Uporabnik:Nejka Berce Čeligoj
Predstavitev[uredi]
Študentka slovenistike in južnoslovanskih jezikov.
Domače naloge[uredi]
Deseta domača naloga: Članek iz SlovLita[uredi]
Dan po mojem rojstnem dnevu je bilo na forumu SlovLit precej pestro. Objavljeni so bili štirje članki, pri prvem gre za empiričn študij o prevladi interneta nad papirnatimi mediji v znanosti, naprej pa si sledijo v naslednjem zaporedju: Raziskave hiperteksta, Sistem za omrežno poučevanje na Univerzi v Bergnu, besedila ansambla Utopija. Kot zadnje besedilo avtor navaja knjigo Nikole Miloševića o antični poetiki, poleg pa še druge knjige s področja literarne vede, na katere opozarja urednik Knjižare Predrag Stanojevič.
Miran Hladnik, Nekaj berila za konec tedna, The Slovlit Archives, 7.12.2000; povezava na objavo.
Deveta domača naloga: Nalaganje fotografije[uredi]
V Wikimedijino zbirko sem naložila fotografijo objekta, ki sem ga navedla v prejšnji domači nalogi.

Osma domača naloga: Spomenik v bližini mojega kraja[uredi]
Za domačo nalogo sem si v Register kulturne dediščine izbrala rafutski park z vilo, ki se nahaja na Pristavi, nedaleč stran od centra Nove Gorice. Park na omenjeni spletni strani še nima slike, prav tako ni evidentiran v Wikipodatkih ali Zbirki ter nima wikipedijske strani.
Zvrst: stavbe s parki ali z vrtovi
Podzvrst: profane stavbe
Gesla: park, vila
Opis: Vila, zgrajena v neoislamskem slogu, s simbolnim minaretom in mogočnim vhodom. Obdaja jo park, oblikovan v maniri parkov z začetka 20. stol. z uporabo eksotičnih rastlin, organsko izpeljane poti, asimetrija, ortogonalne zasaditve. Arhitekt A. Laščak
Datacija: prva četrtina 20. stol., 1909-1914
Avtorji: Antonio Laščak (arhitekt; 1909-1914)
Opis lokacije: Vila s parkom stoji na Pristavi med mestnim jedrom in Rožno dolino pod gričem Rafut.
Področja: krajinska arhitektura, umetnostna zgodovina
Naselje: Pristava
Občina: NOVA GORICA
OE ZVKDS: ZVKD Nova Gorica
Usmeritve: parki in vrtovi; stavbe s parki ali z vrtovi
Varstvo: spomenik
Stanje podatka: 27.12.2021
Površina: 74,170.65 m2
Sedma domača naloga: Članki, ki potrebujejo lekturo[uredi]
Lektorirala sem dva članka, prvega o kvinoji, kjer sem popravila tipkarski napaki, v prispevku o Nikoli Krajčeviću pa sem uredila nekaj besednorednih nepravilnosti, posledic dobesednega prevoda iz nekega tujega jezika in neustrezno formiranje stavka po slovenskem standardu.
Šesta domača naloga: Geopedija[uredi]
V kraju, kjer živim - v Novi Gorici, se nahaja veliko zanimivosti, povezanih s kulturno dediščino goriške regije. Skozi naše mlado mesto se vije dolga cesta, ena prvih novogoriških ulic, ki se nadaljuje tudi onkraj državne meje, le z drugim imenom. V času načrtovanja Nove Gorice ji je bila dodeljena pomembna funkcija povezvanja z Gorico v Italiji. Na Erjavčevi ulici stoji veliko doprsnih kipov ljudi, ki so kakorkoli pripomogli k kulturnem in nacionalnem razvoju goriške regije. Med njimi so seveda tudi literati; Alojz Gradnik, Ljubka Šorli, Ivan Trinko, Simon Gregorčič, Andrej Budal in Fran Erjavec.
Peta domača naloga: Literarni zgodovinar[uredi]
David Bandelj je goriški literarni zgodovinar, pesnik in zborovodja (v času fašizma je bil njegov priimek poitaljanjen - Bandelli, ki ga pred nekaj leti vrnil v slovensko obliko). Doktoriral je iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, v svoji disertaciji je pisal o dnevniku v slovenski in svetovni literaturi.
Poučeval je na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Gorici in na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. V prostoru zamejskih Slovencev je eden aktivnejših kulturnikov, ki si prizadeva za ohranjanje slovenskega jezika in narodne zavednosti.
Leta 2009 je uredil celotno antologijo sodobne poezije Slovencev v Italiji Rod lepe Vide.
Redno izdaja tudi pesniške zbirke, zadnja, Enajst let in pol tišine, je izšla lani in tematizira holokavst. Enajst let in pol bi namreč živeli v tišini, če bi za vsako žrtev hoolokausta molčali eno minuto.
