Uporabnik:NikaJanjič

Sem študentka slovenistike ter pedagogike in andragogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Test 29. 1. 2021

--Nika Janjič 08:25, 29. januar 2021 (CET)

1. Naratologi: Miran Štuhec, Marjan Dolgan

Pripovedoslovci

2. Citirati ne smemo, saj od avtorjeve smrti še ni minilo vsaj 70 let.

3. Urška Perenič. Beatin dnevnik Luize Pesjak:dogajalni prostor romana. Slavistična revija 66/3 (2018). 251–263. COBISS

--Nika Janjič 08:37, 29. januar 2021 (CET)

--Nika Janjič 08:45, 29. januar 2021 (CET)

Test za test :)

--Nika Janjič 07:46, 15. januar 2021 (CET)

1. V Novi pisariji je povzetek zgodbe Aarona Swartza. Za kaj se je že šlo?

Grozil mu je zapor in je storil samomor (obesil se je v stanovanju).

--Nika Janjič 07:49, 15. januar 2021 (CET)

Wikimedia Commons

Župančičeva spominska plošča

Spominska plošča - Oton Župančič (deveta domača naloga) →

Uporabni računalniški in wikipedijski ukazi

• <Alt> + <Tab> → seljenje med odprtimi okni/programi
• <Ctrl> + <c> → copy
• <Ctrl> + <v> → paste
• {{redakcija|zatipkana beseda|popravljena beseda}} → poprava zatipkanine v tekstu, da bo bralec prejel tudi to informacijo iz originala
• --~~~~ → podpis z datumom
• : → zamik besedila
• '''besedilo''' → krepko besedilo
• ''besedilo'' → ležeče besedilo
• [[naslov strani]] → naslov strani
• [[Naslov strani|Oznaka povezave]] → oznaka povezave

Domače naloge

Prva domača naloga

TIPKANJE

• Povest o črnem mornarju

Druga domača naloga

SLAVISTIČNA REVIJA

Neprivlačna knjižica, ki s svojo živo rdečo barvo kar odbija bralca, da bi jo odprl in prebral. Pa sem jo vseeno vzela v roke in začela listati po njej. Slavistična revija je časopis za jezikoslovje in literarne vede. Sama sem svoj izvod te revije dobila od prijateljice iz višjega letnika. Prebrala sem razpravo avtorice Irene Orel z naslovom: Normativnost osrednjega slovenskega knjižnega jezika od 16. do 19. stoletja. Pisala je o knjižni in narečni normi, zgodovini slovenskega jezika ter obdobju protestantizma.

Tretja domača naloga

SODOBNOST

Revijo sem prejela od prijateljice iz višjega letnika. Sama revija me po številu strani sicer bolj spominja na knjigo, a sem se vseeno lotila branja. Izmed vseh besedil v reviji, sem si izbrala članek avtorja Igorja Bratoža, Problem paradigme. Članek me je pritegnil, ker se ukvarja s problemom vzorčnosti (za avtorja bi lahko rekli, da je stopil izven okvirjev; da je videl problem, je naredil nekaj korakov stran od slike).

V sedanjosti vedno več časa preživljamo za računalnikom ali pa na telefonu. Zakaj? Ker je preprosto praktično in bi v nasprotnem primeru (»upirajoč se tehnologiji«) začeli zaostajati za preostalo družbo. To je utemeljen razlog, vendar se ne strinjam z ljudmi, ki so pristaši branja knjig na e-bralnikih. Prvo kot prvo, knjiga je na otip popolnoma drugačna kot tanka elektronska tablica. Na e-bralniku besedila »dobimo« z enim samim pritiskom na gumb, medtem ko gremo po fizične knjige v knjigarno (prodaja in kupuje se vsebina!). Tu se postavi tudi vprašanje o ceni. Po slišanem, se na e-tablici dobijo tudi brezplačna besedila, vendar je vprašanje časa, kdaj bomo po pomoti pritisnili na tipko za plačljivo. Lahko bi celo rekli, da s tem podpiramo destrukcijo klasičnega branja in klasične knjige. Vendar pa, ali je neetično kopirati knjigo, ki smo si jo kupili v knjigarni? Je to kraja? Randy Cohen je rekel: »Tako početje je sicer v nasprotju z zakonom, ni pa nemoralno.«

Četrta domača naloga

KO CIPROŠ ZACVETI

Ciproš

Spominu sina

Ko ciproš zacveti,
so naše frate rdeče:
tako iz rane speče
kdaj se pokaže kri.

Kjer rastel, zelenel
je gozd dreves košatih
in ptic v njem – nád krilatih –
je zbor brezskrben pel;

kjer búčal je vihar
skoz veje in vrhove
in poln moči njegove
bil svet je, vsaka stvar –:

tam frata zdaj leži;
le ciproš cvete rdeče:
kakor iz rane speče
pokaže zdaj se kri.

Avtor:

• Janko Glazer (1893 – 1975), pesnik, publicist in knjižničar

Izid:

• 1945

Povod:

• smrt sina med 2. svetovno vojno

Tema:

• Lirska izpoved bolečine ob izgubi sina

Zunanja zgradba:

• kitice: 4
• verzi: kvartine
• rima: oklepajoča (abab)

Objave:

• Antologija mariborskih pesnikov po izboru Roberta Titana Felixa (2014)
• revija Dialogi
• Pesmi in napisi: izbor (1953)

Viri:

• Ciproš: O imenu Ciproš
• Wikivir: Ciproš
• Wikipedija: Janko Glazer
• Ognjišče, Janko Glazer

Peta domača naloga

SLOVLIT

• Besedni zaklad slov. maturantov

Za forum SlovLit sem izvedela šele v petek na predavanju. Na datum mojega rojstnega dne ni bilo objavljenega nobenega članka, zato sem posegla kar po Googlovem random number generatorju, s pomočjo katerega sem dobila iskani dan, mesec ter leto objave.

Članek z naslovom Besedni zaklad slov. maturantov, je bil objavljen s strani Aleksandra Bjelčeviča v soboto, 3. februarja 2002.

Omenja izid knjige Jureta Zupana s Prešernovimi konkordancami ("Kaj je Prešeren rekel o --- : konkordance samostalnikov v Prešernovih poezijah") ter komentira avtorjev decembrski prispevek o besednih zakladih, kjer naj bi bil nizek besedni zaklad nekaj slabega. Po Bjelčevičevem mnenju pa ni važno, koliko govoriš, ampak kaj poveš.

Pri merjenju besednih zakladov in pri interpretaciji teh rezultatov se mu zdijo pomembne tele reči: 1. Razlikovati je treba med besedami, ki jih poznaš oz. razumeš (branje tujih besedil, pasivno) in med besedami ki jih uporabljaš (ustvarjanje svojih besedil, aktivno). Razmerje je menda 11:1. 2. Število različnih besed (leksemov) je odvisno od velikosti besedila. Z večanjem besedila je prirastek novih leksemov manjši (na grafu nimamo ravne črte, ampak krivuljo, ki pada). Obstaja razlika med žanri: strokovno besedilo ima relativno manj leksemov kot leposlovno. 3. Kvaliteta besedila ni odvisna od števila uporabljenih leksemov, naše znanje pa ne od števila besed, ki jih razumemo. 4. Nikoli ne moremo meriti vsega besednega zaklada. Pri aktivnem lahko merimo le trenutnega, ki je spremenljiv. Pred desetimi leti sem kot športni novinar uporabljal vsaj sto leksemov, ki jih zadnja leta ne rabim več. In nasprotno. V enem mescu pa uporabim manj leksemov kot v desetih letih.

Bjelčevič na podlagi meritev sklepa, da bo v besedilu s 7000 besedami (Zupanova kvota) od 1000 do 2000 leksemov; količnik med besedami B in leksemi L je torej med 7 in 3.5; nižji količniki so bolj pogosti. Ta količnik pove, kolikokrat se ena beseda ponovi. Besedilo z ok. 40 000 besedami pa ima približno od 4000 do 6000 leksemov. Količnik približno med 6 in 11. V večjih besedilih je količnik večji, kar pomeni, da se v večjem besedilu ista beseda ponovi večkrat. Primerjajo se torej lahko le enako veliki teksti in le teksti iste vrste (ne moremo primerjati recimo strokovnega z leposlovnim). V poeziji, kjer imamo opravka s kratkimi teksti, bomo imeli na splošno manjši količnik (manj ponovitev), kot v dolgih romanih: v Prešernovih Poezijah je količnik 6, v enako velikem Cankarjevem Potepuhu Marku pa 13. Pri strokovnih besedilih je več ponavljanj leksemov, pri umetnostnih manj. Enako velik korpus z enako dolgimi teksti je dal količnika 7.5 in 5.6 (slovaški rezultati). Znotraj besedila se posamezne besede ponovijo različnokrat. Vezniki, predlogi in druge nepolnopomenske besede se ponovijo 100-krat, 200-krat, nekatere pa nastopajo pa le po enkrat. Teh, ki se ponovijo malokrat, je več (krivulja ima kratko glavo in zelo dolg rep). Ravno ti so tisti, ki prispevajo h bogastvu besednega zaklada. V praksi pa so zaradi majhne frekvenceverjetno manj relevantni (nerelevantni so tisti z zelo visoko frekvenco). To je navedel kot prvi argument zoper to, da bi besedni zaklad pričal o kvaliteti besedila.

Za drugi argument pa je navedel še nekaj podatkov: Sveto pismo nove zaveze je, zgodovinsko gledano, najpomembnejše besedilo na Zahodu v zadnjih 2000 letih. V grškem originalu je med 137 000 besedami 5400 leksemov; v enkrat večjem korpusu francoskih besedil pa 8000 leksemov. Prešeren ima v Poezijah 2200 leksemov, Tavčar v manj pomembnem romanu Janez Sonce 4100 leksemov. Čeprav so besedila različno velika in jih ne smemo primerjati, je vendarle jasno, da kvaliteta povedanega ni odvisna od števila besed. Prešeren je z 2000 besedami zaznamoval Slovence, Nova zaveza pa s 5400 vso našo civilizacijo. Oba imata tako manj besed od ameriškega maturanta (strinja se z Zupanom, da je številka 8000 verjetno previsoka, napačna številka). Do enakega sklepa je prišel Zupan. (Seveda so tudi izjeme).

Pri merjenju besednega zaklada novinarjev, znanstvenikov ipd. je Bjelčevič izrazil zanimanje po podatku, kako je zaklad povezan s strokovno učinkovitostjo in etičnostjo. Vsakdanja izkušnja s časopisi in revijami mu namreč kaže, da so spisi, v katerih se bohotijo vse mogoče besede, pogosto bolj plehki od člankov, ki so bolj skromni. Po drugi strani je nabor leksemov v člankih nekega strokovnjaka zelo odvisen od tipa strokovnega besedila. V preglednem strokovnem članku bo verjetno več leksemov, v originalni razpravi pa manj.

Prispevek tako Bjelčevič zaključi z mislijo, da skromen besedni zaklad ni stvar, ki naj bi zanimala šolske oblasti. Besedni zaklad ni merilo znanja in modrosti.

Šesta domača naloga

SLOVENSKI LITERARNI ZGODOVINAR: LUKA PINTAR

Slovenski literarni zgodovinar, jezikoslovec, prevajalec in bibliotekar, Luka Pintar, se je rodil leta 1857 v Hotavljah v Poljanski dolini.

Osnovno šolo je obiskoval v Škofji Loki, kasneje gimnazijo v Ljubljani. V Gradcu je študiral klasično filologijo in slavistiko (1877-1881) ter bil leta 1883 usposobljen za profesorja latinščine in grščine v nemškem in slovenskem učnem jeziku. Nato je poučeval v gimnaziji v Ljubljani in Novem mestu. Leta 1898 je bil imenovan za skriptorja Deželne študijske knjižnice v Ljubljani (po letu 1919 preimenovana v Državno študijsko knjižnico, danes NUK), od leta 1909 pa tudi njen kustos in direktor.

Kot sedmošolec je svoje literarne poskuse v verzih in prozi objavljal v Ljubljanskem zvonu pod vzdevkom S. P. H. (Svitoslav Pintar Hotaveljski). Za Slovensko Talijo je prevedel Körnerjevo dramo Tonica (1880), Frerkingovo burko Prijetno iznenadenje (1886), veseloigri Julija Rosena Nič otrok (1886) in Görlitzovo Popolno ženo (1888). S tem je zaključil svoja leposlovna prizadevanja ter se posvetil slovenskemu jezikoslovju in literarni zgodovini.

Na področju literarne zgodovine se je uveljavil predvsem kot prešernoslovec, skrbel je predvsem za korektno izdajo in komentar poezij. Raziskoval je Prešernovo literarno zapuščino in v Ljubljanskem zvonu predvsem od leta 1889 objavljal vsebinske in filološke analize ter komentarje k njegovim pesmim. V slovenščino je prevedel tudi nekaj Prešernovih nemških pesnitev. Leta 1900 je pripravil kritično izdajo Prešernovih Poezij. Kot dar založnika Ottomarja Bamberga je leta 1905 za Študijsko knjižnico pridobil Prešernovo rokopisno zapuščino. V letih od 1899 do 1907 je urejal Zbornik Slovenska matica. Od 1905 do 1912 je svoje prešernoslovne prispevke objavljal v Ljubljanskem zvonu pod skupnim naslovom Satura.

Bil je tudi pisec besedil za pesmi skladatelja Benjamina Ipavca: Ob studenci [Glasbeni rokopis]: za en glas in glasovir, 1904.

Znan je kot eden izmed zbirateljev ljudskega besednega zaklada, ki ga je deloma izročil Maksu Pleteršniku za slovar, deloma pa ga je objavil s potrebnimi razlagami v dveh zbirkah z naslovom Slovarski in besedoslovni paberki. Pisal je jezikoslovne prispevke, na primer o rabi dovršnih in nedovršnih glagolov, največji delež pa je med svojimi jezikoslovnimi članki posvetil razlagi krajevnih imen, med katerimi je mnogo študij in kritik namenil razpravam, ki zadevajo krajevna imena slovenskega dela Koroške.

Sodeloval je pri vselitvi po potresu leta 1895 razseljene knjižnice v zanjo zgrajene prostore nove Gimnazije Poljane v Ljubljani ter kot ravnatelj skrbel za ponovno ureditev in dostopnost njenega gradiva.

Umrl je leta 1915 v Ljubljani.

Sedma domača naloga

ZBRANA DELA PESNIKOV IN PISATELJEV

Zbirka Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je najstarejša in največja kontinuirana knjižna zbirka v slovenskem jeziku, obenem pa je nukleus znanstvenokritičnega izdajanja slovstvenih besedil v Sloveniji. Dosedanja glavna urednika zbirke, Anton Ocvirk in France Bernik, sta v njej izdala glavnino slovenske literarne klasike. V okviru zbirke izhaja tudi podzbirka Dela starejšega slovenskega slovstva, ki obsega dela od srednjega veka do 19. stoletja.

