Uporabnik:Neza.brezovnik

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Ta študij, zakaj?[uredi]

Zmožnost kritičnega in širokega mišljenja, sposobnost pravilnega, jasnega (pisnega in govornega) izražanja, vsesplošno znanje, razgledanost in življenska modrost so "veščine" sodobnega intelektualca, ki sem jih željna razvijati tudi sama. S pomočjo snovi iz slovenistike, v povezavi s sociologijo ter izkušnjami profesorjev teh dveh strok, se mi je zdelo, da se bom lahko najbolj približala profilu razmišljujočega človeka.

Jezik ali literarnovedna stran slovenščine? tega vprašanja nam ni zastavil nihče, na srečo. Menim, da je obvladanje jezika predpogoj za uspešno prejemanje informacij iz pisnih virov. Željo po raziskovanju, odkrivanju in prebiranju literature pa dojemam kot vrednoto, ki je premalo cenjena in rahlo pozabljena v današnjem razvrednotenem sistemu.

Širjenje besednjaka[uredi]

  • aforizemzgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek
  • akter kdor odločno vpliva na kako gibanje ali delovanje
  • altruizemravnanje, nadzor, pri katerih človek upošteva koristi drugih, nesebičnost
  • analfabetizem neznanje branja, pisanja, nepismenost
  • apel javen poziv,klic
  • apoliničen skladen, umerjen
  • arhaizem jezik starejše dobe v najnovejšem sodobnem jeziku
  • asket kdor se načelno strogo odreka užitkom, ugodnostim
  • aspekt izhodišče kriterija za presojanje česa, vidik
  • avtentičen pristen, izviren, natančen, točen
  • ažurenbrez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem
  • benigen nenevaren, neškodljiv
  • bojkotirati zavračati zveze
  • deklarirati javno izraziti, razglasiti
  • diapazon zvočni obseg človeškega glasu, instrumenta
  • diletant kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim
  • direktorij skupina ljudi, ki vodi podjetje, ustanovo
  • egalitarizem nadzor, da so ljudje enaki, enakopravni
  • ekspertiza izvedensko mnenje, poročilo
  • eksploatacija neplačano prilaščanje proizvodov tujega dela, izkoriščanje
  • embargo prepoved ali omejitev trgovine s kako državo
  • famulus služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku
  • filologija znanstvena veda o zgodovini in razumevanju književnosti in jezika
  • frankiranje postopek s katerim na poštno pošiljko nalepimo znamko ali odtisnemo žig
  • garnirati okrasiti glavno jed z dodatnimi jedmi, obložiti
  • geneza izvor, nastanek, razvoj časa
  • imponirati vzbujati občudovanje, spoštovanje
  • inercija lenobnost, nedejavnost
  • intenca težnja, nagnjenost, usmirjenost
  • katakizma dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na površini
  • kititi krasiti, lepšati
  • kolaboracija sodelovanje
  • kolofon podatki o avtorju, založništu, tisku knjige
  • koncipirati napraviti, sestaviti koncept, osnutek
  • konotacija pojav, da dobi beseda drug, čustveno obarvan pomen
  • kontaminacija spajanje, združevanje
  • konstruktiven pomaga k ureditvi, izboljšanju česa
  • kooperativen zadružen
  • korespondenca vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje
  • korporacija organizacija, združenje
  • lukrativen dobičkonosen
  • marginalen napisan na rob strani v knjigi ali rokopisu
  • nelogizem beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena
  • nepotizem priviligiranost sorodnikov, znancev
  • nivelizirati izenačevati
  • parazitirati živeti kot zajedalec
  • pasant mimoidoči
  • patina površinska zaščitna plast na bakru, bronu, navadno svetlo zelene barve
  • patologija diagnoza bolezni s pregledom tkiva
  • postulat zahteva, nujnost
  • permanenten ki je, obstaja neomejeno dolgo obdobje, stalen, trajen
  • rabota tlaka
  • radikalen ki zadeva bistvo
  • recenzija prikaz strokovnega mnenja o znanstvenem, umetniškem delu
  • renome ugled, sloves
  • repozitorij baza podatkov
  • revolt upor, odpor
  • rezoniranje razmišljanje, razglabljanje
  • sintagma besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna
  • sintaksma skladnja
  • sublimen vzvišen, plemenit
  • tendenca prizadevanje za dosego, uresničitev česa
  • utilitaren v človeškem delovanju pretirano povdarja praktično uporabnost
  • uzurpacija nasilna polastitev
  • vadenekum knjiga, publikacija, majhnega formata z osnovnimi praktičnimi navodili

