Pojdi na vsebino

Uporabnik:Nejka Berce Čeligoj

Iz Wikiverza

Predstavitev

[uredi]

Študentka slovenistike in južnoslovanskih jezikov.

Domače naloge

[uredi]

Deseta domača naloga: Članek iz SlovLita

[uredi]

Dan po mojem rojstnem dnevu je bilo na forumu SlovLit precej pestro. Objavljeni so bili štirje članki, pri prvem gre za empiričn študij o prevladi interneta nad papirnatimi mediji v znanosti, naprej pa si sledijo v naslednjem zaporedju: Raziskave hiperteksta, Sistem za omrežno poučevanje na Univerzi v Bergnu, besedila ansambla Utopija. Kot zadnje besedilo avtor navaja knjigo Nikole Miloševića o antični poetiki, poleg pa še druge knjige s področja literarne vede, na katere opozarja urednik Knjižare Predrag Stanojevič.

Miran Hladnik, Nekaj berila za konec tedna, The Slovlit Archives, 7.12.2000; povezava na objavo.

Deveta domača naloga: Nalaganje fotografije

[uredi]

V Wikimedijino zbirko sem naložila fotografijo objekta, ki sem ga navedla v prejšnji domači nalogi.

Osma domača naloga: Spomenik v bližini mojega kraja

[uredi]

Za domačo nalogo sem si v Register kulturne dediščine izbrala rafutski park z vilo, ki se nahaja na Pristavi, nedaleč stran od centra Nove Gorice. Park na omenjeni spletni strani še nima slike, prav tako ni evidentiran v Wikipodatkih ali Zbirki ter nima wikipedijske strani.

Zvrst: stavbe s parki ali z vrtovi

Podzvrst: profane stavbe

Gesla: park, vila

Opis: Vila, zgrajena v neoislamskem slogu, s simbolnim minaretom in mogočnim vhodom. Obdaja jo park, oblikovan v maniri parkov z začetka 20. stol. z uporabo eksotičnih rastlin, organsko izpeljane poti, asimetrija, ortogonalne zasaditve. Arhitekt A. Laščak

Datacija: prva četrtina 20. stol., 1909-1914

Avtorji: Antonio Laščak (arhitekt; 1909-1914)

Opis lokacije: Vila s parkom stoji na Pristavi med mestnim jedrom in Rožno dolino pod gričem Rafut.

Področja: krajinska arhitektura, umetnostna zgodovina

Naselje: Pristava

Občina: NOVA GORICA

OE ZVKDS: ZVKD Nova Gorica

Usmeritve: parki in vrtovi; stavbe s parki ali z vrtovi

Varstvo: spomenik

Stanje podatka: 27.12.2021

Površina: 74,170.65 m2

Sedma domača naloga: Članki, ki potrebujejo lekturo

[uredi]

Lektorirala sem dva članka, prvega o kvinoji, kjer sem popravila tipkarski napaki, v prispevku o Nikoli Krajčeviću pa sem uredila nekaj besednorednih nepravilnosti, posledic dobesednega prevoda iz nekega tujega jezika in neustrezno formiranje stavka po slovenskem standardu.

Šesta domača naloga: Geopedija

[uredi]

V kraju, kjer živim - v Novi Gorici, se nahaja veliko zanimivosti, povezanih s kulturno dediščino goriške regije. Skozi naše mlado mesto se vije dolga cesta, ena prvih novogoriških ulic, ki se nadaljuje tudi onkraj državne meje, le z drugim imenom. V času načrtovanja Nove Gorice ji je bila dodeljena pomembna funkcija povezvanja z Gorico v Italiji. Na Erjavčevi ulici stoji veliko doprsnih kipov ljudi, ki so kakorkoli pripomogli k kulturnem in nacionalnem razvoju goriške regije. Med njimi so seveda tudi literati; Alojz Gradnik, Ljubka Šorli, Ivan Trinko, Simon Gregorčič, Andrej Budal in Fran Erjavec.

Peta domača naloga: Literarni zgodovinar

[uredi]

David Bandelj je goriški literarni zgodovinar, pesnik in zborovodja (v času fašizma je bil njegov priimek poitaljanjen - Bandelli, ki ga pred nekaj leti vrnil v slovensko obliko). Doktoriral je iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, v svoji disertaciji je pisal o dnevniku v slovenski in svetovni literaturi.