Izidi in uredniki:

• Anton Ocvirk (1946-1980)
• France Bernik (1980-2009)
• Matija Ogrin - ZRC SAZU (2009-danes)

Zbirka je začela izhajati leta 1946 pod vodstvom Antona Ocvirka, v 60. letih izhajanja je bilo natisnjenih blizu 250 knjig 39 avtorjev in 12 monografij o njih. Podzbirko Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev je zasnoval in začel že Anton Ocvirk leta 1955, Kot živa podzbirka pa so monografije začele izhajati v uredništvu Franceta Bernika. Po Ocvirkovi smrti leta 1980 je urejanje prevzel France Bernik, ki jo je urejal vse do leta 2009. V poosamosvojitvenem času je zbirka doživela drastičen upad naklade, upadlo je tudi založniško zanimanje zanjo. Od založbe DZS je prešla k založbi Obzorja, po propadu Obzorij leta 2002 pod mariborsko študentsko Založbo Litera in leta 2009 pod Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, ko je v začetku leta 2011 uredništvo prevzel Matija Ogrin. Zbirka tudi pod uredništvom Matije Ogrina ohranja temeljne konceptualne značilnosti, ki so ji bile določene že ob začetku (objava celotnega literarnega opusa izbranega avtorja po že utrjeni znanstveno-kritični metodi), ob tem pa je pripravljena tudi na moderne, elektronske načine objavljanja in posredovanja besedil.

Monografije:
Monografija o pesniku ali pisatelju običajno izide kot sklep njegovega zbranega dela. Je torej vrh in znanstvena sinteza kritične izdaje avtorjevega opusa, zato podaja čim bolj vsestranski pogled na pisateljevo življenje in delo. Vsaka monografija praviloma obsega nekatere splošne elemente, kakor so zlasti: biografija pisatelja z ustrezno podrobnimi, pozitivno preverjenimi biografskimi podatki; prikaz pisateljevega literarnega ustvarjanja, po dobah ali v celoti, po potrebi prepleten z interpretativnimi elementi; prikaz literarne recepcije in odnosa med pisateljem in družbo. Kljub raznim strokovnim usmeritvam in osebnim modulacijam knjige iz podzbirke ohranjajo referenčni in znanstveni značaj.

Dela starejšega slovenskega slovstva:
Podzbirka Dela starejšega slovenskega slovstva izhaja v okviru Zbranih del z namenom, da se primanjkljaj raziskav, objav in recepcije starejšega slovenskega slovstva zmanjša, naša podoba o njem pa izpopolni. Poleg razlik med starejšim in novejšim slovstvom naj se tako pokaže tudi delna kontinuiteta v stoletjih slovenske pisane in umetniške besede. Slovenski strokovni in širši javnosti naj podzbirka prinaša v branje izbor starejših besedil, ki jih odlikujejo na prvem mestu literarne prvine, vendar tudi vsebinski vidiki, kakor zanimivost in novost vsebine, pomembnost ali funkcija teh besedil v sočasnem domačem kontekstu

Brošura ob 70-letnici:
Ob 70-letnici je izšla brošura Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev 1946–2016, ki je v formatu pdf tudi prosto dostopna prek spleta. Zbirka je doživela tudi likovno prenovo. Oblikovalec Jurij Jančič je na 32. Slovenskem knjižnem sejmu (2016) za svoje delo dobil nagrado za najbolje oblikovano leposlovno zbirko.

Reprezentativnost žensk:
Avtor:

• Zofka Kveder

Urednik:

• Marija Boršnik
• Katja Mihurko Poniž

Iz kratkega seznama je razvidno, da je večinska zastopanost avtorjev in urednikov moška. V celotni zbirki so navedena zgolj 3 ženska imena, kar se mi zdi skoraj absurdno. Živimo v svetu, kjer so predstavnice ženskega spola še vedno preveč podrejene moškim, zato živim v upanju, da se v prihodnjih letih na seznamu znajde več ženskih imen, s čimer bi se pokazala večja enakopravnost nežnejšega spola.

Avtorje in dela, ki so vključena v zbirko si lahko ogledate na Wikipedijski strani Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.

Viri:

• Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev
• SAZU Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev

Osma domača naloga

LITERARNI LEKSIKON

Literarni leksikon je zbirka monografskih študij o glavnih vprašanjih literarne vede. Od leta 1979 do 2001 jo je v izdajal Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU v sodelovanju z DZS.

Pobuda:

Pobudo za nastanek Literarnega leksikona je sredi 60. let dal akademik Anton Ocvirk. Prvotno je bila zamišljena manj obsežna obdelava gesel po abecednem zaporedju, ki jo je zamenjalo manjše število podrobneje študijsko obdelanih gesel, izpuščena pa so bila vsa, ki niso bila tesno povezana z dogajanjem v slovenski literaturi oz. z njenim zgodovinskim razvojem.

Sestava in uredniki:

Literarni leksikon sestavljajo samostojne študije, ki so izhajale v tematsko zaokroženih zvezkih. Prvi zvezki (1–5) so izšli leta 1979 (z letnico 1978). Prvih deset je uredil Anton Ocvirk, po njegovi smrti pa je z 11 zvezkom skrb za Leksikon prevzel uredniški kolegij, sestavljen iz sodelavcev literarnoteoretične sekcije Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Kolegij je izbiral avtorje posameznih študij, usklajeval njihovo delo z zahtevami celotne edicije, sproti spremljal in usmerjal potek njihovih raziskav, pregledoval izdelane rokopise, jih pripravljal za tisk, skrbel za popravke in spremljal vsako študijo do izida.

Izdanih je bilo 46 zvezkov in zbirka je bila okvirno zaključena leta 2001.

Obdelana gesla:

Pojmi, obravnavani v Literarnem leksikonu, so prikazani z mednarodnih zgodovinsko-razvojnih vidikov. Posebej podrobno so obdelani njihov sprejem, preobrazba in vloga v slovenski literaturi.

Izdane študije sodijo v več tematskih skupin:

• splošni literarni pojmi, metode
• dobe, gibanja, smeri
• vrste, zvrsti, oblike, področja
• poetika, stil, verz

Gesla, ki jih zajema Leksikon, so različnega pomena, kar se izraža v različnem obsegu in poglobljenosti obravnave. Temeljna gesla so morala biti obdelana izčrpno po vseh navedenih vidikih.

Dodatek k zvezkom:

V vsakem zvezku so dodani še:

• bibliografija, v kateri so poleg izbora najpomembnejših tujih navedena vsa za temo relevantna slovenska strokovna dela
• stvarno kazalo, ki navaja v študiji obravnavane termine
• imensko kazalo, ki zajema vse avtorje, obravnavane oz. omenjene v študiji in bibliografiji.
  

Seznam zvezkov si lahko pogledate na Wikipedijski strani Literarni leksikon.

Viri:

• Literarni leksikon

Deveta domača naloga

SPOMINSKA PLOŠČA - OTON ŽUPANČIČ

Sem iz okolice Črnomlja, ki je nedaleč stran od Dragatuša in Vinice, kjer se je rodil in živel Oton Župančič. Na Wikimedia Commons sem tako objavila spominsko ploščo Otonu Župančiču, ki stoji na Župančičevem hramu.

Glej poglavje Wikimedia Commons.

Deseta domača naloga

POLJUBNA NALOGA

Tipkanje iz Wikivir strani Slovenska leposlovna klasika

Rojakom -- zbrisal, ker tekst že obstaja: Rojakom --Hladnikm (pogovor) 20:00, 1. februar 2021 (CET)

Irma

Potrgane strune

Enajsta domača naloga

VAJA ZA TEST

Za seznam literature navedi sporočilo iz SlovLit: Boža Krakar Vogel. Krakarjevi dnevi. SlovLit. 13. 2. 2020.

COBISS citiranje: Urška Perenič. Leposlovje Milice S. Ostrovške v reviji Ženski svet (1923-1941). Slavistična revija 55/3 (2007). 463-472. COBISS

Nova pisarija

Uvod

• Nova pisarija (zaslonska pismenost)
• Wikimedijina spletišča (skupno avtorstvo!)
• sprotno nastajanje in uporabnost (rastoča knjiga)

Pismenost

• sposobnost sprejemanja in posredovanja informacij
• interaktivnost
• specialnih pismenosti je več (niso obvezne)
• splošna pismenost (pod njo spada tudi elektronska pismenost) je obvezna (vsakdanje komunikacije)
• brez bralca je sporočilo mrtvo
• pri aktivno pismenih gre za manjšino
• podjetnost je prednost v informacijski družbi, nanašajoč se na vsako kulturno kreativnost

Informacijska družba

• informacijska družba (informacijska doba, digitalna doba, računalniška družba)
• tiskana knjiga se umika; nadomeščati so jo začeli drugačni informacijski kanali
• digitalne informacije so ranljive (potrebujemo elektriko, računalnik in ustrezno programsko opremo)

Wikiji

• del neprofitne organizacije Wikimedia
• spletna računalniška tehnologija druge generacije (splet 2.0)
• pojavitev leta 2001
• lahka dostopnost, voluntarizem, kooperativnost, tesnejši stik z realnostjo
• Wikipedija je povečala dostopnost znanstvenih informacij
• za delo na Wikipediji ni predvideno nikakršno plačilo
• prepričanje, da so človekova dejanja v glavnem dobronamerna

Wikiji in šola

• Wikiji so pedagoško orodje
• 2004 se je na slovenski Wikipediji pojavila potreba po popisu skupinskih projektov
• 2005 so se jih začeli lotevati v fakultetnih seminarjih
• 2007 so študentski wikiprojekti dobili svoje poglavje na seznamu projektov
• izpostavljenost besedila tujim posegom

Avtor

• pozornost usmerjena na avtorja (do 60-ih let 20. st.)
• pozornost se preusmeri k besedilu
• v 80-ih letih se pozornost usmeri k bralcu

Izbira jezika

• za globalno javnost bomo pisali v angleškem jeziku, za domačo javnost pa v slovenskem jeziku
• vzajemno poseganje v mednarodnem okolju je spodbujano

Izbira teme

• izbiro raziskovalne, šolske ali kulturne teme danes utemeljujemo z internacionalnostjo, interdisciplinarnostjo, ekološko občutljivostjo in željo po »boljšem razumevanju«
• naklonjenost temi ni nujno izhodišče dobrega raziskovalnega dela; temo vzljubimo, ko se z njo intenzivno ukvarjamo (posledica raziskovanja)
• pomembna je odprtost do nepoznanih tem
• pojem spregledanih, prezrtih, zamolčanih, zanemarjenih, potlačenih tem
• pojem »stokrat prežvečenih« tem

Vaje v pisanju

• pisanje je veščina, ki se jo je treba naučiti
• danes sta piščevo osnovno orodje tipkovnica in miška
• tipkanje in pisanje spadata med haptične oz. tipalne izkušnje
• pretipkavanje besedil (njihova digitalizacija)

Usoda avtorstva

• pri avtorstvu gre za enega starejših konceptov
• avtorji imajo svojo zakonodajo
• velik vpliv (Društvo pisateljev, prevajalcev, Avtorska agencija)
• »potvorjeno besedilo« (avtorjevo besedilo, v katero so posegali drugi)
• težja dosegljivost publikacije ne prispeva k njeni večji zaželenosti in vrednosti

Soavtorstvo

• sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja (Wikiknjige)
• tuje posege moramo razumeti kot sodelovanje
• gre za daljša besedila, zato je na začetku predviden seznam vseh sodelujočih (najproduktivnejših) sodelavcev
• pravila avtorskega sodelovanja na Wikiknjigah niso določena; gre bolj za soglasno usklajevanje
• soavtorski teksti so pogosteje kot individualna avtorska besedila opremljena z licenco cc

Objavljanje

• stavci so v preteklosti pretipkali besedila iz rokopisov v stavni stroj
• »postaviti besedilo« - naložiti (»uploadati«) besedilo na strežnik oz. spletno mesto; če je veliko bralcev, pomeni tudi objaviti (današnji pomen)
• več kot je hiperpovezav v besedilu, lažje je priti do njega
• objavljeno na spletu: namen čim večjega števila bralcev, ustrezna opremljenost (ključne besede v glavi, linki, vključenost v kazala, reklamiranje na forumih in v iskalnikih)
• postavljeno na splet: namena ni, na besedila naletimo naključno ali celo z nelegalnim vdorom na strežnik, v javnem obtoku se lahko znajde zaradi avtorjeve nespretnosti

Množični um ali pametna množica

• organizacija znanja v informacijski družbi, ki je produkt različnih posameznikov in je javno dostopno ter se stalno izpopolnjuje
• korist za vsakega člana skupnosti
• množična izmenjava znanja deluje proti hierarhiji, avtoriteti in privilegijem, je egalitaristična, brez kontrole in samokreativna; sama se promovira
• splošno znanje je produkt dialoga med posamezniki
• iskanje prepuščamo algoritmom iskalnika
• preko kategorizacije v Kategorijah se določa mesto verbalnih in vizualnih informacij v hierarhiji znanja; v poglavju Glej tudi so nanizana sorodna gesla po asociativnem principu
• Jaron Lanier za civilizacijsko paradigmo uporabi oznako »digitalni maoizem«
• nezaupanje do novih načinov produkcije znanja se kaže že v izbiri izraza multitude
• sodobna množica je sublimna in pomeni konstruktivno kreativno silo; deluje zavestno in dobiva status subjekta; kolektivna komunikacija
• pametna množica se je odločila v obliki Wikipedije vzpostaviti repozitorij vsega človeškega znanja

Avtorske licence

• rezultat pisanja je besedilo
• besedilo je za jezikoslovje oblika jezikovne komunikacije, za literarno vedo nekaj berljivega, iz pravnega zornega kota pa je tekst intelektualna lastnina
• zakonodaja copyright oz. avtorske pravice
• pravni koncept intelektualne lastnine si prizadeva za ozaveščanje o posebnih pravicah ter za njihovo realizacijo oz. izkoriščanje

Creative Commons

• 'ustvarjalna gmajna' - avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture
• copyright bralcu dovoljuje samo določeno rabo, vse druge rabe pa mu prepoveduje
• creative commons bralcu tekste najprej ponuja in šele potem dodaja, pod kakšnimi pogoji
• vrste licenc cc: priznanje avtorstva (attribution – BY), deljenje pod istimi pogoji (share-alike – SA), nekomercialno (non-commercial – NC), brez predelav (no derivative works – ND)
• licence cc so spremenljive (avtor lahko licenco tudi spremeni)
• Creative Commons Attribution 4.0 International license - najsodobnejša med licencami cc, ima globalno veljavnost; dela, opremljena z njo, so prosto dostopna pod pogojem, da uporabnik navede njihovega avtorja
• avtorji del, objavljenih pod licenco cc 4.0 priznavanje avtorstva, ohranijo t. i. moralne avtorske pravice

Copyright

• Copyright (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah) - avtorska zakonodaja, ki pred zlorabo ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v katerem koli mediju. Preganja kršitve materialnih avtorskih pravic (kadar lastniki utrpijo finančno škodo zaradi početja kršitelja)
• bralec knjige lahko kopira ali predeluje, vendar se te kopije ali predelave ne smejo znajti v javnosti brez izrecnega avtorjevega dovoljenja
• problematičnost avtorskih pravic: pri intelektualnih proizvodih preveč poudarja avtorstvo, ni kompatibilna z informacijsko družbo, intelektualne proizvode obravnava kot lastnino in ne kot javno dobrino
• informacije imajo svojo materialno dimenzijo, vendar je ta v ozadju in njen delež se v razmerju do nematerialne »vsebine« zmanjšuje
• po avtorski zakonodaji izvirno delo znači vsaj minimalna količina kreativnosti
• avtorska zaščita traja za časa življenja tvorca plus 70 let, anonimna in psevdonimna dela postanejo javna last 70 let po objavi; izdajatelj neobjavljenega dela, ki je že v javni lasti, uživa avtorsko zaščito 25 let po izdaji, uredništvo kritične izdaje dela v javni lasti pa je zaščiteno 30 let po objavi
• lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler teh ne proda ali odstopi
• lastništvo dela, ustvarjenega v okviru človekovih službenih obveznosti, pripada inštituciji
• šole si seminarskih in diplomskih nalog študentov ne lastijo, temveč za objavo na spletnih straneh priskrbijo študentovo soglasje
• skupinsko delo - z morebitno objavo se morajo strinjati vsi avtorji skupinskega dela
• javne predstavitve in razstave (branje besedila, projiciranje na steno, ogled teksta na zaslonih v računalniški učilnici) - ni treba prositi za dovoljenje, dokler je javna prezentacija v prostorih zakonitega lastnika kopije avtorskega dela in dokler je sprejemnik fizično prisoten (dovoljenje pa je potrebno pri učenju na daljavo)
• izvedeno delo, če je nastalo z dovoljenjem lastnika avtorskih pravic prvotnega dela, ima status originalnega in avtorsko zaščitenega dela
• če avtor poleg dela proda tudi avtorske pravice, ne odloča več o razmnoževanju tega dela
• poštena uporaba (fair use) je neprofitna (nepridobitna)