Refleksije o Novi pisariji[uredi]

Opomba[uredi]

Kot oseba, ki velik užitek najde v spontanosti in ne preveliki ustaljenosti, si tudi zapiske rada urejam na takšen način: nekaj jih je v tipkani obliki, nekaj knjižni, nek del pa si rada "ustvarim" ročno. Konkretne, po mojih merilih pomembne informacije iz Nove pisarije, so zbrane na črtastih papirjih, v mojem spletnem domovanju pa so čisto kratki utrinki ob prebranem. (Glede na to, da so vsi potencialni sprehajalci po moji strani prav tako prebirali ali pisali Novo pisarijo, ne vidim prevelikega primankljaja da osnutki ostanejo izven spletišča.)

O Pismenosti[uredi]

"Biti pismen pomeni obvladati znakovni sistem za komunikacijo." V enem stavku zapisano kaj si želim in kaj pričakujem od študija - biti pismena. Rada bi znala pravilno postaviti vejice, lepo oblikovati stavke, pravilno sklanjati "otroci", imeti bogat besedni zaklad ter se razumljivo in primerno izražati. Banalne stvari, a še zdaleč ne samoumevne.

O Wikijih[uredi]

Poglavje me je postavilo v precep. Na eni strani imam v glavi srednješolsko svarjenje, da Wikipedija ni relevanten vir podatkov, saj "tja lahko objavi vsakdo karkoli hoče", hkrati pa mi je zelo všeč ideja koliktivističnega ustvarjanja ter zapisovanja znanja, ki je dostopen vsem. Zelo mi je všeč oznaka, da je Wikipedija ljudski muzej znanja.

O Epošti[uredi]

Strnjena in razložena vsa pravila, za katera se pričakuje, da jih uporabniki e-pošte poznajo in upoštevajo. Uporabno in aktualno; predvsem za novopečene dopisovalce.

O Množičnem umu[uredi]

Vsak soustvarjalec wikipedijskih člankov se mora zavedati privilegija in hkrati ogromne odgovornosti, da soustvarja realnost in resnico.

O Avtorskih licencah[uredi]

Ang: Creative commons (cc) - avtorje del, objevljenih pod licenco cc mormao citirati in tako ohraniti njihove moralne avtorske pravice.

O prostem dostopu[uredi]

Znanje še zdaleč ni samoumevno in prosto dostopno, kot morda izgleda na prvo žogo. Mislim da je nabor informacij, ki je na razpolago širši množici zelo ozek in skrbno določen. Mnoge raziskave, dognanja, vedenja, rešitve že obstajajo, a nam nikoli ne bodo razkrite. Za "brezplačen" študij se odločimo, da bi poglobili (že opredeljena) razmišljanja, predvsem pa postali usposobljeni za nova, družbeno koristna.

Razlika med prostim dostopom (open access OA) in prosto vsebino (free content) je, da prosti dostop poseganja v vsebino ne dovoljuje, vsebino, označeno kot prosto, pa lahko soustvarjamo. Razlika med prostim (free OA) in odprtim (libre OA) je, da pri prvem se avtor odreče materialnim pravicam, pri prvem pa jih obdrži. Poznamo še zlati, zeleni, sivi, hibridni, zakasnjeni, platinasti prosti dostop.