Poučeval je na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Gorici in na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. V prostoru zamejskih Slovencev je eden aktivnejših kulturnikov, ki si prizadeva za ohranjanje slovenskega jezika in narodne zavednosti.

Leta 2009 je uredil celotno antologijo sodobne poezije Slovencev v Italiji Rod lepe Vide.

Redno izdaja tudi pesniške zbirke, zadnja, Enajst let in pol tišine, je izšla lani in tematizira holokavst. Enajst let in pol bi namreč živeli v tišini, če bi za vsako žrtev hoolokausta molčali eno minuto.

Četrta domača naloga: Slavistična revija

[uredi]

Članek Nine Novak, ki ga omenjam v prejšnji nalogi, govori o uredniških posegih v Prešrnove pesmi. Izdaje se namreč med seboj razlikujejo glede na založniško hišo in urednike, kar se odraža v različni rabi ločil, besed, opuščajev itd. Članek torej obravnava raziskavo, v kateri poskuša avotrica na podlagi urendiških pojasnil o posegih v Prešernove pesmi ugotoviti, ali se z urejanjem spreminja tudi njihov pomen.

Tretja domača naloga: Slavistična revija

[uredi]

Najprej nekaj o slavistični reviji; gre za osrednji slovenski znanstveni časopis za področje jezika in literarne vede (podnaslovljen Časopis za jezikoslovje in literarne vede). Izdaja časopisa, o kateri pišem, je iz leta 2004, letnik 52, številka 1. Meddrugim vsebuje zanimiv članek Nine Novak o uredniških popravkih v Prešernovih pesmih.

V številki je mogoče najti še naslednje članke:

  • Gregor Kocijan - sedemdesetletnik (članek je nastal ob 70. rojstnem dnevu velikega slovenskega literarnega zgodovinarja, ki smo ga skupaj spoznali tudi pri predavanjih),
  • Prehod od ekspresionizma k novi stvarnosti, kot ga vidi France Vodnik,
  • Lov kot kreacija bivanjskega prostora (Andrej Lutman, Lov),
  • Fonetično-fonološke lastnosti samoglasnikov v sodobnem knjižnem jeziku,
  • Neznan rokopis Jurija Japlja o slovenskem jeziku iz leta 1773,
  • Besedilna uvajalna sredstva rečenic in drugih stalnih besednih zvez,
  • Martina Ožbot, ur.: Prevajanje srednjeveških in renesančnih besedil: 27. prevajalski zbornik, Obdobni pristop 1,
  • Premalo domačega sodelovanja in zato premalo relevantn(ejš)ih predstavitev tudi navzven?,
  • Bibliografija Gregorja Kocijana (1994-2003).

Druga domača naloga: Popravljalci sveta

[uredi]

Tudi mi, ki prispevamo vsebine na spletni enciklopediji, smo na nek način popravljalci sveta. Skrbimo za to, da so deljene vsebine verodostojne in tiste, ki sliko naše zbirke informacij kvarijo z neresnicami ali napakami, bodisi slovničnimi ali vsebinskimi, popravimo. S tem omogočamo čisto vsem uporabnikom interneta dostop do informacij in smo na nak način zaslužni za širjenje znanja. Mar ni tudi to prispevek k popravljanju sveta?

Prva domača naloga: Utopija

[uredi]

Nekaj utopičnega

Tipkanje

[uredi]

Marija Kmet: Intermezzo. Št. 289 (16. december 1911). 289

Nova pisarija

[uredi]

Uvod

[uredi]
  • Nova pisarija kot nadaljevanje priročnika Praktični spisovnik;
  • Danes poznamo več vrst pismenosti: digitalna, politična, kulturna...;
  • Pomen knjige je razširjanje obzorij o t.i. zaslonski pismenosti.

Kam z avtorjem

[uredi]
  • Glavni avtor Miran Hladnik;
  • Posebni principi glede avtorstva elektronskih prispevkov;
  • Dileme glede izpostavljanja avtorskega izdelka, ki je lahko podvrženo manipulaciji;
  • 8. maj 2014.