Bralec

Prosti dostop

• zunaj šole je prosta dostopnost znanja manj samoumevna
• najbolj informacijsko zaprta in zaščitena področja človeškega delovanja so vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija
• znanstvene objave so v zadnjem desetletju 20. stoletja nehali honorirati zaradi drugačnega socialnega statusa avtorjev: literarni avtorji so honorar potrebovali za preživetje, znanstveni avtorji pa so imeli večinoma akademske službe
• EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena
• Prosta ali odprta dostopnost (OA open access)
• prosti dostop - poseganje v besedilo, informacijo ni dovoljeno (časovno in krajevno neomejena in brezpogojna spletna dostopnost)
• prosta vsebina (free content) - poljubno spreminjanje besedila, informacije je dovoljeno
• zlati prosti dostop (angl. gold access) - prosti dostop zagotovi založnik; v njem običajno recenzirani revijalni članki
• zeleni prosti dostop (green OA) - za prosti dostop je poskrbel avtor s samoarhiviranjem objav ali njegov delodajalec s postavitvijo v prosto dostopni repozitorij; v njem običajno predobjave ali poobjave
• sivi dostop (nem. grauer Weg) - poimenuje spletno dosegljivost publikacij, do katerih je sicer težko priti (diplome, doktorati ...)
• hibridni dostop - pomeni, da poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije
• zakasnjeni prosti dostop - je ime za objave, ki pridejo v prosti dostop po omejenem obdobju embarga, recimo v zamiku enega leta po objavi
• platinasti prosti dostop - označuje publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov, ker je stroške objave pokril nekdo drug (inštitucija, država ...)

Založbe

• so del kulturne industrije, ki obravnava bralca kot potrošnika
• forsirajo objavljanje v knjižni obliki, ker jim te prinašajo zaslužek (znajo jih prodajati)
• ciljna publika založb so otroci v prvih letih starosti (ne znajo še opravljati z računalnikom) in upokojenci
• pisci znanstvenih razprav poznajo potencialne bralce svojega področja, zato za posrednika ne potrebujejo založb, vendar pa se nekateri zanje odločajo zaradi njihovega ugleda
• »predatorske založbe« (predatory open access publishing) v perspektivi ogrožajo ali celo ukinjajo monopol založniških korporacij

Repozitoriji

• očiten dokaz o vplivnosti znanstvenega objavljanja dobimo preko številk o citiranosti
• branost objave se meri s številom dostopov na stran, dodatno lahko tudi s številom klikov na objavo
• repozitoriji imajo funkcijo štetja ogledov objav že vgrajeno
• kanadski projekt PKP (public knowledge project), v okviru katerega delujejo odprtokodni program OJS (open journal system) za izdajanje serijskih publikacij, OCS (open conference system) za organiziranje konferenc, OMP (open monograph press) za izdajanje monografij in OHS (open harvester system) za indeksiranje vsega naštetega in drugih spletnih virov
• slovenski literarni zgodovinarji lahko naložijo svoje akademske spise na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, na Univerzi v Mariboru in na Univerzi v Novi Gorici
• slovenski akademski repozitoriji so združeni na spletišču Nacionalni portal odprte znanosti
• objavljanje na spletu do neke mere spreminja slog pisanja

Varovanje zasebnosti

• nezaupanje ljudi v globalna digitalizacijska podjetja
• občutek in občutljivost za obstoj posameznika je znak civilizacijske razvitosti
• zlorabe nagovarjajo k pravni regulaciji zbiranja podatkov in previdnosti pri njihovem posredovanju
• zbiranje in obdelava podatkov sta nujno izhodišče za vse znanosti o človeku in za povečanje kvalitete našega bivanja
• Urad informacijskega pooblaščenca

Kredibilnost

• danes smo primorani samostojneje presojati o verodostojnosti objav
• avtorju lahko zaupamo, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana in za katerega domnevamo, da si ne more privoščiti zavajanja bralcev
• piščev status preverimo v bibliografiji, njegovo mesto v znanstveni skupnosti pa na spletišču Sicris
• pri starejših avtorjih predpostavljamo večjo stopnjo modrosti ali vsaj previdnosti pri tvorjenju izjav; pri mlajših avtorjih smo manj zaupljivi
• amater, diletant - pisec, ki v neki stroki ni doma na profesionalen način

Aktivizem

• je socialni koncept, ki ga dokumentirajo slovarske sintagme kulturni, mladinski, partijski, sindikalni aktivist
• aktivist - kdor aktivno deluje v kakšnem društvu ali gibanju
• aktivizem ne pomeni nujno, da imamo opraviti z naprednimi družbenimi gibanji
• kritična refleksija pomeni odmik od predmeta opazovanja
• kritična distanca nas odpira za stališča in interese drugega ter blokira akcijo, ki je mogoča le iz prepričanosti v svoj prav
• biti kritičen pomeni isto kot biti nezaupljiv
• kritično mišljenje dvomi v človekovo naturno zmožnost in pripravljenost za popravljanje sveta na boljše

Avtorstvo

• kot bralci smo sumničavi, kadar za objavo ne stoji inštitucija, ni pa to avtomatsko znak slabe kvalitete informacij
• za stare dokumente predvidevamo, da so že prestali kritične presoje in je zato njihova informacija zanesljiva; primerjati jih moramo z informacijami na spletu, zlasti na Wikipediji

Strokovno recenziranje

• (angl. peer reviewing) je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih; je oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta vzdržuje standarde kvalitete
• formaliziran recenzijski postopek je prvi od pogojev za pridobitev statusa znanstvene revije
• o objavi odloča urednik in ne recenzent; prav tako je urednik dolžan presoditi, v kolikšni meri bo upošteval naročeno recenzijo
• alternative strokovnega recenziranja: javno recenziranje (open review, open peer review, anonimous peer review)
• slepa recenzija - avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka
• dvojna slepa recenzija - tudi recenzent nima podatka, kdo je avtor razprave, ki jo ocenjuje
• revije so dolžne svojo recenzijsko politiko in postopek objaviti na svojih spletnih straneh
• merila za presojo objave: stopnja inovativnosti gradiva, metode ali spoznanja, pomembnost teme, metodološka neoporečnost, mednarodna primerljivost (poznavanje podobnih raziskav v svetu), slogovna, jezikovna in tehnična brezhibnost prispevka ...
• avtorji morajo vedeti, koliko časa bodo čakali od oddaje članka do uredniške odločitve
• recenzijski postopek: sprejem, zavrnitev ali pogojni sprejem članka

Pravopis

Ločila

• pomišljaj dobimo na zaslon s kombinacijo tipk <Ctrl> in <-> na numerični tipkovnici
• dolgi pomišljaj dobimo s kombinacijo tipk <Ctrl> + <Alt> + <-> na numerični tipkovnici
• izogibajmo se uporabi zaimka le-ta
• dolgi pomišljaj uporabljamo za členitev dolgih odstavkov, ki jih ne želimo ali ne smemo razbiti na manjše (največkrat v opombah, ki ne smejo biti odstavčno členjene)
• nestični dolgi pomišljaj stoji samo med povedmi, ne pa znotraj njih
• »minus« pravilno zapišemo s pomišljajem
• iskalniki med zadetki naštejejo vse dolžine črtic, tudi če smo iskali samo eno
• med imenom avtorja in njegovim psevdonimom je bil včasih pomišljaj, danes pa je namesto njega nestični vezaj, ki je prav tako tudi med dvema priimkoma človeka
• slovenska Wikipedija priporoča rabo srednjih narekovajev (»«), ki so v orodjarni med simboli
• narekovaj zgoraj/zgoraj (enak za začetno in končno pozicijo; ") dobimo s pritiskom na narekovaje v levem zgornjem kotu tipkovnice; uporaba samo za označevanje pomenov besed
• vejični narekovaji spodaj/zgoraj
• iskalniki najdejo z enim iskalnim izrazom vse vrste narekovajev
• Cobiss dvopičje uporablja kot separator med polji bibliografskega kataložnega zapisa (dvopičje je nestično); pravopis (dvopičje je levostično)
• pred naštevalnim nizom je dvopičje večinoma odveč
• odveč je, če v isti povedi skupaj uporabljamo npr. in veznik itd., itn., ipd. in podobno
• tripičje ali tropičje se razume kot alternativa vezniku itd.
• tropičje je nestično ločilo; pred njim ni vejice
• podpičje uporabljamo pred pojasnjevalnimi deli povedi, kadar se zdi pika na tem mestu premočna, vejica pa prešibka

Velike začetnice

• naslove kolon ali vrstic v tabelah raje pišemo z veliko začetnico, celice znotraj tabele pa praviloma z malo začetnico (razen ko gre za cele stavke ali imena)
• v alinejah pri navpičnem naštevalnem seznamu uporabimo veliko začetnico le takrat, kadar alineje prinašajo daljše in stavčno oblikovano besedilo (potem morajo biti vse alineje take); v nasprotnem primeru, kadar je stavčne narave samo posamezna alineja, namesto pike uporabimo podpičje

Drugo

• spol se po pravilu veže na osebek
• če je za povedkovo določilo množinski samostalnik, ta določi obliko povedka
• v dvomu je izbira moškega spola nevtralnejša

Digitalna pismenost

Formati besedil

• txt pomeni golo besedilo; uporabimo pri pošiljanju pošte na forum, ki zahteva samo tako obliko, ali pri pisanju računalniških programov
• doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo
• htm ali html je spletno besedilo
• pdf je natisljivo besedilo
• besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic

Besedilo v wikijih

• učenje oblikovanja besedil na wikijih ob zgledih

Vaje v wikijih

• na koncu vsake enote je pika
• samostojne publikacije so ležeče
• postavljanje imena za priimek in letnice na začetek je nesmiselno
• odstavek naj združuje vsaj tri povedi, sicer gre za naštevanje, ki zahteva uporabo seznamskih alinej
• izogibaj se uporabi mašil (tudi, še, poleg tega, potem ...)
• bodi pozoren, da ne prehajaš med prvo in tretjo osebo ter med preteklikom in sedanjikom
• kadar pišemo v urejevalniku, se moramo izogibati odstavkov, ki so videti zgolj kot prehod v novo vrsto
• možnosti v zgodovini razveljavi in zahvala

Sporočanje popravkov in komentarjev

• urejevalniki in ogledovalniki imajo funkcijo komentiranja
• besedilo, ki ga želimo komentirati, označimo z miško, potem pa z desno miškino tipko ali preko menija (Pregled > Nov komentar) odpremo okence za vnos pripomb
• z menijsko izbiro Sledi spremembam urejevalniku naročimo, da beleži naše posege v besedilo
• besedila, ki so na spletu izpostavljena skupinskemu urejanju, ni treba posebej označevati, ker se popravki arhivirajo samodejno
• posegi v besedilo morajo biti jasno označeni, prav tako tudi pisateljev odziv na te popravke
• kadar so popravki nepregledni, jih je potrebno povzeti v samostojnem pisemskem sporočilu
• v wikibesedila popravke vnašamo neposredno, komentarje pa: na pogovorni strani besedila ali avtorja, na samostojni strani Wikiverze (ki je bila ustvarjena za ta namen), znotraj besedila (tekst na zaslonu ni viden), s predlogo

Navajanje

Čemu sploh citiramo

• ljudje bolj verjamemo stališčem, za katera se zdi, da za njimi stoji več ljudi
• pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja
• v romanih ni sklicevanja, v publicistiki je manj pogosto in formalizirano, v vsakdanji govorici ga je veliko, vendar so sklici nedokumentirani (relata refero)
• v strokovnih spisih so sklici poudarjeni z narekovaji ali so celo v samostojnem odstavku in pospremljeni z identifikacijo vira v oklepaju za citiranim besedilom oz. v opombi na dnu strani; viri so urejeni po priimkih avtorjev
• da delo postane javna last 70 let po avtorjevi smrti, velja samo za tista dela, ki 29. aprila 1995 še niso bila v javni lasti
• v Avstro-Ogrski je delo postalo javna last 30 let po avtorjevi smrti
• citiranje je neplačljiva uporaba avtorskih del; neplačljiva zato, ker uporabimo samo manjši del avtorskega proizvoda in ne celega
• v akademskem pisanju velja, naj delež citatov iz leposlovja ne bo večji od 20 %
• pretirano citiranje je strokovno in etično sporno, pravno vprašljivo, ni pa kaznivo

Prepisovanje

• plagiat - kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave; pravno se sankcionira le v primeru, ko se z njim krši avtorska zakonodaja, to pa se zgodi takrat, kadar tekst, iz katerega plagiator zajema, še ni v javni lasti
• izvirnost študentovih besed v tekstu mentor odkrije tako, da v Google vtipka te besede in jih obda z narekovaji
• naslovov in sloga ni mogoče patentirati, olastniniti ali privatizirati

Citatni indeksi

• citation index je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše (pogosteje citirane) objave od manj pomembnih
• za znanstvena področja obstajajo ločeni citatni indeksi
• v Sloveniji se upoštevata splošna citatna indeksa Scopus in Web of Science (WoS, ki je del večjega kompleksa bibliografskih podatkovnih zbirk Web of Knowledge); bazi SSCI in AHCI)
• zastonj je na spletu citatna podatkovna zbirka Googlovega Učenjaka (Google Scholar), ki registrira tudi znanstveno relevantna spletna mesta, izpisuje neakademske publikacije in dokumentira vpliv publikacij v javnosti
• h-indeks - razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov
• i10-indeks - število objav, ki so bile vsaj desetkrat citirane
• kriteriji za uvrstitev v ustrezne podatkovne zbirke: recenzijski postopki, mednarodno uredništvo, mednarodno naročništvo, spletna dostopnost ...
• na podlagi podatkov iz citatnih indeksov se vsako leto računa faktor vpliva za posamezno revijo

