Uporabnik:Nejka Berce Čeligoj
Predstavitev
[uredi]Študentka slovenistike in južnoslovanskih jezikov.
Domače naloge
[uredi]Deseta domača naloga: Članek iz SlovLita
[uredi]Dan po mojem rojstnem dnevu je bilo na forumu SlovLit precej pestro. Objavljeni so bili štirje članki, pri prvem gre za empiričn študij o prevladi interneta nad papirnatimi mediji v znanosti, naprej pa si sledijo v naslednjem zaporedju: Raziskave hiperteksta, Sistem za omrežno poučevanje na Univerzi v Bergnu, besedila ansambla Utopija. Kot zadnje besedilo avtor navaja knjigo Nikole Miloševića o antični poetiki, poleg pa še druge knjige s področja literarne vede, na katere opozarja urednik Knjižare Predrag Stanojevič.
Miran Hladnik, Nekaj berila za konec tedna, The Slovlit Archives, 7.12.2000; povezava na objavo.
Deveta domača naloga: Nalaganje fotografije
[uredi]V Wikimedijino zbirko sem naložila fotografijo objekta, ki sem ga navedla v prejšnji domači nalogi.
Osma domača naloga: Spomenik v bližini mojega kraja
[uredi]Za domačo nalogo sem si v Register kulturne dediščine izbrala rafutski park z vilo, ki se nahaja na Pristavi, nedaleč stran od centra Nove Gorice. Park na omenjeni spletni strani še nima slike, prav tako ni evidentiran v Wikipodatkih ali Zbirki ter nima wikipedijske strani.
Zvrst: stavbe s parki ali z vrtovi
Podzvrst: profane stavbe
Gesla: park, vila
Opis: Vila, zgrajena v neoislamskem slogu, s simbolnim minaretom in mogočnim vhodom. Obdaja jo park, oblikovan v maniri parkov z začetka 20. stol. z uporabo eksotičnih rastlin, organsko izpeljane poti, asimetrija, ortogonalne zasaditve. Arhitekt A. Laščak
Datacija: prva četrtina 20. stol., 1909-1914
Avtorji: Antonio Laščak (arhitekt; 1909-1914)
Opis lokacije: Vila s parkom stoji na Pristavi med mestnim jedrom in Rožno dolino pod gričem Rafut.
Področja: krajinska arhitektura, umetnostna zgodovina
Naselje: Pristava
Občina: NOVA GORICA
OE ZVKDS: ZVKD Nova Gorica
Usmeritve: parki in vrtovi; stavbe s parki ali z vrtovi
Varstvo: spomenik
Stanje podatka: 27.12.2021
Površina: 74,170.65 m2
Sedma domača naloga: Članki, ki potrebujejo lekturo
[uredi]Lektorirala sem dva članka, prvega o kvinoji, kjer sem popravila tipkarski napaki, v prispevku o Nikoli Krajčeviću pa sem uredila nekaj besednorednih nepravilnosti, posledic dobesednega prevoda iz nekega tujega jezika in neustrezno formiranje stavka po slovenskem standardu.
Šesta domača naloga: Geopedija
[uredi]V kraju, kjer živim - v Novi Gorici, se nahaja veliko zanimivosti, povezanih s kulturno dediščino goriške regije. Skozi naše mlado mesto se vije dolga cesta, ena prvih novogoriških ulic, ki se nadaljuje tudi onkraj državne meje, le z drugim imenom. V času načrtovanja Nove Gorice ji je bila dodeljena pomembna funkcija povezvanja z Gorico v Italiji. Na Erjavčevi ulici stoji veliko doprsnih kipov ljudi, ki so kakorkoli pripomogli k kulturnem in nacionalnem razvoju goriške regije. Med njimi so seveda tudi literati; Alojz Gradnik, Ljubka Šorli, Ivan Trinko, Simon Gregorčič, Andrej Budal in Fran Erjavec.
Peta domača naloga: Literarni zgodovinar
[uredi]David Bandelj je goriški literarni zgodovinar, pesnik in zborovodja (v času fašizma je bil njegov priimek poitaljanjen - Bandelli, ki ga pred nekaj leti vrnil v slovensko obliko). Doktoriral je iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, v svoji disertaciji je pisal o dnevniku v slovenski in svetovni literaturi.
Poučeval je na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Gorici in na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. V prostoru zamejskih Slovencev je eden aktivnejših kulturnikov, ki si prizadeva za ohranjanje slovenskega jezika in narodne zavednosti.
Leta 2009 je uredil celotno antologijo sodobne poezije Slovencev v Italiji Rod lepe Vide.
Redno izdaja tudi pesniške zbirke, zadnja, Enajst let in pol tišine, je izšla lani in tematizira holokavst. Enajst let in pol bi namreč živeli v tišini, če bi za vsako žrtev hoolokausta molčali eno minuto.
Četrta domača naloga: Slavistična revija
[uredi]Članek Nine Novak, ki ga omenjam v prejšnji nalogi, govori o uredniških posegih v Prešrnove pesmi. Izdaje se namreč med seboj razlikujejo glede na založniško hišo in urednike, kar se odraža v različni rabi ločil, besed, opuščajev itd. Članek torej obravnava raziskavo, v kateri poskuša avotrica na podlagi urendiških pojasnil o posegih v Prešernove pesmi ugotoviti, ali se z urejanjem spreminja tudi njihov pomen.