O Kredibilnosti[uredi]

Zelo zanimiva, domiselna in zabavna Sokalova potegavščina: Alan Sokal - prof fizike v NY je za revijo Social Text napisal nesmiseln članek na področju kvantne fizike in s tem opozoril, da slavno in priznano ime še ni dovoljšni razlog za slepo zaupanje. Sokalova potegavščina

O Navajanju[uredi]

Definitivno zelo uporabno poglavje. Na enem mestu so zbrani vsi primeri citiranja in navajanja, od koder bi lahko črpala podatke in informacije za svoje seminarske naloge. Še več, poglavje ponuja pravila za navajanje tudi takšnih virov, na katere nisem niti pomislila, da bi lahko bili izhodišče (ali pa dodatek) za naloge, tako da sem začutila rahel drežljaj, da je potrebno malo več domišlije in iznajdljivosti tudi na tem področju.

Vsaj približen red navajnaja - se definitivno strinjam, se mi pa zdi "veščina" znati pravila navajanja na pamet zelo neuporabna. Izhajam iz stališča, da besedila (v katerih navajamo in citiramo) predvsem tipkamo, tako tudi pravil za navedbo ni prevelik napor poiskati na spletu. Sem pa odprta za dober arument nasprotnega stališča. (Uporabljen bi bil predvsem v motivacijski namen učenja le tega, še bolj pa za notranjo potešitev)

O Pristranskosti[uredi]

Noro dobro: "Znanosti se gremo..." in "Ideologija zamaže strokovna besedila in jih zlorabi. Strokovnim besedilom bralec v principu zaupa bolj kot publicističnim." Meni eno zanimivejših vprašanj je, ali se nosilci in inovatorji določenih idej, ki so procesirane v družbi, kot že čisto samoumevne, zavedajo posledic in morebitnih privilegijev, ki so jih deležni ob drugačnem gibanju posameznikov? Se vse spremembe dogajajo s tako poglobljeno refleksijo, ki temelji na egoističnih hotenjih?

Osebno mi je zelo zanimiv koncept zdrave prehrane. V času, ko se je moj interes za to temo povečal, je veljalo prepričanje (ki je seveda temeljilo na mnenjih strokovnjakov), da je ločevalna dijeta way to go, nekaj let kasneje je izogib ogljikovim hidratom zagotavljal željeno vitkost, potem je bil najbolj pomemben izvor - napisi Bio povsot, danes pa našemu organizmu škodijo vsi živalski -nenaravni- produkti, zato Go vegan!. Kaj strokovnjaki priporočajo v letu 2016?

O Terminologizaciji[uredi]

Med večjimi presenečenji je bilo eno od uvodnih Bjelčevičevih predavanj o književnosti 19. stoletja, da oznaka novele, kot realistične, romantične itd, ni mogoča, saj nobena od naučenih gimnazijskih definicij ni dovolj korektna. Poznavanje terminologije ter umeščanje pojmov v različne kategorije res, še vedno prinese človeku določen status. Meni najljubše in najbolj cenjeno pa je ravno zavedanje, da je razvrščanje nuja za lažji diskurz, za zmožnost sodelovanja, sobivanja v družbi, a da te oznake ne postanejo omejitve našemu umu.

O Spolu in številu[uredi]

Vsi bi mogli biti feministi v smislu, da verjamemo v enakopravnost in enake možnosti med moškimi in ženskami. Skrajni feminizem, ki pa totalno zatira ženstvenost, ki je tako močno oržje, s katerim je možno tudi nadvladati moškim (po želji), pa se mi ne zdi pravi pristop.

O Govorni prezentacija[uredi]

Z dobrim profesorjem lahko še najbolj dolgočasna snov postane (vsaj) učljiva.