Faktor vpliva

• Faktor vpliva (IF impact factor) - številka, ki kaže stopnjo uglednosti, vplivnosti znanstvene revije
• najbolj poznan način izračunavanja vplivnosti revij je bibliografski servis Thomson Reuters (citatna indeksa: za naravoslovce SCI, za družboslovce SSCI); številko dobijo tako, da število citatov, ki so jih bili članki iz revije deležni v drugih pomembnih indeksiranih revijah v zadnjih dveh letih, delijo s številom objavljenih člankov v tem času, in pomeni povprečje citiranosti na članek; merijo tudi odzivnost na članek, povprečno starost citiranih virov in povprečno starost člankov iz revije, ki so bili citirani v drugih revijah
• SNIP (Source-Normalized Impact per Paper); slaba stran teh meritev je, da so pristranske (večinoma iz angleško govornega področja, ne razlikuje med izvirnimi znanstvenimi članki in znanstvenimi recenzijami)
• citiranje je v vsaki disciplini drugačno, zato lahko primerjamo samo dosežke znotraj posamezne discipline
• prisilno citiranje (uredništvo zahteva, da avtor citira predhodne članke v reviji)
• predlog zamenjave z Googlovim algoritmom za rangiranje strani; spletne strani rangira glede na število povezav nanje in glede na kvaliteto teh povezav; štetje povezav je avtomatsko, opravlja ga Googlov spletni pajek, vplivna teža spletne strani pa je izračunana na podlagi verjetnostne razporeditve
• zunaj znanstvene sfere na vplivnost informacije sklepajo iz števila njenih branj (dostopov, ogledov, izposoj, uporabe, klikov, prodaje)
• podatek o branosti (audience measurement)
• sl v ukaznem nizu pomeni 'slovenski', v 'Wikiverza', b 'Wikiknjige', s 'Wikivir'

Slovenske znanstvene revije

• revije, v katerih objavljajo literarni zgodovinarji: Primerjalna književnost, Slavistična revija, Dve domovini, Jezik in slovstvo, Razprave SAZU, Studia mythologica Slavica, Knjižnica, Phainomena, Acta Neophilologica, Traditiones, Slavia Centralis(Maribor), Verba Hispanica
• Otrok in knjiga, Sodobnost, Dialogi ...
• tuje revije z razpravami o slovenski književnosti: Slovene Studies (ZDA), Philological studies (Perm, Skopje, Ljubljana), Slavia Meridionales (Varšava), Slavica tergestina, Slavistika (Beograd), Pamiętnik Słowiański, Wiener Slavistisches Jahrbuch

Citatni slogi

• APA (psihologija, vzgoja, družbene vede)
• MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika); naslovi del v kratkih sklicih
• AMA (medicina, biologija)
• čikaški (naravoslovje, splošno); letnice za avtorjevim imenom
• wikipedijski
• Bluebook, ALWD, ASA, Vancouver, Turabian, MHRA ...
• ukaz išči (<Ctrl> + <f>)
• slovenske humanistične revije imajo vsaka svoj način citiranja
• priporočeno citiranje na wikijih: Zoran Božič. Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem. Slavistična revija 59/2 (2011). 131–46.
• najpomembnejša dela bibliografske enote: avtor in naslov
• glede na vrsto objave je potrebno navesti še: ime spletišča in datum pri spletni objavi; kraj, založbo, letnico in knjižno zbirko pri knjigi; naslov zbornika, kraj, založbo, letnico in strani pri članku v zborniku; naslov revije, letnik, številko, letnico in strani pri članku v reviji; naslov časnika, datum in strani pri članku v časniku

Tehnika citiranja

• citat ali navedek je iz dveh delov, iz navedenega besedila samega in iz navedbe vira citata:

1. dobesedni navedek tujega besedila pisec loči od lastnega z narekovaji ali ga postavi v samostojen, grafično drugačen odstavek
2. vir citata je lahko v celoti naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila ali pa je na koncu citiranega besedila samo kazalka na bibliografske podatke vira oz. na tekst, iz katerega smo citirali; kazalka je lahko v obliki opombe (bralca usmerja k polnim bibliografskim podatkom pod črto na dnu strani), kratkega sklica (avtorjev priimek z letnico in stranjo objave v oklepaju, ki bralca usmerjajo v seznam literature na koncu besedila), neposredne povezave na vir (bralca pripelje neposredno v besedilo, iz katerega je bilo citirano).

Opombe

• včasih so opombe pod črto na dnu strani ali na koncu članka oz. poglavja služile v glavnem navajanju literature, na katero se je pisec skliceval
• postopna prevlada čikaškega sloga
• citiranje poenostavimo tako, da opombe prihranimo za nebibliografske informacije
• dobra wikipedijska gesla zaključujeta poglavji Opombe in Seznam referenc
• enciklopedični članki, ki spadajo v strokovno pisanje, poopombljanja in dobesednega navajanja izjav ne potrebujejo

Kratki sklici

• primer: Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15)
• primer: »Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85)
• včasih so se pisci izogibali ponavljanju avtorjevega priimka v kratkih sklicih z besedami ibidem, prav tam, op. cit., n. d. 'navedeno delo'; danes to opuščamo in priimek, letnico ter stran vira ponovimo
• uredniško poenotenje navajanja literature

Označevanje navedkov

• narekovaji
• odstavek in drugačen črkovni rez
• izpuščanje iz navedkov in vrivanje piščevega teksta vanje
• Praktični spisovnik
• navedka ne začenjamo in končujemo s tremi pikami
• navedek začnemo z veliko začetnico v oglatem oklepaju, končamo pa s končnim ločilom zunaj navedka
• odstavčno ločenega navedka, ki je povrhu v drobnejšem tisku ali postavljen z umikom, ni treba opremljati z narekovaji

Od kod vse citiramo

• iz knjige, iz poglavja v knjigi, z zavihka knjižnega ovitka, iz razprave v zborniku, iz članka v reviji, iz članka v časniku, iz gesla v enciklopediji, s spletne strani, iz bloga, iz videa na spletu, iz arhiva, iz TV-oddaje, iz zasebne korespondence, iz javne ali zasebne diskusije ...
• sklicujemo se na besedilo oz. del besedila, pa tudi na sliko, tabelo, grafikon, zvočni posnetek, rokopis
• posegajmo po izvirnikih, prvih objavah ali kritičnih izdajah
• iz drugojezičnih objav citiramo v izvirniku in s prevodom v opombi, če ne gre za splošno poznane jezike
• citiranje drugojezičnih prevodov tujih izvirnikov je neprimerno

Viri in literatura

• delitev na vire in literaturo je smiselna pri dolgih seznamih
• viri pomenijo gradivo (predmet raziskave), literatura pa teoretična ali metodološka orodja za raziskavo
• primarni viri: rokopisni, tipkopisni ali tiskani, ki so shranjeni v arhivih; v znanosti so to teksti, ki smo jih držali v rokah
• sekundarni viri: v elektronski obliki (gre le za preslikano arhivsko gradivo)

Zaslon in papir

• študentje so po univerzitetnih in fakultetnih pravilih dolžni diplomske naloge, magisterije in doktorate oddati v trdo vezanem iztisu
• tehnologijo CTF (computer to film) je nadomestila tehnologija CTP (computer to plate)
• natisnjena stran ima omejen obseg, medtem ko so spletne strani razsežnejše
• spletišča, ki ponujajo knjige, želijo čim bolje posnemati izkušnjo ob branju tiskane knjige (listanje in šumenje strani)
• spletne strani niso oštevilčene
• uporaba alinej pri enotah na spletnem seznamu literature

Zgledi

• Cobiss ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot: polni, ISBD in COMARC
• ločila v Cobissu kot separatorji med podatkovnimi polji

Knjiga

• če je knjiga v celoti dostopna na spletu, naredimo povezavo na digitalizirano verzijo
• kodo DOI vpišemo, če obstaja

Knjiga na bralniku

• izdaja, iz katere je bil vzet tekst za bralnik, največkrat ni zapisana
• če so poznani, je potrebno navesti tudi podatke o natisu, ki je bil predloga elektronski izdaji
• pri citiranju iz knjig na elektronskih napravah ali na Wikiviru podatka o straneh ne navajamo

Članek v zborniku

• v Cobissu je potrebno odpreti zapis o članku in zapis o zborniku (klik na povezavo Glej publikacijo na dnu zapisa o članku)
• pdf-tekst na zaslonu naredimo za piko tako, da piko postavimo znotraj oglatih oklepajev in ne za njimi

Poglavje

• poglavje iz knjige citiramo samo takrat, ko je avtorjev knjige več

Razprava v reviji

• če želimo izpostaviti dejstvo, da je bil članek arhiviran tudi na dLib, povezavo s pojasnilom dodamo na konec navedbe
• glede na bralca je odvisno, če pri revijah enkrat uporabimo polni naslov, drugič pa uveljavljeno kratico revije
• če članki nimajo vsak svoje spletne lokacije, v pdf-formatu pa je dostopna celotna številka revije, povezavo naredimo nanjo

Članek v časniku

• pri člankih iz dnevnega časopisja letnika in številke ne zapisujemo (lahko vseeno v oklepaju); pomembna sta datum in stran
• pred datumom ni ločil
• kadar članek vsebuje nadnaslov, naslov in podnaslov, naslovne nize smiselno razporedimo; lahko dodamo tudi dodatno pojasnilo v oglatem oklepaju, ki označuje našo interpretacijo

Članek na dLibu

• dve vrsti zapisov: taki na posamično avtorsko objavo (urejeni metapodatki) in taki na célo številko v časopisu (metapodatki niso urejeni; posamezna avtorska besedila v številki je treba šele najti)
• za članek, ki v Digitalni knjižnici nima samostojnega zapisa, je priporočeno dodati povezavo na konkretno številko ali na celoten letnik revije (kadar se objava vleče iz številke v številko)
• spletnega naslova ne prekopiramo iz ukazne vrstice; dobimo ga tako, da v vrstici URN kliknemo na povezavo z desno miškino tipko in izberemo Kopiraj mesto povezave ter nato skopirano mesto odložimo tja, kjer ga želimo imeti

Enciklopedijsko geslo

• viri, ki jih v Cobissu ali na dLibu večinoma ni (viri brez urejenih metapodatkov)
• predloge za sklicevanje zunaj Wikipedije: APA, MLA, MHRA, Chicago, CSE, Bluebook, Bluebook, Harvard JOLT, BibTeX, LaTeX
• avtorstva ne navajamo
• navesti moramo naslov gesla, naslov spletišča in datum
• datum pri citiranju znotraj wikijev ni potreben, saj lahko iz zgodovine strani razberemo, kdaj je citat nastal in na katero verzijo članka se je takrat skliceval; zunaj wikijev je datacija včasih potrebna
• kadar gre za domače teme, je lahko naslov spletišča kar »Wikipedija«; dilema pri izbiri med »Wikipedija: Prosta enciklopedija« in »Iz Wikipedije, proste enciklopedije«, vendar je oboje pravilno
• primer navajanja enciklopedičnega članka iz Wikipedije: Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012.
• določeno verzijo spreminjajočega se članka dobimo tako, da v zgodovini članka kliknemo na datum želene verzije
• pomembni viri za bibliografske članke: Slovenski biografski leksikon, Primorski slovenski biografski leksikon, Novi slovenski biografski leksikon
• po leksikonih iščemo po abecedi in ne po strani v kazalu
• zaželjeno, da poiščemo razvezavo okratičenega avtorja
• če ne gre za lastna imena, so v slovarjih in tudi v enciklopedijah gesla zapisana z malo začetnico
• v Wikipediji naslovi gesel samodejno dobijo veliko začetnico, sklicujemo pa se nanje z veliko začetnico samo v seznamih literature (tako kot na druge članke), v linkih vzdolž besedila pa z malo začetnico

Forum

• kadar spletišče navajamo v tisku, navedku dodamo na koncu še podatek Splet; kadar spletišče navajamo v spletni objavi, ta dodatek ni potreben

Blog

• včasih je citiranje zahtevno, ker manjka ime avtorja (kadar vemo zanj iz drugih virov, ga postavimo na začetek v oglati oklepaj) ter zaradi ugnezdenih sporočil in naslovov rubrik
• datum ogleda ni potreben, če je stran sama datirana in ni verjetno, da bi se spreminjala

Članek na spletišču

• če prispevek nima naslova, v oglatem oklepaju, ki označuje naše intervencije v citirano besedilo, pojasnimo, za kaj gre
• spoštovati moramo avtorjevo odločitev glede velike začetnice in ločil v naslovu

Zapis v podatkovni zbirki

• ker se zbirke spreminjajo, na koncu dodamo še datum dostopa
• datacijo strani se da včasih razbrati iz izvirne kode, ki jo na zaslon prekličemo preko menija v brskalniku ali pod desnim miškinim kazalcem

Diplomska naloga

• podatek o mentorju je včasih pomemben, zato navedemo tudi njegovo ime
• če gre za unikat, ki je spravljen v določeni knjižnici, navedemo tudi ime te knjižnice

Prosojnice, video predavanja, animacija

• če prosojnice spremljajo objavljena predavanja ali video, podatek o njihovi lokaciji navedemo ob drugih podatkih
• povezavo na prosojnice opremimo z oznako ppt, pptx, prosojnice ...
• če tisti, ki je na splet naložil nek video, ne razkriva svoje identitete, ga v navajanju izpustimo

Zemljevid

• opremljeni s podatki o viru neposredno pod zemljevidom
• svojčas so bili avtorsko delo, danes pa so produkt inštitucionalnega kolektivnega dela, pri katerem navajanje avtorjev ali urednikov ne pride v poštev
• upoštevati moramo razlike v imenu in http-naslovu spletišča
• datum ogleda navedemo takrat, ko ni podatka, kdaj je zbirka nastala oz. kdaj je bila nazadnje ažurirana
• majhne razlike v hiperpovezavah so npr. enkrat za prikaz topografskega, drugič za prikaz ortofoto pogleda; na URL-niz vpliva tudi povečevanje ali pomanjševanje izreza
• zemljevid na Wikipediji: navedemo naslov uporabljene verzije zemljevida, lokacijo, kjer se dobijo tudi vsi drugi podatki, in datum kreacije ter zadnje spremembe, ki stoji čisto na dnu strani; datum dostopa je odveč; avtorjev zaradi množice redakcij ne navajamo
• navedbo spletišča je smiselno ohraniti

Fotografija

• vire navajamo neposredno pod fotografijami, za njihovo zaporedno številko Slika 1 ...
• v natisnjenih monografijah je na koncu ponavadi objavljen še seznam fotografij s podatkom o strani v knjigi
• wikiji slik ne številčijo samodejno (samodejno znajo številčiti naslove in alineje)
• podoben status kot fotografije imajo grafikoni ali tabele; vire navajamo neposredno pod njimi
• tistega, ki je fotografijo obdelal, ni treba navajati; prav tako ne navajamo tistih, ki s pritiskom na sprožilec dokumentirajo naslovnice knjig, strani v knjigi, informacijskih tabel, slik, kipov, arhitekturnih objektov ...
• fotografovo ime navajamo v tradicionalni obliki Foto tainta; njegovo ime pa izpustimo, kadar se podpiše z vzdevkom
• licenca cc, s katero so opremljeni intelektualni proizvodi na Wikimedijinih spletiščih, je enotna, vendar je praksa navajanja avtorjev, ki jo licenca zahteva, različna
• v spletno besedilo smemo vključiti le tiste posnetke, ki so označeni kot javna last, in tiste, ki sicer nimajo take oznake, vendar pa smo prepričani, da z objavo nikomur ne povzročamo škode
• fotografije, ki so jih avtorji dali v javno last in spadajo med freeware (brezplačne stvari), se nahajajo na spletiščih Flickr, Instagram, Panoramio, v Wikimedijini Zbirki (Wikimedia Commons) ...
• zapleteno je navajanje fotografskih reprodukcij umetnostnih del, ki so, tehnično gledano, izvedena dela
• ločevati moramo med imenom slikovne datoteke in imenom slike
• ime datoteke je v zbirki enako za vse nacionalne Wikipedije, opis slike pa je v različnih jezikih
• informacija, da je slika doma v Wikimedijini zbirki, od koder je dostopna vsem nacionalnim Wikipedijam pomeni, da so tam tudi podatki o njenem izvoru
• kadar je predmet fotografije umetniško delo, navedemo najprej umetnikovo ime in naslov dela, potem pa še ime fotografa in podatke o lokaciji
• fotografij v principu ne naslavljamo z imenom datotek
• kadar slika nima naslova oz. je naslov identičen z imenom datoteke, ga ohranimo samo v hiperpovezavi, sliko naslovimo v oglatih oklepajih, lahko pa navedemo tudi natančnejši naslov lista v albumu, v katerem je bila objavljena
• kadar digitalne fotografije napravijo muzeji, imen ljudi, ki so opravili delo, ne navajajo, pa tudi ne vedno datumov slikanja oz. digitalizacije
• za fotografije na spletiščih, ki jim pripisujemo trajnejši značaj, na katerih se vsebina ne spreminja oz. ob selitvi poskrbijo za samodejno preusmeritev, datum dostopa ni potreben
• priporočljivo je navesti čim več dostopnih informacij, ki jih, kadar smo v zadregi, oblikujemo kar opisno
• paziti moramo, da ne citiramo lokacije slike na lokalni Wikipediji, ampak njeno lokacijo v centralnem skladišču (Wikimedijska zbirka), od koder je dostopna vsem nacionalnim Wikipedijam