Četrta domača naloga: Slavistična revija[uredi]
Članek Nine Novak, ki ga omenjam v prejšnji nalogi, govori o uredniških posegih v Prešrnove pesmi. Izdaje se namreč med seboj razlikujejo glede na založniško hišo in urednike, kar se odraža v različni rabi ločil, besed, opuščajev itd. Članek torej obravnava raziskavo, v kateri poskuša avotrica na podlagi urendiških pojasnil o posegih v Prešernove pesmi ugotoviti, ali se z urejanjem spreminja tudi njihov pomen.
Tretja domača naloga: Slavistična revija[uredi]
Najprej nekaj o slavistični reviji; gre za osrednji slovenski znanstveni časopis za področje jezika in literarne vede (podnaslovljen Časopis za jezikoslovje in literarne vede). Izdaja časopisa, o kateri pišem, je iz leta 2004, letnik 52, številka 1. Meddrugim vsebuje zanimiv članek Nine Novak o uredniških popravkih v Prešernovih pesmih.
V številki je mogoče najti še naslednje članke:
- Gregor Kocijan - sedemdesetletnik (članek je nastal ob 70. rojstnem dnevu velikega slovenskega literarnega zgodovinarja, ki smo ga skupaj spoznali tudi pri predavanjih),
- Prehod od ekspresionizma k novi stvarnosti, kot ga vidi France Vodnik,
- Lov kot kreacija bivanjskega prostora (Andrej Lutman, Lov),
- Fonetično-fonološke lastnosti samoglasnikov v sodobnem knjižnem jeziku,
- Neznan rokopis Jurija Japlja o slovenskem jeziku iz leta 1773,
- Besedilna uvajalna sredstva rečenic in drugih stalnih besednih zvez,
- Martina Ožbot, ur.: Prevajanje srednjeveških in renesančnih besedil: 27. prevajalski zbornik, Obdobni pristop 1,
- Premalo domačega sodelovanja in zato premalo relevantn(ejš)ih predstavitev tudi navzven?,
- Bibliografija Gregorja Kocijana (1994-2003).
Druga domača naloga: Popravljalci sveta[uredi]
Tudi mi, ki prispevamo vsebine na spletni enciklopediji, smo na nek način popravljalci sveta. Skrbimo za to, da so deljene vsebine verodostojne in tiste, ki sliko naše zbirke informacij kvarijo z neresnicami ali napakami, bodisi slovničnimi ali vsebinskimi, popravimo. S tem omogočamo čisto vsem uporabnikom interneta dostop do informacij in smo na nak način zaslužni za širjenje znanja. Mar ni tudi to prispevek k popravljanju sveta?
Prva domača naloga: Utopija[uredi]
Tipkanje[uredi]
Marija Kmet: Intermezzo. Št. 289 (16. december 1911). 289
Nova pisarija[uredi]
Uvod[uredi]
- Nova pisarija kot nadaljevanje priročnika Praktični spisovnik;
- Danes poznamo več vrst pismenosti: digitalna, politična, kulturna...;
- Pomen knjige je razširjanje obzorij o t.i. zaslonski pismenosti.
Kam z avtorjem[uredi]
- Glavni avtor Miran Hladnik;
- Posebni principi glede avtorstva elektronskih prispevkov;
- Dileme glede izpostavljanja avtorskega izdelka, ki je lahko podvrženo manipulaciji;
- 8. maj 2014.
Prešernova Nova pisarija[uredi]
- Pesnitev Nova pisarija natisnjena v Poezijah 1847 (47 tercin=142 verzov);
- Z njo Prešeren ironizira svoje nasprotnike - Jerneja Kopitarja, Franca Serefina Metelka, škofa, Matevža Ravnikarja, Jurija Pauška;
- Pesnitev odraža zaskrbljenost zaradi porasta pisanja, ki ni obvladljivo;
- Za leto 1830 Cobiss našteje 50 monografij, leta 2010 kar 30.000.