Tretja domača naloga: Slavistična revija
[uredi]Najprej nekaj o slavistični reviji; gre za osrednji slovenski znanstveni časopis za področje jezika in literarne vede (podnaslovljen Časopis za jezikoslovje in literarne vede). Izdaja časopisa, o kateri pišem, je iz leta 2004, letnik 52, številka 1. Meddrugim vsebuje zanimiv članek Nine Novak o uredniških popravkih v Prešernovih pesmih.
V številki je mogoče najti še naslednje članke:
- Gregor Kocijan - sedemdesetletnik (članek je nastal ob 70. rojstnem dnevu velikega slovenskega literarnega zgodovinarja, ki smo ga skupaj spoznali tudi pri predavanjih),
- Prehod od ekspresionizma k novi stvarnosti, kot ga vidi France Vodnik,
- Lov kot kreacija bivanjskega prostora (Andrej Lutman, Lov),
- Fonetično-fonološke lastnosti samoglasnikov v sodobnem knjižnem jeziku,
- Neznan rokopis Jurija Japlja o slovenskem jeziku iz leta 1773,
- Besedilna uvajalna sredstva rečenic in drugih stalnih besednih zvez,
- Martina Ožbot, ur.: Prevajanje srednjeveških in renesančnih besedil: 27. prevajalski zbornik, Obdobni pristop 1,
- Premalo domačega sodelovanja in zato premalo relevantn(ejš)ih predstavitev tudi navzven?,
- Bibliografija Gregorja Kocijana (1994-2003).
Druga domača naloga: Popravljalci sveta
[uredi]Tudi mi, ki prispevamo vsebine na spletni enciklopediji, smo na nek način popravljalci sveta. Skrbimo za to, da so deljene vsebine verodostojne in tiste, ki sliko naše zbirke informacij kvarijo z neresnicami ali napakami, bodisi slovničnimi ali vsebinskimi, popravimo. S tem omogočamo čisto vsem uporabnikom interneta dostop do informacij in smo na nak način zaslužni za širjenje znanja. Mar ni tudi to prispevek k popravljanju sveta?
Prva domača naloga: Utopija
[uredi]Tipkanje
[uredi]Marija Kmet: Intermezzo. Št. 289 (16. december 1911). 289
Nova pisarija
[uredi]Uvod
[uredi]- Nova pisarija kot nadaljevanje priročnika Praktični spisovnik;
- Danes poznamo več vrst pismenosti: digitalna, politična, kulturna...;
- Pomen knjige je razširjanje obzorij o t.i. zaslonski pismenosti.
Kam z avtorjem
[uredi]- Glavni avtor Miran Hladnik;
- Posebni principi glede avtorstva elektronskih prispevkov;
- Dileme glede izpostavljanja avtorskega izdelka, ki je lahko podvrženo manipulaciji;
- 8. maj 2014.
Prešernova Nova pisarija
[uredi]- Pesnitev Nova pisarija natisnjena v Poezijah 1847 (47 tercin=142 verzov);
- Z njo Prešeren ironizira svoje nasprotnike - Jerneja Kopitarja, Franca Serefina Metelka, škofa, Matevža Ravnikarja, Jurija Pauška;
- Pesnitev odraža zaskrbljenost zaradi porasta pisanja, ki ni obvladljivo;
- Za leto 1830 Cobiss našteje 50 monografij, leta 2010 kar 30.000.
