Uporabnik:NezaZ

Iz Wikiverza

O Slavistični reviji[uredi]

Slavistična revija nas s svojo rdečo barvo vabi, da jo vzamemo v roke in si jo podrobneje ogledamo. Ogledala sem si 2. številko Slavistične revije iz leta 1993. Ko revijo na hitro prelistaš se zdi, da je to dolgočasna revija, v kateri je navedeno ogromno nekih virov. Ko pa si jo pogledaš podrobneje, ugotoviš, da je pravzaprav zelo zanimiva in ponuja veliko informacij, ki bi te lahko zanimale.

Pritegnilo me je, da je določen del revije napisan v angleščini in celo v cirilici. To se mi zdi zelo dobro, še posebej deli napisani v angleščini, saj s tem omogočimo tudi tujcem, da uživajo v naši reviji ter si ob prebiranju le te razširijo znanje.

Pritegnil me je tudi članek Martine Križaj-Ortar: Abeceda pravopisa Marte Kocjan-Barle. V članku je predstavljen pravopisni priročnik, ki pojasnjuje vprašanja slovenskega knjižnega jezika. Delo se omejuje na eno samo poglavje --> pravopis. Razdeljen je na 7 enot: zapisovanje glasov, velike in male črke, prevzete besede in besedne zveze, ločila, pisanje skupaj ali narazen, deljenje in popravna (korekturna) znamenja. O vsaki enoti pa je napisan tudi nek povzetek. S tem člankom je bralcem omogočen hitri vpogled v Abecedo pravopisa in v slovenski pravopis. --Neža Zagorc (pogovor) 18:10, 18. oktober 2014 (CEST)

Literarni dogodek[uredi]

Pri predmetu Uvod v študij jezika smo imeli predstavitev Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša SRC SAZU in njihove spletne strani (www.fran.si). Pritegnilo me je, da so skupaj s SAZU (Slovenska akademija znanosti in umetnosti) dopolnili in prenovili SSKJ (Slovar slovenskega knjižnega jezika). SSKJ2, kot se imenuje prenovljena izdaja SSKJ, v 97.669 sestavkih prikazuje 111.850 besed. SSKJ2 je dopolnjen s tistimi besedami, ki so se v slovenščini pojavili v zadnjih dveh desetletjih. Dopolnjene so tudi besedne zveze in pomeni. --Neža Zagorc (pogovor) 21:38, 23. oktober 2014 (CEST)

Nova pisarija[uredi]

Ko sem prebirala Novo pisarijo, me je pritegnilo poglavje o motivaciji za pisanje. Velikokrat dobimo nalogo, da moramo o določenem besedilu, stvari, dogodku, itd. nekaj napisati, vendar se tega ne znamo lotiti. Ne vemo, kje naj dobimo motivacijo za pisanje.

Pisanja se moramo lotiti zaradi nas samih in našega zanimanja za temo, o kateri bomo pisali. Med pisanjem določenega besedila naj bi upoštevali sposobnost dojemanja, interese in želje publike, saj je v nasprotnem primeru pisanje neprofesionalno in nepotrebno. S tem, da upoštevamo bralca, sporočilo doseže svoj namen.

V tem poglavju me je pritegnila tudi beseda grafomanija, ki pomeni obsesivno pisanje oz. rezultat takega pisanja. V slovenskem kontekstu je grafomanija oblika priložnostnega pesništva.--Neža Zagorc (pogovor) 18:03, 13. november 2014 (CET)

Obdobja 33: Recepcija slovenske književnosti[uredi]

Vsebina[uredi]

  • Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (LV)
  • Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (LV)
  • Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (LV)
  • Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (LV)
  • Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (LV)
  • Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (LV)
  • Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (LV)
  • Joanna Cieślar Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (LV)
  • Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (LV)
  • Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (LV)
  • Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (LV)
  • Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (LV)
  • Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (LV)
  • Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (JV, KZV)
  • Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (LV)
  • Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (JV)
  • Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (LV)
  • Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (LV)
  • Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (LV)
  • Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (LV)
  • Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (LV)
  • Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (LV)
  • Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (LV)
  • Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (LV)
  • Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (JV, LV)
  • Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (LV)
  • Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (LV)
  • Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (LV)
  • Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (JV)
  • Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (JV)
  • Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (LV)
  • Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (LV)
  • Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (LV)
  • Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (LV)
  • Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (LV)
  • Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (LV)
  • Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič:tisočdevetstoenainosemdeset) (LV)
  • Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (LV)
  • Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (LV)
  • Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (LV)
  • Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (LV)
  • Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (JV)
  • Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (LV)
  • Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (LV)
  • Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti (LV)
  • Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (LV)
  • Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (LV)
  • Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (LV)
  • Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (LV)
  • Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (LV)
  • Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (LV, KZV)
  • Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (LV)
  • Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (LV)
  • Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (LV)
  • Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (LV)
  • Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (LV)
  • Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (LV)
  • Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (LV)
  • Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (LV)
  • Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (LV)
  • Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (LV)
  • Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (LV)
  • Janez Vrečko: Novo branje konsov (LV)
  • Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (LV)
  • Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) (LV)
  • Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (LV)
  • Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnost (JV)
  • Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (JV)
  • Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (LV)

Legenda:

Literna veda Jezikoslovna veda Kulturno-zgodovinska veda
LV JV KZV

--Neža Zagorc (pogovor) 19:24, 20. november 2014 (CET)

SlovLit[uredi]

5. aprila 2014 je Inštitut za jezikovne študije UP ZRS vabil na večerni pogovor TI SI z dr. Mirom Cerarjem in dr. Borisom Vezjakom, ki je bil v četrtek, 10. aprila 2014, ob 19. uri v knjižnici UP ZRS Koper, Garibaldijeva ulica 1. Z gosti se je na temo nacionalnih atributov in vrednot slovenske družbe - filozofski in pravni vidiki pogovarjala dr. Vesna Mikolič, nosilka projekta Slovenska nacionalna identiteta v luči turističnega diskurza.

Prav tako pa so opozorili, da se bo zaradi vse daljših dni tudi ura njihovih večernih pogovorov premaknila za eno uro naprej, torej na 19.00. --Neža Zagorc (pogovor) 19:28, 15. januar 2015 (CET)

Spremembe pri prenosu romana Pavlihova kronika z Wikiverze na Wikipedijo[uredi]

Pri prenosu romana sem pazila na gostobesednost in iz besedila odstranila nepotrebne povedi, zaimke, besedne zveze (na začetku, potem, nato,...). Spremenila sem kategorije v katere spada roman in pa žanr. Odpravila sem tudi nekatere slovnične napake. Roman, ki je objavljen na Wikipediji, pa je doživel tudi nekaj sprememb s strani drugih uporabnikov, in sicer spremembe pri kategoriji in popravek pri podnaslovu. --Neža Zagorc (pogovor) 23:59, 22. januar 2015 (CET)