Risba

• datum postavitve in dostopa je odveč, ker se ne sklicujemo na podatke
• če spletišče zamre, link ne deluje več in takrat referenco zbrišemo

Glasbeno delo

• naslove glasbene klasike in del klasičnega slikarstva slovenimo

Radijska, televizijska oddaja in film

• težave: podatki o tvorcih se pred poslušalcem ali gledalcem pojavijo prehitro, da bi si jih lahko zapisali, ali celo manjkajo, drugič pa je teh podatkov toliko, da je težko izbrati najpomembnejše
• znajti se moramo s podatki, ki se pojavljajo v napovedih programa ali v spletnem arhivu medijskih hiš ali pa jih razberemo z digitalnih posnetkov
• primer: kot tvorca oddaje navedemo urednico, ki tudi ves čas nastopa v oddaji, naslov oddaje, naslov serije, katere del je oddaja, mesto in datum predvajanja ter spletno lokacijo, na kateri je oddaja arhivirana; kadar je v ospredju novinar (njegovo besedilo in uredništvo), izberemo namesto urednikovega novinarjevo ime
• naslov filma napišemo ležeče

Napake pri citiranju

• glej Nova pisarija

Navajanje v Wikipediji

• pri oblikovanju pravil citiranja je bil zgled članek v angleščini
• med vire se ne navaja drugih člankov z Wikipedije (nanje se lahko sklicujemo v obliki linkov)
• prepoved lastnega raziskovanja oz. sklicevanja nanj
• Wikipedija sprejema vse obstoječe standarde citiranja, vendar si prizadeva za enotnost zapisa znotraj posameznega članka
• slovenski napotki za navajanje postavljajo založbo pred kraj

Žanri

• odločamo se med vsakdanjim sporazumevanjem, publicističnimi, umetnostnimi in strokovnimi/znanstvenimi žanri
• stroka, strokovni kot 'disciplina' - poimenovanje posameznega znanstvenega področja
• stroka, strokovni v akademskem svetu - izraz se večinoma uporablja v vrednostno razlikovalnem smislu: strokovno je tisto, kar ne dosega visokih kriterijev znanstvenega
• objave, ki niso recenzirane, nimajo UDK-vrstilca, tujejezičnega povzetka, seznama literature in sklicevanja, bodo bibliotekarji razvrstili v skupino strokovnih objav
• za izvirni znanstveni članek šteje prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji
• pregledni znanstveni članek sintetično in kritično poroča o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja ter jih nadgrajuje s svojimi stališči
• strokovni članek predstavlja že objavljena spoznanja z mislijo na njihovo uporabnost in promocijo; objavljeni so v strokovnih ali znanstvenih revijah, po zahtevnosti in v slogu pa prilagojeni bralcem teh revij
• namen poljudnih člankov je popularizacija in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj; objavljeni so v časnikih in nespecializiranih revijah za najširšo publiko
• diplome, zlasti bolonjske, spadajo v kategorijo (kratkih) strokovnih prispevkov
• v obsegu do 10.000 znakov oz. 1500 besed je wikipedijski članek škrbina
• standardni wikipedijski članki štejejo do 25.000 znakov ali 3700 besed in so vredni štiri točke
• med zaželene in odlikovane ter najvišje ocenjene (z devetimi točkami) pa spadajo wikipedijski članki v obsegu nad eno avtorsko polo (30.000 znakov ali 4400 besed)
• žanri, ki imajo status strokovnega pisanja: podatkovna zbirka, poročilo o dogodku, povzetek, članek (nagovor, spremna beseda, jubilejni zapis, komentar, glosa, intervju, dnevniški zapis, (pismo), forumski in novičarski prispevek, blog), kritika (polemika, strokovna ocena), enciklopedijsko geslo, esej, predavanje (prosojnice), kritična izdaja (uredništvo, redakcija), učbenik, priročnik, navodila (tutorial) ter razprava (pregledna znanstvena razprava, izvirna znanstvena razprava, strokovna recenzija)

Šolsko pisanje

• sem spadajo referat, esej in diplomska naloga (magisterij, doktorat)
• namen je izpolniti študijske obveznosti, za oceno in za dosego naziva
• ko začne predmet določati kompozicijo razprave, ne pa od nekod prepisana pravila, potem ne gre več za šolsko, temveč za strokovno oz. znanstveno pisanje

Popravljanje

• lektoriranje - popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno; odpraviti je treba zatipkanine, pravopisne napake in slogovne pomanjkljivosti, ki utegnejo ovirati sporočilo ali celo povzročiti komunikacijski nesporazum
• korigiranje (proofreading) - odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug
• korektura in lektura se včasih pomešata
• »rdeči svinčnik« spominja na nekdanje lektorjevo orodje
• besedila se danes lektorira v urejevalniku s funkcijo Sledi spremembam, avtor ali urednik pa vsak popravek posebej ali vse skupaj naenkrat s klikom sprejmeta ali zavrneta
• besedila se v korekture pošiljajo v formatu pdf
• urednik - oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo sprejel v objavo ali ne; določi tudi zaporedje tekstov v publikaciji
• lektor
• korektor
• isti slogovni in tehnični parametri pri člankih v reviji ali zborniku ali knjigi v knjižni seriji

Komunikacija v stroki

E-pošta

• Elektronska pošta je ena najpogostejših oblik rabe računalnika, interneta in telefonov
• izumili so jo za potrebe znanstvene komunikacije na MIT leta 1961
• od 80. let dalje je uporabna za globalno dopisovanje
• uporaba samo velikih črk je nezaželena, ker v govoru ustreza kričanju
• pisemski pregledovalniki predhodna pisma, na katera odgovarjamo, skrijejo za tri pike
• datoteke v priponkah naj bodo v splošno poznanih in razširjenih formatih (doc, jpg, pdf, xlsx ...)
• za pisma v formatu eml, dbx, mbx ipd. moramo na spletu poiskati konverterje, zato je priporočljivo, če ta pisma periodično arhiviramo v golem besedilnem formatu txt
• v vrstico Za: (To:) v glavi pošte vnesemo naslovnikov poštni naslov
• v vrstico Kp: ('kopija', angl. Cc: 'carbon copy') vnesemo vse tiste, ki jih v pismu ne nagovarjamo neposredno, ampak jim pošiljamo samo v vednost
• v vrstico Skp: ('skrita kopija', angl. Bcc: 'blind carbon copy') vnesemo prejemnike, ki jih želimo obvestiti tako, da jih drugi ne vidijo na seznamu prejemnikov
• v Wordu s pritiskom na ikono paragrafa () vidimo sicer nevidne znake
• na Wikipediji je zapovedano tikanje med sodelavci
• običajna kombinacija pri nagovorih je vikanje + priimek ali tikanje + osebno ime; kombinacija vikanja in osebnega imena je nevtralna samo pri profesorjevem nagovoru študenta
• ločili za nagovorom sta lahko vejica ali klicaj; z besedilom lahko nadaljujemo v isti vrstici, lahko pa nagovor izpostavimo kot nekakšen naslov pisma v svojem odstavku
• pri nadaljnji izmenjavi pisem na isto temo smemo nagovor izpustiti
• podpis forumskega sporočila: na dnu, za dvema črticama -- z imenom in priimkom, samo z imenom ali s kraticami
• podpis na pogovorni strani wikijev: klik na ikono svinčnika, kar na zaslonu napravi dva vezaja in štiri tilde (--~~~~)

Socialna omrežja

• je ime za načine družbene komunikacije, ki jih je prinesla informacijska družba
• gre za Splet 2.0, ki enosmerno komunikacijo med producentom informacij k njihovemu porabniku spreminja v dvosmerno, tako da uporabnik informacij postaja njihov producent in je tako v vedno enakopravnejšem komunikacijskem odnosu
• ključne besede: skupnost, kooperativnost in kolaboracija, množičenje; kritična teorija jih uporabljav zvezi s pojmi z negativno konotacijo (eksploatacija, komercializacija, nadzor, izguba zasebnosti)
• socialna omrežja se v funkcijah razlikujejo
• najpopularnejše omrežje je Facebook
• Dunbarjevo število (Dunbar's number) - maksimalno število stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko vzdržuje posameznik
• Facebook se je pojavil leta 2004 na univerzi z namenom povezovanja študentov

Tvit

• Tvit (angl. tweet 'čivk') je sporočilo v socialnem omrežju Twitter (Čivkač), ki je zaživelo leta 2006
• omejeno je na 140 znakov
• oblika bloganja, mikrobloganja, tudi »SMS interneta«
• vsebinsko je na prvem mestu zabava (glasba, zmenki ...)
• večinski promet s tviti obsega retvite (RT@, nekakšno tvitarsko všečkanje) in komentarje
• podjetje ima status profitne organizacije; služi s prodajo naslovov interesnih skupnosti oglaševalcem

Drugo

• Digital Curation Group. Google groups, LinkedIn
• Digital Humanities. LinkedIn.
• Digital Humanities / Humanities Computing. LinkedIn.

Zagovor

• spada med »dramske« oblike strokovnega pogovarjanja
• fakultetni senati sprejemajo natančna pravila za izbiro in prijavo teme, izbiro in potrditev mentorja, za sodelovanje somentorjev, oddajo izdelka in njegovo oceno, prijavo zagovora, določitev komisije za zagovor, sprejem ocen, ki jih oblikujejo člani komisije, najavo javnega zagovora in njegovo izvedbo, oceno in razglasitev
• zagovor disertacije naj ne traja več kot dve uri
• potek zagovora (glej Nova pisarija)

Literarna kritika

• lastnosti literarne kritike (glej Nova pisarija)
• literarna kritika - njen predmet je literarno delo (pesniška zbirka, roman); ima status publicističnih besedil; objave v ustreznih rubrikah dnevnega tiska in v literarnih ter kulturnih revijah
• strokovna kritika - njen predmet je strokovno ali znanstveno delo; ima status strokovnih besedil, kadar pa je poglobljena in ustrezno obsežna, jo lahko uvrstijo tudi v kategorijo znanstvenih besedil; objave v strokovnih revijah, v manjšem obsegu tudi v dnevnem tisku

Enciklopedični članek

• jedrnatost oz. konciznost
• odpoved anekdotičnosti, izpuščanje prepodrobnih informacij, ki se nanašajo na druga kulturna okolja, črtanje ponavljan, fraz z nizko informativno vrednostjo in retoričnih figur
• v Wikipediji se poudarja: soglasnost, sodelovanje, strpnost, vrednostna nevtralnost (zato je prepovedano pisanje gesel o samem sebi in so odveč opredeljevanje, zavzemanje ali aktivizem)

Biografski članek

• pri izbiri novih slovenskih literarnih zgodovinarjev za vpis v Wikipedijo sta imela težo zlasti dva kriterija: avtorstvo strokovne ali znanstvene monografije in znanstvena kompetenca; v posameznih primerih je bil manjkajoči kriterij nadomeščen s kakšnim drugim pomembnim razlogom (splošni kulturni pomen ali dejavnost na sosednjem področju)
• za enciklopedični vpis najprej kandidirajo tisti, ki se pogosto pojavljajo v drugih geslih, bodisi v navadnem besedilu bodisi kot slepa hiperpovezava, predvidena za geslo; prepriča tudi njihova uvrstitev na različne sezname (prešernoslovcev, verzologov, didaktikov ...)
• povprečni obseg biografskih gesel raste
• gesla se izpopolnjujejo
• navodila za izpopolnjevanje že napisanih gesel (glej Nova pisarija)
• iskanje po avtorjevem imenu in priimku išči po Gigafidi

Članek o knjigi

• na vrsto pridejo prej knjige avtorjev, ki so napisali več knjig, so poznani in imajo na Wikipediji že svoj biografski članek, ki so bili ponatiskovani, prevajani, predmet kritik, polemik, šolskih obravnav, predelav, prestavitev v druge medije ...; ko se literarnozgodovinski razred loti npr. sistematičnega popisa romanov 60. let 20. stoletja, bodo samostojni vnos doživela tudi osamljena besedila pozabljenih avtorjev
• podatki o knjigah so formalizirani v infopolju knjiga, glavne zahteve za članke o knjigah pa so razložene v navodilih
• gesla o romanih (glej Nova pisarija)
• Kazala strokovnih knjig; če bi v iskalno polje na Wikipediji odtipkali naslov romana, bi nas prineslo neposredno na geslo o romanu, zato ga vtipkamo v Napredni pogled, do katerega pridemo v meniju (Orodja > Posebne strani > Iskanje) ali neposredno, če vtipkamo v iskalno polje kaj neobstoječega; brišemo kljukico pred imenskim prostorom Osnovno iskanje in jo napravimo za iskanje po imenskem prostoru Wikipedija (naslov romana v iskalnem polju bo tako priklical na zaslon kazala knjig, ki iskani roman obravnavajo)
• romane, prevedene v druge jezike, naročamo v popis v drugojezičnih Wikipedijah
• članke v različnih jezikih povežemo tako, da kliknemo na Uredi povezave pod izbiro V drugih jezikih na dnu stolpca levo in vpišemo podatke

Učbenik

• ob učbenikih se je v kranjskem deželnem zboru 12. februarja 1866 odprlo vprašanje smiselnosti izobraževanja v slovenščini in s tem smiselnosti samostojne slovenske kulturne eksistence
• značilnosti: dialoškost, format delovnega zvezka oz. prostora za bralčevo interaktivnost, vprašanja, nagovorne forme, povzemanje in ponavljanje, poenostavljanje, oblikovanje kratkih in zapomnljivih definicij ter naštevalnih nizov, privlačna tipografija (barve, okvirčki, ozadja, ilustracije), skupinsko avtorstvo z urednikom na čelu in povezovanje učbenikov v serije
• vaje (glej Nova pisarija)

Strokovni blog

• Blog (spletnik) je skrajšana oblika angleške besede weblog 'spletni dnevnik'
• področni blog, blog na določeno temo, osebni blog ...
• najpogosteje uporabljena blogarska orodja: WordPress, Googlov Blogger, Siolov Blogos
• blog je primeren za politično diskusijo, za publiciste, ki oblikujejo javno mnenje ali spadajo med t. i. javne intelektualce, za estradnike in druge vidnejše javne osebnosti
• izraz blog je iz leta 1997; platforme za množično bloganje so iz konca 90. let (Blogger 1999)
• redno pisanje bloga pomeni dobro pisno prakso
• blogarji se odzivajo instantno, pomembna je ažurnost
• značilnosti: pogosta anonimnost objav, avtorjev narcizem, njegova obsedenost z medijem, postavljanje s slogom oz. prevelik poudarek na izrazu
• široka publika
• citatni indeksi omemb in komentarjev znanstvenih objav v blogih (še) ne indeksirajo
• tudi za bloge velja avtorska zaščita (avtorje blogov je treba citirati z imenom in priimkom)
• blogi delujejo po principu objavi, potem filtriraj (selekcijo opravi množica komentatorjev)

