Uporabnik:Neža Sazonov

O Novi pisariji

Poglavje Uvod

Moja prva reakcija na uvod je bila nepričakovana in popolnoma pozitivna. Lahko bi rekla, da se je končno našel človek, ki se ne drži samo knjig s trdimi platnicami, ampak se trudi posodobiti tudi del človeškega ustvarjanja, ki se je na določenem področju nehal razvijati.¸

Knjiga nadaljuje in dopolnjuje 6 natisov literarnovednega priročnika "Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja: Vademekum za študente slovenske književnosti" (1990 in 2002) - skrbeli za standardiziranje strokovnega pisanja med slovenisti, literarnimi zgodovinarji, humanisti in pri še kom.

Sprva ime "Nova pismenost" ( Valentina Vodnika ). Pismenost je včasih pomenila slovnico, danes pa znanje in branje pisanja. Ukvarja se z besedilom na zaslonu. ZANIMIVO: wikistrani se dajo urejati (gojenju skupinskega avtorstva)

Prešernova Nova pisarija

Naslov knjige parazitira na naslovu njegove satirične pesnitve s prvotnim naslovom Kranjska pisarija, objavljene v drugem zvezku zbornika Krajnska čbelica leta 1831. Prešeren karikiral ideal ljudskega jezika. Obsega 47 tercin (142 verzov). Gre za pogovor med učencem, ki sprašuje, in učiteljem (pisarjem), ki odgovarja. Ironija na Kopitarja, Metelka, Ravnikarja in Pauška

Poglavje Pismenost

BITI PISEMN obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo. Z uvedbo obveznega šolanja, kar se je v naših krajih zgodilo po cesarsko-kraljevem ukazu v zadnji četrtini 18. stoletja, je pismenost začela izgubljati status spretnosti privilegirane manjšine. Pisanje nekoč z roko, današnje pisanje je tipkanje. Je dvojna sposobnost: sposobnost sprejemanja informacij in njihovega tvorjenja ter posredovanja Različne pismenosti: glasbena, računalniška, urbana, strokovna. S pismenostjo smo sposobni komunicirati v različnih situacijah. Specialne pismenosti niso obvezne. So obvezne za tiste, ki se s pisanjem preživljajo. ALI VEŠ da so pismeni ljudje suvereni in tejže je z njimi manipulirati.

Testi pismenosti (PISA 2009) Bralna oz. funkcionalna pismenost pomeni, da smo izurjeni za pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo. Pojem pismenost pa se spreminja, brišejo se meje med pisanjem, tipkanjem in narekovanjem. Pismeni ljudje so bili nekoč v manjšini. Knjiga trenutno predstavlja stare oblike komunikacije. ALI VEŠ: -v razvitem svetu je pismenost 100% -v Cobissu ni avtorjev, katerih dela v tekočem letu niso bila izposojena -INFORMACIJSKA DRUŽBA: ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča staro industrijsko družbo

Wikiji

TVORIJO: dostopnost → voluntarizem → kooperativnost → tesnejši stik z realnostjo = to naredi Wikije tako privlačne Izraz za skupek spletišč, ki se je pojavil v letu 2001. V spletnem prostoru ljudje informacije oblikujemo sami. Slovenščina je na wikijih zasedla 40. mesto, 2. skupina jezikov (vitalni jeziki)

Wikisvet delimo na:

• spletno enciklopedijo Wikipedija (nagovarja k sodelovanju)
• Wikivir
• Wikiknjige
• Wikiverzo
• Zbirke
• Wikislovar

290 nacionalnih wikipedij (angleščina zaseda 13%) ZANIMIVO: večje kot je število jezikov, več je kulturnih izbir, večja je možnost za preživetje jezika Kot posebna jezikovna entiteta obstajamo samo, če obstajamo tudi na Wikipediji. Slovenščina 11. jezik po vrsti, v katerega je bila prevedena biblija. Jezik nujno potrebuje epsko pesnitev. ALI VEŠ: ž -da je wikipedija v slovenščini od 2002 -leta 2013 število gesel v slovenščini preseglo 150.000 -ureja jo 6% slovenske populacije -nevtralnost je eden glavnih principov