Pismenost[uredi]
- Pismenost obvladovanje znakovnega sistema za (pisno) komunikacijo;
- Sprva rabljena za odlikovanje posameznikov;
- Preprosti ljudje so se sporazumevali ustno;
- Večina je do t.i. izobražencev razvila nezaupljivost, zato tudi izraz 'učenjak' s slabšalnim pomenom;
- V 18. stoletju pismenost obveza vsakega posameznika;
- Interaktivnost: računalniške igre, televizija;
- Glasbena pismenost (obvladovanje not, komponiranje), kartografska pismenost (branje zemljevida), računalniška, urbana, strokovna pismenost;
- Sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah: znanstveniki, religije, nadzorniki poletov, telegrafisti, vohuni, tatovi, avtoprevozniki;
- Objavljanje se začne s podiplomskim študijem;
- Marsikoga v pisanje sili služba;
- Aktivno pismeni so torej manjšina; pisanja se loti le redko kdo (ljudje se bojijo čudaštva, ki ga bodo deležni, ljudje pišoče sicer spoštujejo, a ne tako kot 'fizičnih delavcev', npr. vodovodarjev, električarjev, mizarjev ...);
- Ljudje ne zaupajo mestnim izobražencem;
Informacijska družba[uredi]
Wikiji[uredi]
Wikiji in šola[uredi]
Avtorji[uredi]
Motivacija za pisanje[uredi]
Izbira jezika[uredi]
Izbira teme[uredi]
Vaje v pisanju[uredi]
Pomembnejši napotki za pisanje[uredi]
Usoda avtorstva[uredi]
Soavtorstvo[uredi]
Objavljanje[uredi]
Množični um ali pametna množica[uredi]
Avtorske licence[uredi]
Creative Commons[uredi]
Copyright[uredi]
Bralec[uredi]
Prosti dostop[uredi]
Založbe[uredi]
Repozitoriji[uredi]
Varovanje zasebnosti[uredi]
Kedibilnost[uredi]
- Ovir danes za tiskano in spletno objavljanje manj kot v preteklosti: Avtorji samozaložniki morajo plačati, avtorji objav na spletu ne (več);
- Ovire se pojavijo pri poskusu objave v časopisu, strokovnih revijah, nastopa v televizijskih oddajah;
- Uredniki preuredijo članek pred objavo, zato smo zaskrbljeni, kadar uredništvo ne "filtrira" določenih podatkov, posledično se nam zdi nezanesljivo;
- Urednike usmerjajo kriteriji, pogojeni z nazorsko, politično, nacionalno, generacijsko, spolno pripadnostjo;
- Danes moramo ljudje samostojno presoditi, kakšne objave so dovolj primerne za objavo; preverimo avtorja, medij, ki bo objavlja, starost dokumenta, (ne)zadovoljstvo v javnosti, dejstva, avtorje in besedila, na katere se pisec sklicuje;
- Bartolova maksima v Alamutu: "Nič ni resnično, vse je dovoljeno";
- Avtorski samovolji daje vključenost v projekte, ki si prizadevajo popraviti svet, feministični, religiozni, družbenosistemski; tem ciljem je znanost le za zgled, gre za socialni aktivizem in ne za nevtralno podobo sveta;
- V primeru prikrite tendence je urednikom težko preprečiti objavo pravno-pristranskih besedil;
- Pozanimanje bralca o avtorju je koristno, ker se tako bralec seznani o avtorjevi kompetentnosti.
Aktivizam[uredi]
Avtorstvo[uredi]
Strokovno recenziranje[uredi]
Pravopis[uredi]
Ločila[uredi]
Velike začetnice[uredi]
Digitalna pismenost[uredi]
Formati besedil[uredi]
Besedilo v Wikijih[uredi]
[uredi]
Čemu sploh citiramo[uredi]
Prepisovanje[uredi]
Citatna industrija[uredi]
Citatni indeksi[uredi]
Faktor vpliva[uredi]
Slovenske znanstvene revije[uredi]
Citatni slog[uredi]
Tehnike citiranja[uredi]
Opombe[uredi]
Kratki sklici[uredi]
Označevanje virov[uredi]
Od kod vse citiramo[uredi]
Viri in lizeratura[uredi]
Zaslon in papir[uredi]
Zgledi[uredi]
Knjiga[uredi]
Knjiga nabralniku[uredi]
Članek v zborniku[uredi]
Poglavje[uredi]
Spremna beseda[uredi]
Razprava v reviji[uredi]
Članek v časniku[uredi]
Članek na dLibu[uredi]
Enciklopedijsko geslo[uredi]
Forum[uredi]
Spletni tečaji[uredi]
Blog[uredi]
Članek na spletišču[uredi]
Zapis v podatkovni bazi[uredi]
Diplomska naloga[uredi]
Prosojnice, video predavanje, animacija[uredi]
Zemljevid[uredi]
Fotografija[uredi]
Risba[uredi]
Glasbeno delo[uredi]
Radijska, televizijska oddaja in film[uredi]
Napake pri citiranju[uredi]
[uredi]
ŽANRI[uredi]
Žanri, ki imajo status strokovnega pisanja:
- poročilo o dogodku,
- povzetek,
- podatkovna zbirka,
- članek (nagovor, glosa, intervju, komentar),
- kritika,
- enciklopedijsko geslo,
- esej,
- predavanje,
- kritična izdaja,
- priročnik, učbenik, navodila, razprava,
- znanstvena razprava, ki je pregledna in razprava, ki je izvirna,
- strokovna recenzija.
Šolsko pisanje[uredi]
Popravljanje[uredi]
Komunikacija v stroki[uredi]
E-pošta[uredi]
Socialna omrežja[uredi]
Tvit[uredi]
Drugo[uredi]
Zagovor[uredi]
Literarna kritika[uredi]
Enciklopedijski članek[uredi]
Biografski članek[uredi]
Članek o knjigi[uredi]
Učbenik[uredi]
Strokovni blog[uredi]
Spletni forum[uredi]
SLOG[uredi]
Spletna socialna omrežja spreminjajo temeljni pisni standard in usmerjenost besedil, besedila se čedalje bolj povezuje z zasloni, kjer se lahko v posamezni vrstici nahaja od 120 do 150 znakov.
Sestavni deli[uredi]
Nekateri izmed ključnih sestavnih delov so avtor, naslov, izvleček, ključne besede in literatura.
Naslov[uredi]
Naslov mora izražati temo in biti jedrnat, pravopisno popoln, brez krajšav in v trdilni obliki.