Spletni forum

• pomembno orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti
• objavljanje strokovnih sporočil, vprašanj, odgovorov, nasvetov, komentarjev, ugovorov, polemik ...
• stopnjo vitalnosti določene strokovne skupnosti določamo po številu strokovnih forumov, številu naročnikov in pogostosti sporočil
• spletni forum oz. spletna oglasna deska se pojavi v drugi polovici 90. let 20. stoletja in nadaljuje tradicijo forumskega strokovnega pogovarjanja elektronska oglasna deska (bulletin board system, BBS) ali poštni seznam (electronic mailing list)
• arhiviranje sporočil spletne forume loči od spletnih klepetalnic
• nitkanje (po angl. threading) - sledenje temi
• SlovLit datira v konec leta 1999

Slog

• razporejanje »po aktualnosti« (sveža sporočila se postavljajo pred predhodna)
• zaslon vse pogosteje narekuje obliko besedila
• stran besedila na papirju je pokončna
• stran besedila na zaslonu je večinoma ležeča (panoramska); levo in desno od zrcala ostane precej praznega prostora, ki ga zapolnijo okviri z drugimi informacijami (kazali, reklamami, komentarji) ali belina; privzeto je na zaslonu v vrstici 120 do 150 znakov
• zaslonsko besedilo je prepoznavno po menijskih izbirah in povezavah

Sestavni deli

• avtorjevo ime, naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazalo, telo besedila (uvod, teorija/metoda, gradivo, analiza, sklep), literatura, priloge (slike, tabele, grafikoni, opombe)
• v veljavi za eksperimentalne vede je IMRAD (introduction, methods, results and discussion), ki bi jo lahko prevedli z UMRIS (uvod, metode, rezultati in sklep)
• v navodilih za pisanje doktorskih dispozicij je predvidena nekoliko drugačna kompozicija: Naslov, Izvleček, Hipoteze (namen), Utemeljitev, Metode, Rezultati, Literatura
• literarnovedna razpravna besedila se ponavadi začnejo s pregledovanjem in povzemanjem vsega, kar je bilo na izbrano temo že napisano, potem avtorji določijo in zamejijo gradivo, s katerim se bodo ukvarjali, in se nato lotijo njegovega popisa in analize
• v strokovnih revijalnih člankih se ob avtorjevem imenu pojavlja ime (akademske) inštitucije, na kateri je avtor zaposlen, in njegov e-naslov
• humanistični članki se ločijo od drugih po tem, da je avtor največkrat le en

Naslov

• najbolj radikalni povzetek teksta, poskus skrčenja celotne vsebine na nekaj besed
• besede v naslovu so med seboj povezane v sklenjeno sporočilo, medtem ko so ključne besede le nanizane ena zraven druge
• kot bralci pričakujemo, da bo naslov zadel vsebino
• naslov naj: izraža temo natančno in jedrnato; priporočena dolžina je največ deset besed s terminološko težo, je pravopisno brezhiben, ne vsebuje krajšav, ni v obliki stavka ali vprašanja, stvarni naslov ima prednost pred metaforičnim ali citatnim, ne vsebuje narekovajev za zaznamovanje posebnega pomena, ni zapisan z velikimi tiskanimi črkami, če je potreben podnaslov, naj bo od naslova ločen z dvopičjem in naj se začne z veliko začetnico, podnaslov naj ne ponavlja izrazov iz naslova
• k naslovu spada UD-klasifikacija, ki jo članku priskrbijo bibliotekarji na urednikovo prošnjo
• naslove prevajamo v angleščino, zato se morajo prevodi ravnati po angleškem pravopisu in tipografskih navadah
• v slovenskem besedilu lahko splošno znane inštitucije okratičimo
• v naslovu so odveč izrazi brez terminološke teže z nizko informativno vrednostjo: analiza, sinteza, primerjava, proces, povezanost, vpetost, vpliv, razširjenost, dinamika, dimenzije, dejavniki ...
• vaja (glej Nova pisarija)

Izvleček

• tudi sinopsis ali abstrakt
• v glavi članka
• je krajša oblika povzetka, ki v nekaterih revijah sklepa objavo
• nekatere plačljive revije bralcem ponudijo na spletnih straneh izvlečke razprav, ob katerih naj ta presodi o zanimivosti razprave
• izvleček naj vsebuje: predmet raziskave, metode, rezultate in sklep oz. implikacije
• največ 10 vrstic (100–500 besed)
• v izvlečku ni členitve na odstavke, kratkih sklicev in opomb
• naslov Izvleček ni potreben
• mesto objave takoj za naslovom
• manjše črke in manjši vrstični razmik (pri nekaterih revijah ležeča pisava ali umik v desno)
• izvlečku lahko sledi njegov angleški prevod
• avtorji prijavljajo udeležbo na konferencah z izvlečkom načrtovanega prispevka
• gostobesednost ni primerna

Ključne besede

• z njimi poimenujemo ožja predmetna področja, ki sestavljajo članek (≠ pri kategorijah Wikipedije iščemo širša predmetna področja, kamor uvrstimo članek)
• izrazi morajo biti pogosti, imeti morajo terminološko težo; v redkem primeru novih metodoloških pristopov je med ključnimi besedami lahko tudi kak neologizem
• utrjenost terminov preverimo v enciklopedijah in leksikonih, v Novi besedi ali v Gigafidi in v stvarnih kazalih strokovnih knjig (tudi z navadnim guglanjem v narekovajih)
• jedrnatost in kračina
• izraze iz naslova v praksi pogosto ponovimo tudi med ključnimi besedami

Kazalo vsebine

• oblikuje program za pisanje, če ustrezno označimo naslove in podnaslove poglavij
• nekateri programi so dovolj pametni, da verzalke v naslovu v kazalu samodejno spremenijo v male črke
• v wikijih se kazalo na vrhu besedila pojavi samodejno, takoj ko to doseže štiri poglavja; kazalo lahko s klikom na [Skrij] skrijemo; če ga nočemo, v glavo besedila zapišemo __NOTOC__; kadar želimo kazalo pri zgolj dveh poglavjih ali bi ga želeli na drugem mestu, kot je privzeto, tam zapišemo __TOC__ (table of contents)
• naslovi in podnaslovi poglavij naj bodo kratki
• kratka besedila naj ne bodo pretirano členjena na poglavja
• dolga poglavja naj bodo razčlenjena v podpoglavja
• besede v naslovih naj bodo v edninski obliki (v kolikor je to mogoče) in naj se med naslovi ne ponavljajo
• kazalo, ki se razteza čez več strani, je nepregledno; strnemo ga tako, da upoštevamo samo poglavja prvih treh nivojev (urejevalniki imajo to možnost privzeto), poglavja na nižjih nivojih pa iz kazala izpustimo ali jih naštejemo v isti vrstici za dvopičjem pri nadrejenem poglavju

Povezave

• so oblika sklicevanja
• v veliki meri nadomeščajo imenska in stvarna kazala v tiskanih knjigah; iz samih povezav je sestavljeno kazalo vsebine (pomembne so tudi v seznamu literature)
• v spletnem formatu so html povezave običajno podčrtane in v modri barvi; so kljikljive (ikona dlani); poklikane povezave po vrnitvi na besedilo spremenijo barvo v vijolično
• vnašanje povezav v besedilo: z levo miškino tipko označimo del besedila, za katerega želimo, da postane klikljiv, potem kliknemo na označeno polje z desno miškino tipko in iz menija, ki se pojavi, izberemo vnos hiperpovezave; spletno lokacijo, kamor naj pripelje klik, prekopiramo iz ukazne vrstice citirane strani v okence, ki se nam je odprlo na zaslonu
• v wikijih dvojni oglati oklepaji oklepajo besede, pod katerimi je na wikijih že samostojen članek (na zaslonu so te besede v modrem) ali naj bi ga imele nekoč v prihodnosti (na zaslonu so te besede v rdečem); enojni oglati oklepaji so za povezovanje na spletne lokacije zunaj wikijev
• v wikijih gole zunanje povezave, tj. tiste v enojnih oklepajih, niso zaželene in naj bo znotraj oklepaja tudi kakšna beseda
• povezave ne spadajo v naslove poglavij
• v wikijih apostrofe za ležeči tisk uporabimo neposredno ob naslovu monografije in ne skupaj s povezavo
• ko v stolpcu levo od članka na Wikipediji kliknemo na vrstico Kaj se povezuje sem, se odpre seznam člankov, ki se s povezavami sklicujejo na tistega, iz katerega poizvedujemo

Napake

Gostobesednost

• dolgoveznost, epskost, ponavljanje, tavtološko izražanje
• nekatere besede ne prispevajo k sporočilnosti besedila, lahko pa npr. s pogovornimi elementi namigujejo na situacijo, v kateri je besedilo nastalo, sporočajo o načinu avtorjevega razmišljanja in izražanja ...
• tudi, še, pa, lahko, svoj, prim., takratni, prav tako, poleg tega, potem, nato
• izpostaviti, poudariti, naglasiti
• predvsem, večinoma, v glavnem, največkrat, običajno, praviloma, načeloma
• prav gotovo, nedvomno, zagotovo, brez vsakega dvoma, seveda, pravzaprav, za ta del
• nedoločne količine: razmeroma, relativno, dokaj, precej, malo, bolj ali manj, povsem, približno, okrog, okoli
• določen, specifičen, posamezen, sam, razni, različni

Nerazumljivost

• zapletanje enostavnih reči je slogovna napaka
• sporočilno nejasna besedila zavajajo
• zahteva po prezentaciji znanstvenega dela, ki bo razumljiva tudi ljudem zunaj stroke (npr. povest ali roman namesto dolga pripovedna proza, junak namesto glavna oseba, predloga namesto izhodiščno besedilo, pesnik namesto lirski subjekt ...)
• dobra znanost ceni veščino preprostega izražanja zapletenih spoznanj

Pomanjkanje konteksta

• če članek nima teze, to lahko popravimo z naknadno umestitvijo obdelanega gradiva v kontekst drugih avtorjevih del, literarne produkcije istega časa v slovenščini ali širše, predhodnih in poznejših del istega žanra ...
• nasilno posploševanje - ko si pisec samovoljno izbere npr. tri avtorje ali tekste, ki jim določi status reprezentativnosti, popiše njihove stične točke in špekulativno sklene, da gre za tipološke značilnosti literarne smeri, obdobja ali žanra; posploševanje je mogoče le ob zajemu statistično relevantne količine besedil (redko)
• besedi že in šele se morata uporabljati z ustreznim pojasnilom (v opombah), lahko pa ju tudi kar izpustimo iz besedila
• odsvetovana raba : celó, kar, samó (izražena piščeva presenečenost nad dejstvi)

Manierizem

• obstajajo teksti, kjer povezanost in kompaktnost nista nujna, npr. seznami ali naštevalni opisi
• izrecno sklicevanje na uglednost reference je strokovno nesprejemljiva oblika argumentiranja
• ponavljanje ključnih izrazov za pritegnitev bralčeve pozornosti nima mesta v strokovnem pisanju, ker učinkuje preko čustvenega vživljanja namesto preko objektivnega razmišljanja
• raba redkih in zastarelih besed je velikokrat nezavedna in se ji pisci odpovejo šele, ko so opozorjeni na njihov slovarski status

Slogovna ubornost

• pretirano ponavljanje posameznih izrazov; to se zgodi pri povzemanju strokovnih del, kjer se pogosto uporablja besede: ugotavlja, poudarja, opozarja, trdi, navaja, citira, vztraja
• z direktnim poimenovanjem avtorja izjave se zmanjša možnost napačnega pripisovanja izjav, kadar so v enem odstavku nanizane ugotovitve več piscev
• mašilo - razvada ustnega izražanja, ki se lahko pojavi tudi v pisnem

Pristranskost

• bolj ko se poglabljamo v strokovno témo, bolj domača nam postaja, bolj nam prirašča k srcu
• ko gre za avtorice, je ljubeče nagovarjanje z osebnim imenom pogostejše

Terminologizacija

• podrobna razčlenitev pojma ali njegova arbitrarnost (posledica družbenega dogovora in prakse)
• v izrazu samem ne bomo našli resnice predmeta
• imena in termini so lahko jezikovno ustreznejši ali manj ustrezni, ne morejo pa biti vnaprej pravi ali napačni
• želja po objektivnem dojetju pojavnosti
• enotnost zapisa!

Spol in število

• včasih veljalo, da je takrat, ko mislimo na oba spola, običajna uporaba moškega spola (moški spol imel status nevtralnega spola)
• danes dosledna vzporedna uporaba moške in ženske oblike (neekonomično); dosledno nadomeščanje moške oblike z žensko, kar naj bi s časom pripeljalo do tega, da bo tudi ženska oblika dojeta kot gramatično nevtralna
• spolnemu opredeljevanju se včasih lahko izognemo z uporabo množine ali s pretvorbo v sedanjik
• odločitev ali bo naša razprava v prvi osebi ednine ali v prvi osebi množine; v nekaterih primerih preidemo na tretjo osebo ednine
• majestetični plural (vladarsko izražanje) - uporaba prve osebe množine v razpravi, ki ima samo enega avtorja

Mentalno brambovstvo in servilnost

• razmerje med domačim (svojim, tradicionalnim) in tujim (prevzetim) strokovnim pisanjem
• gre za vprašanja, iz katerih virov in literature bomo črpali, po katerih metodoloških vzorcih se bomo ravnali, bomo uporabljali domačo terminologijo ali raje prevzeto, bomo dokazovali avtohtonost slovenske literature in literarne vede ali njeno vpetost v globalno sceno ...
• bralca zmoti piščeva pomanjkljiva refleksija teh dilem bodisi njegovo preočitno postavljanje na eno ali drugo stran

Govorna prezentacija

• objavljanje, najpogosteje v strokovnih časopisih, monografijah in zbornikih, redkeje na radiu in televiziji
• postavitev na splet; objave so bibliografsko registrirane
• govorne predstavitve za zaključeno publiko (predavanje v razredu, javno predavanje, predavanje v okviru društva ...) le redko dobijo status objav; status objave dobijo, če so posneti, shranjeni in vpisani v Cobiss ali drugo javno dostopno bibliografijo
• podlaga za predavanje je pogosto predhodna objava
• ena natisnjena stran vzame povprečnemu bralcu približno tri minute; šestnajst strani takega teksta ustreza eni avtorski poli oz. standardni dolžini razpravnega članka (govorna izvedba traja eno uro)
• pisna besedila niso najbolj primerna za govorno reprodukcijo (pri branju motijo opombe, bibliografske navedbe, citati, slike, tabele in grafikoni)
• informativna vrednost predavanja je manjša od informativne vrednosti prebranega besedila

Prosojnice

• sinonim za prosojnice je ime Microsoftovega prezentacijskega programa PowerPoint; tudi Google Slides, Prezi, Impress ...
• poslušalci ob prosojnicah velikokrat ne sledijo predavateljevem govorjenju (sledijo samo tekstu na prosojnicah)
• prosojnice so pravzaprav povzetki v obliki naštevalnih seznamov
• seznami na eno prosojnico naj ne bojo predolgi; posamezna alineja naj raje ne presega obsega ene vrste (v nasprotnem primeru naj prevzame formo odstavka)
• seznamsko podajanje informacij
• prezentacijski model pečakuča, ki je nastal za potrebe kratkih, šest minut dolgih prezentacij z 20 prosojnicami, ki si slede v ritmu 20 sekund