Wikipedija se razlikuje od drugih publikacijskih možnosti, ker: -za njo ni mednarodnih profitnih družb -nima nobenega zaposlenega -ni avtorskih pravic -vsakdo ureja prispevke -sodelovanje najpomembnejše -zastonjkarstvo -potrpežljivost

Wikiji in šola

Privilegij akademskega geta je, da je v njem meja med sfero delovne prisile in prostočasnih hobijev zabrisana, in to je tudi glavni razlog za odločitev, da wikije posvojimo v fakultetnih seminarjih.

Avtor

Prvo je bil avtor nato besedilo in sedaj je fokus na bralcu.

Motivacija za pisanje

Pisanja se lotimo zaradi -predmeta -samega sebe -socialne skupnost Misel na bralca je pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj

Pismenost na štirih področjih: -vsakodnevno sporazumevanje -leposlovno -strokovno in znanstveno -publicistično

Izbira jezika

·globalno javnost: uporabimo jezik večine - angleščino ·domače občinstvo: uporabimo slovenščino (povzetki v angleščini?)

Vaje v pisanju

Pisanje je veščina, spretnost, ki se je je treba naučiti. (110 tipk, OCR: optično prepoznavanje črk ALI VEŠ: da se preko ročne spretnosti krepi inteligenca, pomoč pri pomnenju črk ČE KAJ NE VEŠ KAKO IN KAJ JE VSE V TEM POGLAVJU !!!!

Usoda avtorstva

Besedila nimajo svojega zakonskega poglavja. Avtorji (ne marajo posegov lektorjev) imajo svojo zakonodajo, so vplivnejši kot bralci. AVTOR včasih pomenilo pripadati eliti, imeti družbeni ugled in osebno zadovoljstvo. Demonstrativni umik besedila s spleta zadnji obupni poskus avtorja brez bralcev.

Soavtorstvo

POMNI: Tuji posegi v besedilo niso kritika, ampak sodelovanje Wikiknjige = prostor skupinskemu avtorstvu. Nestrinjanje glede vsebine v debati POD LIPO Avtorski napuh = zasebna lastnina beedila

Nekaj pravil, ki jih moramo upoštevati, če hočemo tekst oblikovati skupaj z drugimi: -vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj -bodi odprt za spremembe in usklajevanje načrtov -zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov in stvarí same -zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi, v sili angažiraj nevtralne arbitre -soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo -ne poizveduj za avtorjem posega; ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu

Objavljanje

Postaviti besedilo = naložiti besedilo na strežnik Splet je zato, da bi nanj naložili informacije v skupno dobro

Množični um

Vrsta izrazov: množični um, kolektivna pamet, kolektivna zavest, angl. collective consciousness, hive mind ... ALI VEŠ: V Wikipediji abecedna razporeditev ni več pomembna, saj iskanje prepustimo algoritmom iskanja Ne gre za resnico, ampak za konsenz. Množica (ukvarja s storitvenimi dejavnostmi in z duhovnim delom) je relevantna socialna kategorija.

Creative commons

USTVARJALNA GMAJNA v slovenščini izhaja iz svobodne kulture ("free culture")

Copyright

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Copyright bralcu dovoljuje samo določeno rabo in grozi s sankcijami ALI VEŠ na začetku 20. stoletja je moralo preteči 15 let do izteka, na koncu 20. st. pa 89 let

Prosti dostop

DANES je v ospredju praktično pričakovanje INTERNET je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti. DRŽAVA s svojimi inštitucijami in zakonodajo na marsikaterem področju prej ovira dostop do znanja, kot ga omogoča. VKLJUČENOST slovenščine in lokalnih kulturnih posebnosti simbolizirajo pri Googlu npr. dudli s slovenskimi motivi

Založbe

VSE, kar se napiše postane javna last. Citiranje je probelm. Založbe (segment kulturne industrije) in knjigarne knjige obravnavajo kot tržnega blaga. Upanje avtorjev (založbe pomagale do bralcev). Velik spor med založbami in knjižnicami.