Konstrukcija biografskega članka[uredi]

Biografski članek vsebuje poglavja o življenju,delu, bibliografijo, včasih sta dodani tudi poglavji o nagradah in poimenovnju po osebi. Običajno je desno zgoraj fotografija osebe, spodaj pa poglavje Glej tudi, kjer so po alinejah navedena wikipedijska gesla, ki se povezujejo z osebo. Pod Zunanje povezave so navedeni spletni naslovi na temo, na koncu pa navedemo še vire iz katerih smo črpali informacije za članek.

Je ena od predstavnic slovenskih literarnih zgodovinark in naša predhodnjica, saj je 1960. diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slavistike in primerjalne književnosti ter doktorirala 1973. Tudi službovala je na Fiolozofski fakulteti kot bibliotekarka, asistentka, docentka ter profesorica (prejela je tudi naziv zaslužne profesorice). Njeno delo obsega novejšo in sodobno slovensko pripovedno prozo, slovensko mladinsko književnost in didatkiko književnosti. Posebno se je posvetila noveli, romanu, esejistiki in literarni kritiki. Preučevala je delo Cirila Kosmača, Franceta Bevka, kasneje pa tudi druge.

O Slavistični reviji[uredi]

Mnogo raziskav kaže, da je za ustvarjanje prvega vtisa potrebnih le nekaj sekund, na katerega pa močno vpliva zunanji videz, hočemo ali ne. Na moj prvi vtis ob srečanju s Slavistično revijo je pomembno vlogo odigrala stroga, socialistična rdeče-bela naslovnica. Ob hitrem prelistavanju mi je v oči padla zelo všečna večjezičnost ter vmesno navajanje virov (do sedaj sem bila vajena, da se seznam vseh virov nahaja čisto na koncu). Za potešitev prve radovednosti sem se odločila, da bom prebrala razpravo na čisto naključno odprti strani. 590. stran. Moram priznti, zelo zanimiv članek, ki me je odvrnil od prvotnega upora, da bi mi bila revija všeč. Spraševanje, dvom in raziskovanje o obstoju, verjetnosti in pristnosti Prešernove ljubezni do Julije Primic, me je prepričalo, da revijo v prihodnje še odprem.

Slovlit[uredi]

Slovlitov članek - 10. 6. 2014[uredi]

Tip: obvestilo

Tema: 24. Primorski slovenistični dan

Tip: blog

Tema: Pravopisna komisija: grške smokvice ali cesarstvo čutil?

Simpatije na Slovlitu[uredi]

  • 22. 12. 2015: "Šest novih delovnih mestza trajno shranjevanje digitalnega indigitaliziranega knjižničnega gradiva. Ne, seveda ne v Ljubljani, ampak v Oxfordu in Cambridgeu."
  • 26. 12. 2015: Jani Kovačič: "O svobodi se ne pogaja." "Kako ustvariti samostojnega svobodno mislečega človeka XXI. stoletja, ki bo sposoben preživeti?"

Literarnovedni dogodek[uredi]

V Delu (6. 1. 2016) sem zasledila, da je potekala podelitev nagrade modra ptica 2016, ki jo je prejel Miha Mazzini z romanom Zvezde vabijo. Modro ptico podeljuje Skupina Madinska knjiga in je najvišja literarna nagrada v državi, poleg Prešernove nagrade. K sodelovanju je pritegnila veliko pisateljev. Modra ptica poletela k Mihi Mazziniju

Iskanje kritik[uredi]

  • Kritike romana Dimitrija Rupla, Maks (1983):

Drago Bajt: Dimitrij Rupel: Maks COBISS

Franc Zadravec: Slovenski roman 20. stoletja COBISS

Stanko Janež: Poglavitna dela slovenske književnost COBISS

Nina Belcian: Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romnih Maks in Povabljeni pozabljeni: diplomska naloga COBISS

  • Kritike Pregljeve Mlade Brede (1913):

Jože Debevec: Mlada Breda, povest dLib

France Vodnik: Mlada Breda, povest dLib

  • Kritike del pred drugo svetovno vojno bi našli v zagrebški Bibliografiji razprava, članka i književih radova.