Vizualizacija

• ustreza spreminjanju značajev podatkov, pedagošem in popularizacijskem interesu

Fotografije

• mišljenje se dogaja v jeziku (je verbalno)
• druge oblike mišljenja: matematično, kinestetično, glasbeno in vizualno-prostorsko (mišljenje v mentalnih podobah, za obvladovanje dvo- in trodimenzionalnih predmetov, ki ga procesira desna možganska hemisfera)
• ljudje obvladamo več vrst mišljenja, samo za posamezno od naštetih vrst pa so nadarjeni redkejši
• prepričanje: slikovno dekodiranje informacij naj bi zmanjševalo posameznikovo sposobnost samostojnega tvorjenja predstav (pasivnost in odvisnost posameznika)
• razmah fotografije zaradi digitalizacije
• razna orodja za prepoznavanje npr. obraza s fotografije
• funkcije za avtomatsko opremljanje fotografij z oznako motivov: sončni zahod/vzhod, panorama, veduta, tihožitje z rožami, kozolec, kip, spominska plošča, infotabla, portret, pokrajina v snegu, ognjemet ... fotografski programi ne ponujajo
• avtorstvo fotografij strogo individualno
• avtor fotografije in lastnik avtorskih pravic je samo tisti, ki pritisne na sprožilec (status vzorčnega intelektualnega proizvoda)
• licenca creative commons ohranja kategorijo individualnega avtorstva z atributom by, ki ga morajo upoštevati vsi uporabniki fotografij na spletu; atribut by zahteva, da pri uporabi izdelka v prostem dostopu vedno navedemo ime njegovega tvorca, oz. da mu »priznamo avtorstvo«
• pri sodobnih besedilih, ki so plod skupinskega prizadevanja (npr. pri člankih na Wikipediji), pa je zahteva po priznavanju avtorstva težko uresničljiva in jo praksa ignorira
• avtor se pod fotografijo noče vedno podpisati ali pa z vzdevkom skrije svojo pravo identiteto
• ime fotografa lahko izpustimo, kadar se ta podpiše z vzdevkom, posebej če gre za obrtniške izdelke (naslovnica knjige ali stran v knjigi, informacijska tabla, slika na steni, kip v parku, arhitekturni objekt ...); v takih primerih je bolj važno navesti avtorje fotografiranih stvaritev
• fotografovo ime navajamo po vzorcu Foto Srečko Meglič
• fotografija običajno ni objavljena samostojno, ampak v kombinaciji z besedilom ali v družbi drugih slik
• fotograf je večinoma en sam in je praviloma podpisan pod sliko, za njenim naslovom
• photography and the law
• med besedilnimi zvrstmi je fotografiji najbolj naklonjena publicistika in znotraj nje žanr reportaže (delež fotografije prevladuje)
• v leposlovju je fotografija omejena na naslovnice ali zavihke knjig (portret avtorja) in na žanre z dokumentarno literaturo (spomini, pričevanja, biografije, lokalnozgodovinski roman ...)
• fotografska ustreznica stripu je fotoroman (angl. fotonovela)
• fotografije so tudi v navodilih za uporabo, slikovnih slovarjih in enciklopedijah, kuharskih knjigah, zdravstvenih priročnikih, potopisni in vodniški literaturi
• v literarnoteoretičnih knjigah fotografij ni
• v literarnozgodovinskih monografijah, učbenikih in leksikografskih delih gre večinoma za portrete avtorjev, naslovnice časopisov in knjig, vzorce rokopisa in razglednice krajev, kjer so se književniki rodili ali ustvarjali
• bolj ko je publikacija namenjena popularni rabi, več fotografskega gradiva vsebuje
• fotografijam pisateljev namenjen Album slovenskih književnikov
• zaradi hitrejšega nalaganja slike za objavo na spletu programi predhodno shranjujejo slike v nižji resoluciji
• skrb zaradi neselektivnosti razpoložljivega slikovnega gradiva, po katerem se je težko orientirati; danes zna programska oprema sama napraviti primeren izrez, izbrati pravilno osvetlitev, predlagati posebne efekte, geolocirati posnetek, ga arhivirati, najti v arhivu ... (fotografijo lahko uredimo tudi ročno: poravnavamo nagnjene objekte, obrežemo, izboljšamo kontrast, barvo, zasičenost, svetlost, ostrino, odpravimo rdeče oči in odseve, ki jih napravijo smeti na objektivu ...)
• mesta za hranjenje posameznikovih fotografij: Picasa Web Albums, Yahoojev Flickr, Facebookov Instagram, Googlovi Zemljevidi, Microsoftov OneDrive, slovenski Shrani.si ...
• zbirka fotografij, zanimivih za domačo kulturno zgodovino in večinoma v prostem dostopu, je v Digitalni knjižnici Slovenije
• fotografije v Wikimedijini Zbirki (Commons) - skladišče, od koder zajemajo večpredstavnostno gradivo vsa druga Wikimedijina spletišča; ko sliko naložimo v Zbirko, ji najprej določimo povedno ime, dodamo opis v slovenščini ali še v kakšnem drugem jeziku, jo kategoriziramo ter po možnosti takoj vključimo v geslo na Wikipediji (z licenco proste uporabnosti cc so opremljene privzeto že z našo odločitvijo, da jih postavimo na tem mestu)

Licenciranje fotografij

• na Wikimedijinih spletiščih mora objava ustrezati tako slovenski zakonodaji kot, zaradi lokacije strežnikov v ZDA, tudi ameriški
• ne dovoli nam (vsaj v slovenskem primeru ne) objave kiparskih in slikarskih upodobitev avtorjev niti knjižnih ilustracij, razen v redkih primerih, ko je od smrti ilustratorja, kiparja ali slikarja minilo že 70 let (enako velja za fotografije stavb in kamnoseško obdelanih nagrobnikov; prepoved celo za kipe na javnih mestih)
• posnetki platnic, ki so avtorsko delo in sicer niso v javni lasti do zakonitega izteka avtorskih pravic, naj bi bili v omejeni ločljivosti (enako velja za naslovne strani revij, ovitke cedejk in igrice ter za zaslonske posnetke)
• Kavčičev primer (glej Nova pisarija)
• prosto so dostopne vse fotografije, objavljene pred 1. januarjem 1970
• na Geopediji in Googlovem spletišču Zemljevidi ni opremljenosti z licenco cc

Fotografije kulturne dediščine

• za uporabo podobe in imena spomenika (iz Registra nepremične kulturne dediščine) je potrebno soglasje lastnika

Nalaganje na wikije

• na Zbirki
• pametno je sliko opremiti s ključnimi besedami oz. kategorijami
• slabo dokumentirane slike administratorji označijo s predlogo {{ovl}}, ki pomeni opis, viri, licenca, in jih, če se pomanjkljivosti ne popravijo, zbrišejo
• licenciranje: zlasti možnosti poštene rabe, npr. Predstavitvena slika

Infografika

• je preprosta in pregledna vizualna prezentacija podatkov, informacij in znanja sploh, ki izrablja sposobnosti človeškega vida za hitro in jasnejše dojetje vzorcev ali trendov v kompleksnih podatkovnih nizih
• zanimanje za infografiko so spodbudila popularna prostodostopna računalniška orodja, nastala zaradi naraščanja števila podatkov
• grafični prikazi so izum iz konca 18. stoletja
• vsebino, to so statistični podatki, zajema grafika iz podatkovnih zbirk (metode empirične literarne vede - zanimanje za več lastnosti v literarnem sistemu)

Tabele

• podatki so razporejeni po celicah na preseku med stolpci in vrsticami
• koda za tabele v wikijih (glej Nova pisarija)
• besedilo v okencih tabele naj ne bo obojestransko poravnano, ker to povzroča praznine med besedami
• naslovna okenca na vodoravni ali navpični osi naj se začenjajo z veliko začetnico

Grafikoni

• za razumevanje je potrebna legenda, kjer je razloženo, kaj pomeni posamezna barva, črta ali lik
• slike možgani procesirajo hitreje kot besedila
• največ ljudi je vizualni tip
• grafikon (chart): histogram, črtni, stolpčni, palični, tortni, graf raztrosa (tudi korelacijski diagram ali raztreseni oz. razsevni grafikon, scatter-plot), statistična distribucija (verjetnostna razporeditev), graf funkcije
• grafikon (chart): histogram, črtni, stolpčni, palični, tortni, graf raztrosa (tudi korelacijski diagram ali raztreseni oz. razsevni grafikon, scatter-plot), statistična distribucija (verjetnostna razporeditev), graf funkcije
• diagram (graph): časovni ali kronološki (časovne vrste), drevesni (hierarhični diagram ali dendrogram; generira ga klastrska analiza ali grupiranje (cluster analysis), tudi gručenje), omrežni, organizacijski, diagram poteka (flowchart), genealoški, Vennov
• kartogram, shema, piktogram
• programi za oblikovanje grafičnih prezentacij nam ponujajo, da naslov grafikona vnesemo kar v grafikon sam
• za objavo grafikona v članku bomo naslov postavili nad oz. pod njim
• za spletne objave bomo graf, ki smo ga narisali v Excelu ali kakem podobnem programu, vgradili v članek kot sliko ali pa ga bomo spravili posebej in napravili nanj povezavo
• nekatere grafe zna narisati tudi Wikipedija

Zemljevidi

• Marja Boršnik
• literarni sloji na javnem spletišču Geopedija
• projekt Proste slovenske literarne kulture

Besedni oblak

• omrežno orodje Wordle na zaslon izriše besedni oblak teksta, ki smo mu ga dali v obdelavo
• Voyant tools zraven oblaka besed, ki vsebuje tudi klitike, navede dodatne informacije o besedilu
• primeri (glej Nova pisarija)

Iskanje

• razvoj iskalnikov je povezan z naraščanjem števila informacij
• iskalniki indeksirajo in obvladujejo virtualni univerzum, ne glede na to, v kakšnem formatu so informacije
• da ne bi prihajalo do zamenjav med avtorji, pri Cobissu poskrbi koda (številska identifikacija) vsakega avtorja; podobno ima na Slovenskem svojo številko tudi vsak raziskovalec
• prostodostopni sistem ORCID (Open Researchers and Contributor ID) - nekakšen »avtorski DOI«; mednarodna, interdisciplinarna, odprta, neprofitna civilna organizacija, ki jo podpirajo založniki in akademske inštitucije, in znanstvenike ter njihove objave opremi z enkratno digitalno oznako in avtomatizira njihovo medsebojno sklicevanje; deluje pod okriljem Mednarodne organizacije za standardizacijo, kjer si zainteresirani posamezniki z registracijo zastonj pridobijo alfanumerično kodo in ročno izločijo izmed objav, ki se pokažejo pod njegovim imenom, tiste, ki mu ne pripadajo; 16-mestna koda ima obliko http://orcid.org/0000-0003-2814-376X in je povezana s Thomson-Reutersovo kodo raziskovalcev (researcherID)
• identifikaciji knjižnih objav je od 1970 dalje namenjena številka ISBN, identifikaciji periodike ISSN, identifikaciji spletnih objav pa DOI
• ISBN, ISSN (glej Nova pisarija)
• Wikimedijina spletišča člankom postopoma dodajajo predlogo Normativna kontrola, ki gesla povezujejo s knjižničnimi in kataloškimi sistemi, kot so CONOR, VIAF, ORCID, OVL

UDK

• glej Nova pisarija!!!
• univerzalna decimalna klasifikacija
• številka, ki spremlja objave, nasprotno od enkratnih številk ISBN, ISSN ... poskrbi za pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje oz. na eno od področij človeške dejavnosti
• Slovenija je ena od 30 držav, ki z UD-vrstilcem opremijo vsako bibliografsko enoto v nacionalni bibliografiji
• Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije pozna 7 področij: naravoslovje, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje, humanistika, interdisciplinarne raziskave, ki so naprej členjena na 260 podpodročij, pri čemer humanistiki, ki je našteta na zadnjem mestu, pripada 20 alinej ali 7 %; literarne vede imajo znotraj humanistike šifro 6.07
• Slovenski Statistični urad uporablja za izobraževanje in usposabljanje klasifikacijski sistem KLASIUS
• Evropska klasifikacija raziskovalne dejavnosti (CERIF - CERCS) postavlja humanistične vede na prvo mesto, sledijo pa družboslovje, naravoslovno-matematične vede, biomedicinske in tehnološke vede
• klasifikacija FOS 2007 s 47 področji (literarnovedna področja Klasika, Literarna teorija in kritika, Literarni pregledi, Književnost, Afriška, avstralska in kanadska književnost, Ameriška književnost, Književnost Britanskega otočja, Nemška, nizozemska in skandinavska književnost, Romanska književnost, Slovanska književnost in Poezija)
• enciklopedične klasifikacije, ki delijo znanosti na družbene vede, ki raziskujejo človeka in družbo, in naravoslovje; še drugačna je razdelitev na empirične (eksperimentalne) in formalne znanosti (matematika, logika) ali pa delitev na temeljne in uporabne (aplikativne) znanosti; slovenska književnost ima začetek 886.3; 886.3.0/.09 je teorija, književna kritika in študije o slovenski književnosti (podpoglavja: snovi, prevodi in stilistika, študije po obdobjih, študije po avtorjih in po zvrsteh in primerjalne študije)
• ameriška klasifikacija znanstvenih področij se razlikuje od evropske; v Ameriki STEM (science, technology, engineering, mathematics) oz. MINT (mathematics, information sciences, natural sciences, and technology)
• UD-klasifikator ali vrstilec najdemo tako, da pogledamo v seznam gesel, ki se ga da najti pri knjižničarju, in tu po abecedi poiščemo želeno; lahko pogledamo tudi v Spletni splošni slovenski geslovnik (včasih je potrebna tudi bibliotekarska pomoč)
• z UDK so opremljeni članki v Slavistični reviji

DOI

• DOI (Digital Object Identifier 'digitalni identifikator objekta') je standard za označevanje spletnih objav, ki streže lažjemu in trajnejšemu dostopu do znanstvenih podatkov in prispeva k njihovi večji vidnosti
• URL - spletni naslov, ki se običajno začene s http://); URL-ji dokumentov se pogosto spreminjajo
• pridobitev registracijske kode DOI poskrbi za sledljivost dokumenta, ki mu ob spremembi lokacije samodejno zamenja URL med metapodatki
• pridobitev kode ni zastonj, saj jih lahko izdajajo samo pooblaščene organizacije (t. i. registracijske agencije), ki so za to plačale članarino in za svoj servis tudi zaračunavajo
• mEDRA (Multilingual European DOI Registration Agency) in CrossRef
• glede na naraščajočo zmogljivost, prijaznost in zastonjskost spletnih iskalnikov se poraja vprašanje o smiselnosti kode DOI
• oblika kode DOI: doi:10.7771/1481-4374.2064; številka pred poševnico pomeni založnika, številka za poševnico pa je številka publikacije; ko kodo vnesemo v iskalnik na spletni strani organizacije, se nam pokažejo bibliografski podatki za publikacijo

COBISS ID

• s številko COBISS je pri nas opremljena vsaka registrirana objava, ne glede na medij, tudi tiste pred nastopom kodirnega sistema ISBN
• citatni standardi ne predvidevajo navajanja teh številk (z izjemo DOI)
• objavljanje identifikacijske številke COBISS v wikijih (bralca pripelje klik neposredno na Cobissov bibliografski zapis o publikaciji); bibliografske enote v seznamih literature in v opombah se zaključujejo z nizom {{COBISS|ID=nnnnnnn}} (na tem mestu drugod po svetu se pojavi povezava na ISBN ali na kataložni zapis v nacionalni knjižnici)
• ukazno iskanje bo izpisalo na zaslon vse članke v zborniku, če uporabimo ustrezno predpono (glej Nova pisarija!!!)
• začetna stran Cobissa poleg iskalnega okenca, ki je od vseh servisov najbolj v uporabi, iščočemu ponuja klasificirane osebne bibliografije raziskovalcev (s povezavo na SICRIS), bibliografije serijskih publikacij, povezavo na podatke o citiranosti slovenskih raziskovalcev na Web of Science in na Scopusu, seznam najbolj branih knjig (po letih in po mesecih), bazo podatkov z naslovom Knjižnično nadomestilo ...