Repozitoriji

Glavni namen repozitorijev je arhiviranje diplomskih nalog, magisterijev in doktoratov. Najočitnejši dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja dobimo preko številk o citiranosti. Branost se meri s številom dostopov na stran in dodatno lahko tudi s številom klikov na objavi. Podatki o citiranosti se lahko zelo razlikujejo od podatkov o branosti. Kriterij branosti pomemben. Repozitoriji imajo funkcijo štetja ogledov objav že vgrajeno (vgradimo lahko Google Analytics).Odprta družba komercializacijo znanstvenega objavljanja zavrača, ker se ne strinja s predpostavko, da je vredno in trajno samo tisto znanje, za katerega se je treba potruditi in plačati. Slog pisanja se spreminja z objavami na spletu.

Varovanje zasebnosti

Sabotaža sodobne informacijske družbe še posebej boleča, to sta slovenska avtorska zakonodaja in zakon o varstvu osebnih podatkov. Nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja. Napako z enačenjem skupnega in javnega. Poleg splošno javnega obstaja še posebno ali strokovno javno, ki se artikulira preko specialnih publikacij (revij in knjig), strokovnih inštitucij, društev in forumov.

Poglavje Kredibilnost

Za objavljanje je danes neprimerno manj ovir. Avtorju smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana in za katerega domnevamo, da si ne more privoščiti zavajanja bralcev.

Aktivizem

Aktivizem pograbi posamezen fakt, ga posploši in izpusti vsa tista dejstva, ki ne ustrezajo njegovi intenci (ker »to bi pa našemu interesu škodovalo«). Aktivizem ne mara statističnih podatkov, češ da je statistiko vedno mogoče zlorabiti.V resnici statistike ne mara zato, ker ta vnaša v črno-belo aktivistično podobo sveta zoprne sivine, ki odslikavajo svet v njegovi kompleksnosti in hromijo akcijo.

Avtorstvo

Inštitucionalna vezanost avtorja je podatek z dvojno valenco. Po eni strani inštitucija podeljuje legitimiteto njegovim objavam, saj domnevamo, da inštitucionalni okvir omejuje avtorjevo samovoljo: inštitucije namreč ne zaposlijo kar vsakega, ampak samo tiste, ki so se s svojim delom, kooperativnostjo, lojalnostjo in podobnimi krepostmi že izkazali. Samozaložbe: avtorji se za njih odločijo, če jih nobena druga založba ne vzame pod streho. Za dobro uležane spise domnevamo, da so že prestali kritične presoje in je zato njihova informacija zanesljiva. Narobe pa bi bilo, če bi jim zaupali samo zato, ker so stari. Do stvari, ki so objavljene v rumenem tisku, moramo biti izredno kritični. Če se ne oglasi noben predstavnik uradne literarne zgodovine, stvar ni legitimna. Do nesporazumov pride zaradi napačno prepisanih podatkov.

Strokovno recenziranje

V znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih. Podvrženi so mu avtorji, ki pošljejo razpravo za objavo v strokovni reviji, referenti, ki prijavljajo prispevke na znanstveni konferenci, pisci poglavij v znanstvene zbornike in avtorji znanstvenih monografij, raziskovalci, ki prosijo za sofinanciranje projektov ali za mentorstvo mlademu raziskovalnemu kadru, pisci razprav za pridobitev akademske časti (diplomanti, magistranti, doktorandi). Recenzenti so strokovnjaki, ki jim je znanstvena srenja priznala kompetenco za področje recenziranja in ki v skupnosti uživajo ugled. Strokovno recenziranje je oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta vzdržuje standarde kvalitete. Recenziranje naj bi preprečevalo objavljanje nepreverjenih in nedomišljenih razprav in razprav. Besedilo anonimiziramo z brisanjem lastnosti dokumenta. Revije so dolžne svojo recenzijsko politiko in postopek objaviti na svojih spletnih straneh. Recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem.