Prešernova Nova pisarija

[uredi]
  • Pesnitev Nova pisarija natisnjena v Poezijah 1847 (47 tercin=142 verzov);
  • Z njo Prešeren ironizira svoje nasprotnike - Jerneja Kopitarja, Franca Serefina Metelka, škofa, Matevža Ravnikarja, Jurija Pauška;
  • Pesnitev odraža zaskrbljenost zaradi porasta pisanja, ki ni obvladljivo;
  • Za leto 1830 Cobiss našteje 50 monografij, leta 2010 kar 30.000.

Pismenost

[uredi]
  • Pismenost obvladovanje znakovnega sistema za (pisno) komunikacijo;
  • Sprva rabljena za odlikovanje posameznikov;
  • Preprosti ljudje so se sporazumevali ustno;
  • Večina je do t.i. izobražencev razvila nezaupljivost, zato tudi izraz 'učenjak' s slabšalnim pomenom;
  • V 18. stoletju pismenost obveza vsakega posameznika;
  • Interaktivnost: računalniške igre, televizija;
  • Glasbena pismenost (obvladovanje not, komponiranje), kartografska pismenost (branje zemljevida), računalniška, urbana, strokovna pismenost;
  • Sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah: znanstveniki, religije, nadzorniki poletov, telegrafisti, vohuni, tatovi, avtoprevozniki;
  • Objavljanje se začne s podiplomskim študijem;
  • Marsikoga v pisanje sili služba;
  • Aktivno pismeni so torej manjšina; pisanja se loti le redko kdo (ljudje se bojijo čudaštva, ki ga bodo deležni, ljudje pišoče sicer spoštujejo, a ne tako kot 'fizičnih delavcev', npr. vodovodarjev, električarjev, mizarjev ...);
  • Ljudje ne zaupajo mestnim izobražencem;

Informacijska družba

[uredi]

Wikiji

[uredi]
Wikiji in šola
[uredi]

Avtorji

[uredi]
Motivacija za pisanje
[uredi]
Izbira jezika
[uredi]
Izbira teme
[uredi]
Vaje v pisanju
[uredi]
Pomembnejši napotki za pisanje
[uredi]
Usoda avtorstva
[uredi]
Soavtorstvo
[uredi]
Objavljanje
[uredi]
Množični um ali pametna množica
[uredi]
Avtorske licence
[uredi]
Creative Commons
[uredi]
[uredi]

Bralec

[uredi]
Prosti dostop
[uredi]
Založbe
[uredi]
Repozitoriji
[uredi]
Varovanje zasebnosti
[uredi]

Kedibilnost

[uredi]
  • Ovir danes za tiskano in spletno objavljanje manj kot v preteklosti: Avtorji samozaložniki morajo plačati, avtorji objav na spletu ne (več);
  • Ovire se pojavijo pri poskusu objave v časopisu, strokovnih revijah, nastopa v televizijskih oddajah;
  • Uredniki preuredijo članek pred objavo, zato smo zaskrbljeni, kadar uredništvo ne "filtrira" določenih podatkov, posledično se nam zdi nezanesljivo;
  • Urednike usmerjajo kriteriji, pogojeni z nazorsko, politično, nacionalno, generacijsko, spolno pripadnostjo;
  • Danes moramo ljudje samostojno presoditi, kakšne objave so dovolj primerne za objavo; preverimo avtorja, medij, ki bo objavlja, starost dokumenta, (ne)zadovoljstvo v javnosti, dejstva, avtorje in besedila, na katere se pisec sklicuje;
  • Bartolova maksima v Alamutu: "Nič ni resnično, vse je dovoljeno";
  • Avtorski samovolji daje vključenost v projekte, ki si prizadevajo popraviti svet, feministični, religiozni, družbenosistemski; tem ciljem je znanost le za zgled, gre za socialni aktivizem in ne za nevtralno podobo sveta;
  • V primeru prikrite tendence je urednikom težko preprečiti objavo pravno-pristranskih besedil;
  • Pozanimanje bralca o avtorju je koristno, ker se tako bralec seznani o avtorjevi kompetentnosti.