Pismenost
[uredi]- Pismenost obvladovanje znakovnega sistema za (pisno) komunikacijo;
- Sprva rabljena za odlikovanje posameznikov;
- Preprosti ljudje so se sporazumevali ustno;
- Večina je do t.i. izobražencev razvila nezaupljivost, zato tudi izraz 'učenjak' s slabšalnim pomenom;
- V 18. stoletju pismenost obveza vsakega posameznika;
- Interaktivnost: računalniške igre, televizija;
- Glasbena pismenost (obvladovanje not, komponiranje), kartografska pismenost (branje zemljevida), računalniška, urbana, strokovna pismenost;
- Sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah: znanstveniki, religije, nadzorniki poletov, telegrafisti, vohuni, tatovi, avtoprevozniki;
- Objavljanje se začne s podiplomskim študijem;
- Marsikoga v pisanje sili služba;
- Aktivno pismeni so torej manjšina; pisanja se loti le redko kdo (ljudje se bojijo čudaštva, ki ga bodo deležni, ljudje pišoče sicer spoštujejo, a ne tako kot 'fizičnih delavcev', npr. vodovodarjev, električarjev, mizarjev ...);
- Ljudje ne zaupajo mestnim izobražencem;
Informacijska družba
[uredi]Wikiji
[uredi]Wikiji in šola
[uredi]Avtorji
[uredi]Motivacija za pisanje
[uredi]Izbira jezika
[uredi]Izbira teme
[uredi]Vaje v pisanju
[uredi]Pomembnejši napotki za pisanje
[uredi]Usoda avtorstva
[uredi]Soavtorstvo
[uredi]Objavljanje
[uredi]Množični um ali pametna množica
[uredi]Avtorske licence
[uredi]Creative Commons
[uredi]Copyright
[uredi]Bralec
[uredi]Prosti dostop
[uredi]Založbe
[uredi]Repozitoriji
[uredi]Varovanje zasebnosti
[uredi]Kedibilnost
[uredi]- Ovir danes za tiskano in spletno objavljanje manj kot v preteklosti: Avtorji samozaložniki morajo plačati, avtorji objav na spletu ne (več);
- Ovire se pojavijo pri poskusu objave v časopisu, strokovnih revijah, nastopa v televizijskih oddajah;
- Uredniki preuredijo članek pred objavo, zato smo zaskrbljeni, kadar uredništvo ne "filtrira" določenih podatkov, posledično se nam zdi nezanesljivo;
- Urednike usmerjajo kriteriji, pogojeni z nazorsko, politično, nacionalno, generacijsko, spolno pripadnostjo;
- Danes moramo ljudje samostojno presoditi, kakšne objave so dovolj primerne za objavo; preverimo avtorja, medij, ki bo objavlja, starost dokumenta, (ne)zadovoljstvo v javnosti, dejstva, avtorje in besedila, na katere se pisec sklicuje;
- Bartolova maksima v Alamutu: "Nič ni resnično, vse je dovoljeno";
- Avtorski samovolji daje vključenost v projekte, ki si prizadevajo popraviti svet, feministični, religiozni, družbenosistemski; tem ciljem je znanost le za zgled, gre za socialni aktivizem in ne za nevtralno podobo sveta;
- V primeru prikrite tendence je urednikom težko preprečiti objavo pravno-pristranskih besedil;
- Pozanimanje bralca o avtorju je koristno, ker se tako bralec seznani o avtorjevi kompetentnosti.
Aktivizam
[uredi]Avtorstvo
[uredi]Strokovno recenziranje
[uredi]Pravopis
[uredi]Ločila
[uredi]Velike začetnice
[uredi]Digitalna pismenost
[uredi]Formati besedil
[uredi]Besedilo v Wikijih
[uredi]Navajanja
[uredi]Čemu sploh citiramo
[uredi]Prepisovanje
[uredi]Citatna industrija
[uredi]Citatni indeksi
[uredi]Faktor vpliva
[uredi]Slovenske znanstvene revije
[uredi]Citatni slog
[uredi]Tehnike citiranja
[uredi]Opombe
[uredi]Kratki sklici
[uredi]Označevanje virov
[uredi]Od kod vse citiramo
[uredi]Viri in lizeratura
[uredi]Zaslon in papir
[uredi]Zgledi
[uredi]Knjiga
[uredi]Knjiga nabralniku
[uredi]Članek v zborniku
[uredi]Poglavje
[uredi]Spremna beseda
[uredi]Razprava v reviji
[uredi]Članek v časniku
[uredi]Članek na dLibu
[uredi]Enciklopedijsko geslo
[uredi]Forum
[uredi]Spletni tečaji
[uredi]Blog
[uredi]Članek na spletišču
[uredi]Zapis v podatkovni bazi
[uredi]Diplomska naloga
[uredi]Prosojnice, video predavanje, animacija
[uredi]Zemljevid
[uredi]Fotografija
[uredi]Risba
[uredi]Glasbeno delo
[uredi]Radijska, televizijska oddaja in film
[uredi]Napake pri citiranju
[uredi]Navajanje na Wikipediji
[uredi]ŽANRI
[uredi]Žanri, ki imajo status strokovnega pisanja:
- poročilo o dogodku,
- povzetek,
- podatkovna zbirka,
- članek (nagovor, glosa, intervju, komentar),
- kritika,
- enciklopedijsko geslo,
- esej,
- predavanje,
- kritična izdaja,
- priročnik, učbenik, navodila, razprava,
- znanstvena razprava, ki je pregledna in razprava, ki je izvirna,
- strokovna recenzija.
Šolsko pisanje
[uredi]Popravljanje
[uredi]Komunikacija v stroki
[uredi]E-pošta
[uredi]Socialna omrežja
[uredi]Tvit
[uredi]Drugo
[uredi]Zagovor
[uredi]Literarna kritika
[uredi]Enciklopedijski članek
[uredi]Biografski članek
[uredi]Članek o knjigi
[uredi]Učbenik
[uredi]Strokovni blog
[uredi]Spletni forum
[uredi]SLOG
[uredi]Spletna socialna omrežja spreminjajo temeljni pisni standard in usmerjenost besedil, besedila se čedalje bolj povezuje z zasloni, kjer se lahko v posamezni vrstici nahaja od 120 do 150 znakov.
Sestavni deli
[uredi]Nekateri izmed ključnih sestavnih delov so avtor, naslov, izvleček, ključne besede in literatura.
Naslov
[uredi]Naslov mora izražati temo in biti jedrnat, pravopisno popoln, brez krajšav in v trdilni obliki.