Pravopis

Dvom v kredibilnost informacije se najprej porodi, če se pisec ne zna dobro izražati oz. se že na prvi pogled vidi, da ne pozna pravopisa.

Ločila

razliko med vezajem (-), pomišljajem (–) in dolgim pomišljajem (—) zaimek le-ta za razliko od zaimka tale. Zavedajmo se, da je zaimek le-ta papirnat Dolgi pomišljaj pride v poštev redko, le za členitev dolgih odstavkov, ki jih ne želimo ali ne smemo razbiti na manjše. med dvema priimkoma stoji nestični vezaj dvopičje Tripičje ali tropičje se razume kot alternativa vezniku itd., narekovaji so spodnji in zgornji enojni narekovaj samo pri pomenu besed (default -> slo. 'privzeto') če uporabimo t. i., besede ne damo v narekovaje

Velike začetnice

v alinejah male začetnice

Digitalna pismenost

Danes mora znati besedilo do konca pripraviti avtor sam. To pomeni, da brez računalnika ne bo šlo. Sicer pa kaj govorim, saj drugačnega pisanja, kot je pisanje na računalnik, tako rekoč ni.

Formati besedil

Pisec mora poznati razlike med računalniškimi formati besedil. Prepoznava jih po končnicah v naslovih dokumentov: txt pomeni golo besedilo doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo htm ali html je spletno besedilo pdf je natisljivo besedilo besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic

Besedilo v wikijih

Pišemo v okno, ki se odpre pod zavihkom Uredi

Sporočanje popravkov in komentarjev

Menijska izbira sledi spremembam (Z menijsko izbiro Sledi spremembam urejevalniku naročimo, da beleži naše posege v besedilo)

Navajanje

Čemu sploh citiramo

Strokovni pisec ali govorec brez sklicevanja na druge skoraj ne more. »Kakor je dejal že«, »kakor trdi«, »kot je zapisal« so ustaljene zveze, s katerimi opremi besedilo z namenom napraviti ga čim prepričljivejšega. S citiranjem avtor izkazuje svojo načitanost, poznavalstvo, intelektualno superiornost. Objava del 70 let po avtorjevi smrti.

Prepisovanje

Pravzaprav se je obrat že začel: manifest digitalne humanistike se leta 2009 zaklinja, da »kopijo ceni bolj kot original, pač v skladu z etimološkim pomenom besede copia 'obilje', 'blagostanje'.« PLAGIAT: ko se tuje znanje uporablja kot lastno, brez navedbe, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave

Citatna industrija

Citatni indeksi

Citiranost je pomemben mehanizem za oblikovanje hierarhije v stroki. Citation index je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše (pogosteje citirane) objave od manj pomembnih.

Faktor vpliva

• številka, ki kaže stopnjo uglednosti, vplivnosti
• izračunajo povprečje citiranosti na članek
• višji ko je revijin faktor vpliva, več je vredna objava v takih revijah

Slovenske znanstvene revije

• Primerjalna književnost
• Slavistična revija
• Jezik in slovstvo
• Razprave SAZU
• Studia mythologica Slavica

Citatni slogi

• MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika) ali čikaški slog (letnica takoj za avtorjevim imenom)
• wikipedijski: Zoran Božič. Vrednotenje Prešrnovih pesmi. Slavistična revija 59/ (2011). 131-46 dli
• čikaški slog neroden, ko publikacija nima avtorja
• oba sloga forsirata rabo narekovajev
• Primerjalna književnost MLA slog, Slavistična revija ter Jezik in slovstvo čikaški slog

Tehnika citiranja

Opombe

• opomba: 1 Aleksander Bjelčevič, Verz in proza, vmes pa nič
• kratki sklic namesto opombe: (Bjelčevič 2014:5)
• seznam literature: Aleksander Bjelčevič. Verz in proza, vmes pa nič. JiS 50/1 (2014). 1-5.

