Uporabnik:Nejckralj

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Nova pisarija[uredi]

E-pošta[uredi]

E-pošta je trenutno ena najhitrejših, če ne celo najhitrejša oblika komunikacije. Sam je nikoli nisem velik uporabljal, ker je nisem potreboval, saj je vse potekalo preko tekstovnih sporočil. V zadnjih nekaj letih pa se je to spremenilo, saj je postala nek primarni način komuniciranja. Kljub temu, da e-pošta še ni dolgo v uporabi, pa mislim, da bi se jo vsak uporabnik moral naučiti uporabljati na pravilen način, vsaj glede na svoj status v družbi.

Poglavje me ni tako pritegnilo, saj me te stvari nikoli niso zanimale in se z njimi nisem nikoli ukvarjal. V besedilu pa je vsekakor veliko informacij za tiste, ki uporabe e-pošte ne razumejo ali pa bi jo radi razumeli bolje. Trenutno živimo v času, kjer nas na vsakem koraku spremljata tehnika in znanost, zato je prav, da se tega navadimo in pravilno to tudi uporabljamo.


Slovenistika in jaz[uredi]

Slovenski jezik sem vedno imel rad, zato sem se tudi odločil za ta študij. Rad bi spoznal svoj materni jezik tudi iz malo bolj učenega načina. Slovencev je nasvetu malo, še manj pa tistih, ki ga znajo dobro uporabljati, zato bi rad bil eden od njih. Za ta študij sem se praktično odločil takoj, ko sem prišel v gimnazijo, a tam vseeno malo omahoval o tej odločitvi. Sedaj, ko sem tukaj na Filozofski fakulteti pa se mi zdi, da je bila ta odločitev primerna, tako za moje znanje, kot tudi za moje veselje.

Vtis o Slavistični reviji[uredi]

Predvsem je bilo Slavistično revijo zelo težko vzeti v roke, a to je bilo potrebno narediti, zato sem začel z branjem. Na začetku sem si mislil, da bo to le še ena neberljiva revija, ki nam jo je potrebno prebrati, a sem se zmotil. Ne morem sicer reči, da me je revija navdušila, nedvomno pa me ni pustila na cedilu. Dobil sem vtis, da nam vse predstavi zelo natančno in strokovno, zato sem kdaj in kdaj imel težave z branjem. Všeč mi je, da je pred vsakim člankom tudi obnova v angleškem jeziku. Najbolj pa me je navdušil članek, napisan s strani Deana Komela, in sicer z naslovom Govorica kot prostor filozofije in filozofija kot kraj govorice.


Neznane besede[uredi]