Aktivizam

[uredi]

Avtorstvo

[uredi]

Strokovno recenziranje

[uredi]

Pravopis

[uredi]
Ločila
[uredi]
Velike začetnice
[uredi]

Digitalna pismenost

[uredi]
Formati besedil
[uredi]
Besedilo v Wikijih
[uredi]
[uredi]
Čemu sploh citiramo
[uredi]
Prepisovanje
[uredi]
Citatna industrija
[uredi]
Citatni indeksi
[uredi]
Faktor vpliva
[uredi]
Slovenske znanstvene revije
[uredi]
Citatni slog
[uredi]
Tehnike citiranja
[uredi]
Opombe
[uredi]
Kratki sklici
[uredi]
Označevanje virov
[uredi]
Od kod vse citiramo
[uredi]
Viri in lizeratura
[uredi]
Zaslon in papir
[uredi]
Zgledi
[uredi]
Knjiga
[uredi]
Knjiga nabralniku
[uredi]
Članek v zborniku
[uredi]
Poglavje
[uredi]
Spremna beseda
[uredi]
Razprava v reviji
[uredi]
Članek v časniku
[uredi]
Članek na dLibu
[uredi]
Enciklopedijsko geslo
[uredi]
Forum
[uredi]
Spletni tečaji
[uredi]
Blog
[uredi]
Članek na spletišču
[uredi]
Zapis v podatkovni bazi
[uredi]
Diplomska naloga
[uredi]
Prosojnice, video predavanje, animacija
[uredi]
Zemljevid
[uredi]
Fotografija
[uredi]
Risba
[uredi]
Glasbeno delo
[uredi]
Radijska, televizijska oddaja in film
[uredi]
Napake pri citiranju
[uredi]
[uredi]

ŽANRI

[uredi]

Žanri, ki imajo status strokovnega pisanja:

  • poročilo o dogodku,
  • povzetek,
  • podatkovna zbirka,
  • članek (nagovor, glosa, intervju, komentar),
  • kritika,
  • enciklopedijsko geslo,
  • esej,
  • predavanje,
  • kritična izdaja,
  • priročnik, učbenik, navodila, razprava,
  • znanstvena razprava, ki je pregledna in razprava, ki je izvirna,
  • strokovna recenzija.
Šolsko pisanje
[uredi]
Popravljanje
[uredi]
Komunikacija v stroki
[uredi]
E-pošta
[uredi]
Socialna omrežja
[uredi]
Tvit
[uredi]
Drugo
[uredi]
Zagovor
[uredi]
Literarna kritika
[uredi]
Enciklopedijski članek
[uredi]
Biografski članek
[uredi]
Članek o knjigi
[uredi]
Učbenik
[uredi]
Strokovni blog
[uredi]
Spletni forum
[uredi]

SLOG

[uredi]

Spletna socialna omrežja spreminjajo temeljni pisni standard in usmerjenost besedil, besedila se čedalje bolj povezuje z zasloni, kjer se lahko v posamezni vrstici nahaja od 120 do 150 znakov.

Sestavni deli

[uredi]

Nekateri izmed ključnih sestavnih delov so avtor, naslov, izvleček, ključne besede in literatura.

Naslov

[uredi]

Naslov mora izražati temo in biti jedrnat, pravopisno popoln, brez krajšav in v trdilni obliki.

Izvleček

[uredi]

Ključne besede

[uredi]

Kazalo vsebine

[uredi]

Povezave

[uredi]

Napake

[uredi]
Gostobesednost
[uredi]
Nerazumljivost
[uredi]
Pomanjakanje konteskta
[uredi]
Menierizem
[uredi]
Slogovna ubornost
[uredi]
Pristranskost
[uredi]
Terminologizacija
[uredi]
Spol in število
[uredi]
Mentalno brambovstvo in servilnost
[uredi]
Govorna prezentacija
[uredi]
Prosojnice
[uredi]
Vizualizacija
[uredi]
Ftografija
[uredi]
Licenciranje fotografij
[uredi]
Fotografiranje kulturne dediščine
[uredi]
Nalaganje na Wikije
[uredi]
Infografike
[uredi]
Tabele
[uredi]
Grafikoni
[uredi]
Zemljevidi
[uredi]
Besedni oblak in Literarnovedna igra?
[uredi]

ISKANJE

[uredi]

UDK

[uredi]

DOI

[uredi]

Cobiss ID

[uredi]

Podatki in podatkovne zbirke

[uredi]
Iskanje po dLibu
[uredi]

Seznami

[uredi]

DIGITALNA HUMANISTIKA

[uredi]

Empirične metode

[uredi]
Programi
[uredi]
Projekti, revije
[uredi]
Računalniško jezikoslovje
[uredi]
Orodja in korpusi
[uredi]