Podatki in podatkovne zbirke

• namesto izraza podatek (data), izraz zajemek (capta), ki naj bi natančneje izražal produkcijo in reprezentacijo znanja v humanistiki in zunaj nje (nekaj, kar je bilo vzeto oz. zajeto)
• zajemki - podatki v kontekstu znanstvenega raziskovanja (izraz predpostavlja, da znanstvene discipline ne raziskujejo pojavov, ampak jih same ustvarjajo); ne obstajajo sami po sebi, ampak nastanejo šele zaradi potrebe po nadaljnji obdelavi
• informacije so dveh vrst: dokumenti in podatki
• dokument - fizična reprezentacija informacije s komunikacijsko intenco in funkcijo; v literarni vedi je dokument drugo ime za besedilo; danes ga enačimo z računalniško datoteko, ki ima lahko besedilni, slikovni, zvočni ali filmski format
• podatki - osnovni elementi informacije, pridobljeni večinoma z meritvami in prikazani v formatiranih zapisih v podatkovni zbirki ali v obliki tabel in grafov
• diplomske naloge, magisterije in doktorate se nalaga na Arnesov strežnik, njihov seznam pa je pod naslovom Diplomske naloge vzdrževan na Wikiverzi
• Fran, SSKJ, Besede slovenskega jezika, Gigafida, Cobiss ...
• popisi knjig Tarasa Kermaunerja
• projekt Slovenska leposlovna klasika na Wikiviru (2007-); financiralo ga je Ministrstvo za kulturo
• bibliografsko dokumentiranje seminarske dejavnosti sega v sredino 90. let, ko je bila postavljena in pospletena zbirka Diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF od leta 1950 na ljubljanski slovenistiki

Iskanje po dLibu

• kadar nimamo sreče z iskanjem po metapodatkih, tj. po avtorju ali naslovu dela (večinoma metapodatki obstajajo samo za večje skenirane enote (za knjige, posamezne številke revije), ne pa npr. za posamezne članke znotraj revije), takrat pod iskalnim poljem odkljukamo možnost išči tudi po celotnem besedilu
• kadar je zadetkov preveč, iskanje omejimo z vtipkanjem dodatnih izrazov, za katere vemo, da jih tekst vsebuje, ali pa postavimo niz besed, za katere vemo, da se nahajajo v besedilu skupaj, med narekovaje
• pri neuspešnem poizvedovanju je treba poizkusiti s kakšnim drugačnim nizom, saj strojno branje pri težje berljivih predlogah ni bilo vedno zanesljivo in iskalnik zato niza ne bo našel, tudi če ga tekst vsebuje, npr. kadar je OCR niz veselo interpretiral kot vese10
• preštevilne zadetke redčimo z omejevanjem virov v levem stolpcu
• URL prekopiramo tako, da nanj kliknemo z desno miškino tipko in izberemo Kopiraj mesto povezave ali kaj podobnega
• za primer glej Nova pisarija!!!

Seznami

• seznamske alíneje uporabimo takrat, kadar želimo našteti serijo elementov na čim razločnejši način
• lepi seznami skupaj z napovednim stavkom tvorijo eno samo poved in njegove alineje niso daljše od ene vrstice
• ločilo na koncu alineje lahko manjka
• daljše alineje imajo že obliko samostojnega stavka
• dolge sezname s kratkimi alinejami radi stavimo v dveh ali več stolpcih
• osnovni obliki sta neoštevilčeni seznam (na začetku vsake alineje je sredinska pika, vezaj ali kakšno drugo grafično znamenje) in oštevilčeni seznam
• neoštevilčeni seznam napoveduje niz <ul>, oštevilčeni seznam pa <ol>
• alineje uvaja niz <li>
• v wikijih se vrstica spremeni v alinejo, če jo uvaja zvezdica (ta na zaslonu nariše modro piko) ali grabljice (ki se na zaslonu spremenijo v številko)
• seznamsko členjenje je pogosto v tekstih za prosojnice
• tudi kazala (vsebine, slik, oseb, naslovov, pojmov) so seznami, literatura na dnu članka je navedena v obliki seznama, zadetki pri iskanju na zaslonu so nanizani v obliki seznama ...
• teza, da je seznam naturna oblika informacij danes (da je v konkurenčnem razmerju z zgodbo in sorodna podatkovnemu nizu)
• »nova« (spremenjena oz. preoblikovana) naloga literarne zgodovine je registriranje in katalogiziranje novih izbirnih možnosti (žanrskih, slogovnih, sporočilnih, avtorskih, medijskih ...)
• Umberto Eco: Vrtinec seznamov
• zgodba želi pojave definirati po njihovem bistvu, seznam pa jih definira z naštevanjem njihovih lastnostih
• seznami v principu sporočajo, da je svet neskončen oz. neizmeren, raznoroden, nesklenjen oz. nepovezan, neorganski, brezsrediščen, nehierarhičen
• retorični figuri, ki strukturirata sezname, sta akumulacija (kopičenje) in enumeracija (naštevanje)
• seznami na Wikipediji: seznam slovenskih pesnikov in pisateljev, mladinskih pisateljev, literarnih zgodovinarjev, literarnih likov, romanov, literarnih poti, literarnih nagrad ...
• gesla razvrščata v sezname tudi Wikipedija in Wikivir sama, kadar so ustrezno kategorizirana; tako se po seznamih grupirajo avtorji, rojeni istega leta, knjige, izšle v istem letu, besedila istega avtorja, žanra ali slogovne pripadnosti, uredniki, prevajalci, tuji slovenisti ...
• tehnologija jih podpira (obvladovanje dolgih seznamov oz. velike količine podatkov brez računalnikov ni mogoče)
• najbolj je za naš prehod od zgodbenega k seznamskemu dojemanju sveta odgovoren verjetno splet s svojimi kazali in meniji

Digitalna humanistika

• empirična literarna veda s pomočjo računalnika
• računalniška obdelava humanističnih podatkov (njihov zajem), ureditev v podatkovno zbirko, njihova analiza in vizualizacija oz. prezentacija
• stik znanosti in humanistike
• v okviru digitalne humanistike se pojem literarna veda izgublja in se nadomešča z izrazom literarne in kulturne študije ali z izrazom medijske kulturne študije
• izraz digitalna humanistika je bil prvič uporabljen leta 1997
• digitalna humanistika zajema tudi novo vedo kulturomiko (izraz konec leta 2010 uvedla Erez Lieberman Aiden in Jean-Baptiste Michel)
• vprašanja proste dostopnosti objav, vprašanje javnega recenziranja
• DH-nagrade - podeljujejo jih za programska orodja, za prispevke, ki niso v angleščini, za uporabo DH v zabavi, za blog, članek ali kratko monografsko publikacijo, za vizualizacijo oz. infografiko in za javni projekt
• seznam raziskovalnih dejavnosti in predmetov raziskave na področju digitalne humanistike - ravnanje s podatki (glej Nova pisarija)
• rezultate digitalne humanistike prepoznamo po vizualni privlačnosti, s katero želi doseči boljšo predstavnost kompleksnih podatkov in večji učinek med čim širšo publiko
• digitalna humanistika je organizirana na globalni ravni v ADHO; v Evropi je krovna organizacija EADH
• Slovenija je vključena v mednarodne DH-projekte, kot sta DARIAH in CLARIN
• digitalna humanistika je vitalno razvijajoče se znanstveno področje z mrežo akademskih inštitucij, projektov, štipendij, služb, publikacij in spletišč
• raziskave s področja literarne vede: taksonomija romanesknih naslovov na angleškem knjižnem trgu v 18. stoletju, selekcijski in kanonizacijski procesi v korpusu angleških romanov 20. stoletja, prostorska distribucija čustev v romanih z londonskim dogajališčem ...
• Zbirka slovenskih leposlovnih besedil, Digitalna knjižnica Slovenije (dLib), Slovenska leposlovna klasika ...

Empirične metode

• podatki so pridobljeni z opazovanjem ali eksperimentom
• izraz empiričen je sinonim znanstvenosti, ker so vsi podatki oz. dokazi v naravoslovju empirični
• v humanistiki so podatki velikokrat predstavljeni v tabelah ali grafikonih
• empiričnemu pristopu (izhaja iz faktov in je zato induktiven) stoji v opoziciji teoretični pristop (izhaja iz konceptov, zato je deduktiven)
• značilnosti: pridobivanje materialnih dokazov (podatkov) z eksperimentiranjem in opazovanjem, merjenje podatkov (preštevanje, kvantifikacija), preverljivost meritev
• empirični pristopi so v literarno vedo prišli iz: nehumanističnih ved (npr. matematike), informacijskih in komunikacijskih tehnologij, tradicije pozitivističnih pristopov v literarni vedi, preko jezikoslovja (kvantitativna stilistika, jezikoslovno računalništvo, korpusna lingvistika, jezikovne tehnologije) in tržnih raziskav knjige
• empirične analize bralskih, naročniških, uporabniških navad se izvajajo brez vednosti bralcev, naročnikov in drugih uporabnikov; do zbranih podatkov in analiz nimamo dostopa
• kratka poglavja pripomorejo, da bralec knjigo prebere do konca
• empirično pridobljeni količinski podatki lahko zavajajo in jih je mogoče zlorabiti za upravičevanje svojih interesov
• teoretično so se empirične metode v literarni vedi utemeljevale od leta 2001 dalje (izraz preštevalna ali kvantitativna literarna zgodovina)
• seznam epiričnih raziskav (glej Nova pisarija)

Programi

• glej Nova pisarija

Projekti, revije

• seznam glej Nova pisarija

Računalniško jezikoslovje

• utrjenega termina za računalniško ukvarjanje z literaturo ni
• uporaba računalnika v jezikoslovju (CL) se v enem segmentu posveča tudi leposlovju
• leposlovje kot posebna oblika podatkov
• iskanje po leposlovju, povzemanje zgodb, razlikovanje med literaturo in drugimi vrstami pisanja, identifikacija in analiza literarnih žanrov, slogovno razvrščanje besedil in pripisovanje avtorstva, analiza bralčevih čustvenih odzivov, analiza konstelacije oseb oz. njihovega socialnega omrežja, računalniško modeliranje pripovedi, računalniška naratologija in folkloristika, generiranje literarnih pripovedi, dialoga oz. poezije, oblikovanje priporočilnih seznamov
• orodja in korpusi (glej nova pisarija)

Slovarček neznanih besed

• utilitarni - koristnostni, uporabnostni
• stavec - kdor ročno ali strojno izdeluje stavek za tiskanje
• kod - sistem dogovorjenih znakov, ki predstavlja določene podatke, informacije
• ludist - pripadnik gibanja, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela
• analfabet - kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek
• konzument - potrošnik, porabnik
• bibliofil - ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih
• kataklizma - dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
• inertnost - lenobnost, nedelavnost
• repozitorij - prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do dokumentov, datotek
• neoliberalizem - teorija in gospodarskopolitična smer, ki spodbuja prosto trgovino in nasprotuje posegom države v gospodarstvo
• uzurpacija - nezakonita, nasilna prilastitev
• postulat - zahteva, nujnost
• inferiornost - manjvrednost
• altruizem - ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost
• kurikul - učni program
• antologija - zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik
• defetizem - mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
• korifeja - prvak, veličina
• ekspertiza - izvedensko mnenje, poročilo
• maoizem - marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Ce Tung v razmerah kitajske socialistične revolucije
• rabota - tlaka
• konotacija - pojav, da dobi beseda drug, zlasti čustveno, osebnostno obarvan pomen
• renomiran - znan, slovit
• diletantizem - nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
• impresum - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
• eminenten - zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan
• vobče - sploh, nasploh
• larpurlartizem - nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena
• apoliničen - skladen, umerjen
• recenzent - strokovni ocenjevalec
• nepotizem - dajanje dobrih služb, družbenih položajev sorodnikom
• lamentacija - tožba, tarnanje
• famulus - služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku
• pasus - odlomek, del
• brezpriziven - ki ne dopušča priziva, ugovora
• opreka - nasprotje
• konsenz - soglasje, privolitev
• kleptomanija - bolezensko nagnjenje h kraji
• separat - posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji
• paginirati - oštevilčiti (strani)
• emblem - likovno znamenje, ki simbolizira kako pripadnost, dejavnost, idejo
• interpunkcija - uporabljanje, postavljanje ločil
• intenca - težnja, nagnjenje, usmerjenost
• enangažmigmatičen - skrivnosten, nenavaden
• angažma - nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju
• nivelizirati - izenačevati
• frankirati - nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine
• egalitarizem - nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
• genealogíja - izvor, razvoj rodu
• floskula - fraza, ki se lepo sliši
• konstelacija - medsebojni odnos, razmerje določenih sil, faktorjev
• hendikepirati - spraviti koga v neenak, slabši položaj
• estradnik - slavna, znana oseba s področja popularne kulture
• tavtologija - opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje
• servilnost - hlapčevstvo
• uravnilovka - izenačevanje osebnih dohodkov ne glede na količino, kakovost dela
• biologizem - prenašanje bioloških zakonitosti in metod na druga področja
• poniglavost - lastnost potuhnjenega, hinavskega človeka
• metastazirati - razsejati se
• avditorij - prostor za poslušalce
• sporadično - ki se pojavlja od časa do časa, posamično in navadno na različnih krajih
• hemisfera - polovica velikih ali malih možganov/polovica zemeljske oble
• laik - kdor se na kako stroko slabo spozna, nestrokovnjak
• embargo - prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora
• pismouštvo - slabšalno učenjaštvo, znanost
• atavizem - ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih
• alfanumerični - ki je sestavljen iz črk in številk
• disambigvacijia - razločitev pomenov
• konstelacija - medsebojni odnos, razmerje določenih sil, faktorjev
• naratologija - veda o pripovedovanju, pripovedi
• arbitraren - prepuščen svobodnemu odločanju, poljuben
• induktiven - nanašajoč se na indukcijo (indukcija - sklepanje iz posameznega na splošno)
• deduktiven - osnovan na dedukciji (dedukcija - sklepanje iz splošnega na posamezno)
• fakt - kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo
• enumeracija - naštevanje
• mnemotehnika - tehnika pomnjenja, zapomnitve
• pleonazem - pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi, (besedno) preobilje
• enkodiranje - dodajanje podatkov o strukturi besedila
• anotiranje - opremljanje besedila s komentarji
• kartografiranje - umeščanje na zemljevid
• kolaboracija - sodelovanje
• desakralizirati - narediti, da kaj ni več vzvišeno, sveto
• korkondanca - skladnost, ujemanje