Vaje[uredi]

Krčenje[uredi]

  • Marja Boršnik je v svojih razpravah med drugim pisala tudi o slovenski poljudni književnosti, pri čemer velja izpostaviti njeno stališče, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Literarna zgodovinarka v teh svojih člankih zasleduje predvsem dvoje: depedagogizacijo poljudne književnosti ter igro (njen vsebinski in/ali oblikovni element) in humor kot pomembni sestavini tovrstnega slovstva. Z zagovarjanjem umetniške vrednosti literarnega dela pred poučno uporabnostjo je Marja Boršnik med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes.

V razpravah Marje Boršnik o kakovostni slovenski poljudni književnosti je vredno izpostaviti, da sta etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Zasledovani sta predvsem depedagogizacija ter vsebinski ali oblikovni element igre in pomembnost humorja. Vzpostavljen je standard vrednotenja z zagovarjanjem umetniške vrednosti literarnega dela.


  • Pričujoči sestavek hoče opozoriti na bistvene literarnovedne značilnosti umetne pravljice in vsaj skicirati njeno literarnovedno podobo. To poskuša na podlagi razčlenjevanja vsebine in metodologije samostojnih knjižnih izdaj pravljic, ki jih je med 1900 in 1950 izšlo kar lepo število, začenši s Skok, Cmok in Jokica Ljube Prenner (1929). Največkrat gre za pravljice Hansa Christiana Andersena; brez vsestranskega upoštevanja njegovega dela si sodobne teorije umetne pravljice ni mogoče misliti.

Pričujoči sestavek opozarja na umetne pravljice, natančneje literarnovedne značilnosti in podobo z razčlenjevanjem vsebine in metodologijo samostojnih knjižnih izdaj. Veliko jih je izšlo med leti 1900 in 1950 s Skokom, Cmokom, in Jokico Ljubo Prenner (1929). Koncept sodobne teorije brez Hansa Christiana Andersena ne bi bil mogoč.

Gostobesednost[uredi]

  • V klasicizmu so se razvijale različne oblike polliterarne proze.

V klasicizmu so se razvijale oblike polliterarne proze.

  • Pripovedovali so si različne zgodbe.

Pripovedovali so si zgodbe.

  • Snov novel je vzeta z različnih področij: ljubezen, kmetstvo, vojna, oblast.

Snov novel je ljubezenska, kmetijska, vojna in oblastna.

  • Pesem je bogata z različnimi pesniškimi figurami.

Pesem je obogatena s pesniškimi figurami.

  • Pritegnila je umetnike različnih vrst umetnosti, tudi slikarje.

Pritegnila je različne umetnike, tudi slikarje.

  • To priča o povezanosti različnih staroveških kultur.

To priča o povezanosti staroveških kultur.

  • V Novo zavezo spadajo poleg različnih knjig tudi Pridige.

V Novo zavezo različne knjige, tudi Pridige.

  • V svoji liriki se je zgledoval po Grkih.

Zgledoval se je po grški liriki.

  • Kasneje jo je uporabil kot svojo muzo.

Bila je njegova muza.

  • Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, in sicer je med drugim dobil Prešernovo nagrado.

Večkrat je bil nagrajen za svoje delo, tudi s Prešernovo nagrado.

  • Realisti v svojih delih prikazujejo sodobne družbene spremembe.

V realističnih delih so prikazane sodobne družbene spremembe.

  • Rokopis je zapustil v svoji zapuščini.

Rokopis je njegova zapuščina.

  • Pri svojem delu je težil k temu, da se slovenski jezik ohrani.

Z delovanjem je težil k ohranitvi slovenskega jezika.

  • Svojo prvo službo je nastopil leta 1828.

Prvo službo je imel leta 1828.

  • Kronološko shemo dogajanja, ki pa je lahko tudi prekinjena.

Kronološko shemo dogajanja, ki je lahko prekinjena.

  • Zato je naturalizem, lahko bi rekli tudi verizem, najbolj avtentična in tudi najbolj opazna oblika te proze.

Zato je naturalizem (tudi verizem), najbolj avtentična in najbolj opazna oblika te proze.

  • Tu je prišel tudi do vprašanja religioznosti. Življenjske izkušnje so bile preveč skrajne, da se ne bi bil – navsezadnje tudi kot nekdanji študent teologije – zamislil nad vprašanjem Boga.

Tu je prišel do vprašanja o religioznosti. Življenske izkušnje so bile tako skrajne, da se je - navsezadnje kot nekdanji študent teologije - zamislil nad vprašanjem Boga.

  • V svoji odlični študiji Recepcija drame: Bralec in gledalec sodobne slovenske dramatike je Pezdirc Bartolova pometla z nasprotniki svojih tez.

V odlični študiji Recepcija drame: Bralec in gledalec sodobne slovenske dramatike je Pezdirv Bartolova pometla z nasprotniki tez.

  • Po obsegu so pesmi ponavadi kratke.

Pesmi so navadno kratke.

Nerazumljivost[uredi]

Časopisno poročilo iz Večera 2001 (prevzeto iz Gigafide):

  • Prve literarne objave je v Slovenskih goricah leta 1947 rojeni Tone Peršak doživel v Murski Soboti kot dijak, med drugim v glasilu, ki ga je urejal njegov predhodnik na mestu predsednika DSP Evald Flisar. Po študiju primerjalne književnosti in gledališke režije (že takrat je bil, očitno uspešno, na več mestih hkrati) se je posvečal bolj režiji, tako da je kmalu postal asistent za režijo na akademiji. Potem pa je nastopilo literarno desetletje, začelo se je s kratkimi zgodbami Novelete (1981), nadaljevalo z romani Prehod, Sledi, Vrh, potem znova zgodbe, Ljubljanske novele, za njimi leta 1988 zaenkrat zadnji roman, Smer Hamburg-Altona. V istem obdobju je napisal še kup radijskih in televizijskih iger, knjigo pogovorov z režiserji, monografijo o režiserju Jožetu Babiču. Za omenjeno delo je dobil kar nekaj nagrad. Pred leti si je časnik, ki ga pravkar berete, omislil nagrado za najboljši feljtonski roman; žal jo je podelil samo enkrat, toda - Tonetu Peršaku. Prav tako ga je za roman, ki je izšel v 24.000 izvodih, nagradila Prešernova družba, za gledališko publicistiko pa je prejel nagrado Borštnikovega srečanja.

Prve literarne objave je v Slovenskih goricah leta 1947, v Murski Soboti rojeni dijak Tone Peršak doživel v glasilu, ki ga je urejal njegov predhodnik na mestu predsednika DSP Evald Flisar. Po študiju primerjalne književnosti in gledališke režije (že takrat je bil zelo dejaven) se je posvečal bolj režiji in tako kmalu postal asistent za režijo na akademiji. Nastopilo je njegovo literarno desetletje. Pisanje je začel s kratkimi zgodbami Novelete (1981), nadaljeval z romani Prehod, Sledi, Vrh, napisal Ljubljanske novele, za njimi pa zadnji, 24 000-krat natisnjen roman Smer Hambburg-Altona (1988), nagrajen s strani Prešernove družbe. V istem obdobju je pisal še radijske in televizijske igre, knjigo pogovorov z režiserji ter monografijo o režiserju Jožetu Babiču - za katero je prejel kar nekaj nagrad. Samo enkrat, leta 1988 je časnik Večer podelil nagrado za najboljši feljtonski roman. Prejel jo je Tone Peršak za svoj roman Iskalec, ki pa knjižno ni bil natisnjen.