Kratki sklici

• primer: Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15)

Označevanje navedkov

• narekovaji
• odstavek in drugačen črkovni rez
• izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje
• NAVEDKA NE ZAČENJAMO IN KONČUJEMO S TREMI PIKAMI!
• namesto "... ko že na Kranjskem vsak pisari ..." uporabimo "[K]o že na Kranjskem vsak pisari,"

Zaslon in papir

• če obstaja možnost dostopa do polnega besedila, iz katerega smo črpali, bibliografski navedek vira opremimo s povezavo na polno besedilo
• navajanje celotnih URL-jev ne pride v poštev!

Zgledi

• podatke o knjigah iz Cobissa
• ponuja tri oblike zapisa (polni, ISBD, COMARC)
• kadar bi se utegnil poroditi dvom o tipu objave, vrsto medija izrecno navedemo.

Knjiga

• Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana.: Borec, 1980 (na papirju)
• kurziva neuporabna
• Če je knjiga v celoti dostopna na spletu, napravimo povezavo na digitalizirano verzijo ali na več njih, če smo jih uporabili

Knjiga na bralniku

• s Kindla ne citiramo

Članek v časniku

• Pri člankih iz dnevnega časopisja letnika in številke ne zapisujemo
• pred datumom ni ločil
• nadnaslov za naslovom

Članek na dLibu

Na dLibu obstajata dve vrsti zapisov: taki na posamično avtorsko objavo in taki na célo številko v časopisu. Za prve rečemo, da imajo urejene metapodatke, drugi pa jih nimajo in je treba posamezna avtorska besedila v številki šele najti.

• Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. (COBISS) dLib

Enciklopedijsko geslo

• vire brez urejenih metapodatkov
• Planinska povest. Wikipedija 10. maj 2010
• Blogovski prispevek: Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.

Članek na spletišču

• Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. jun. 2007.
• članek na RTV: Andrej Mrak. S Prešernom po "hudičevih" hišah v Ljubljani: Peterica ljubljanskih zabavišč, ki jih je #vzel hudič". Razglednice preteklosti. MMC RTV Slovenija 5. jan. 2014.

Diplomska naloga

• Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Ljubljana, 1992.Mentorica Helga Glušič. Ljubljana, 1992. Knjižnica oddelka za slovenistiko, FF UL

Prosojnice, video predavanja, animacija

• Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx

Zemljevid

• zemljevid 1: Soj - Literarni spomeniki. Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014

Fotografija

• neposredno pod fotografijami, za njihovo zaporedno številko Slika 1:, Slika 2: itd.
• enako je z grafikoni in tabelami
• objaviti zgolj fotografije, ki smo jih sami posneli (in pri tem pazili, da se ni v objektiv ujelo kakšno tuje avtorsko delo) in tiste, ki so izrecno označene kot javna last.

Risba

• Slika 14: Note with pin 3 clip art. Clker.com:Free clipart

Glasbeno delo

• Frederik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen

Radijska, televizijska oddaja in film

• podatki v napovedi programa
• (zasnova) Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbulenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC

Napake pri citiranju

• nepoznavanje temeljnih referenc
• poznavanje referenc zgolj v enem jeziku ali znotraj ene »šole«
• vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference, čeprav za temo niso dovolj relevantni[139]
• nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo
• samocitiranje[140]
• citiranje zaradi citiranja samega – Dragica Haramija (2003: 113) piše, da na leto izide okrog sto slovenskih romanov. > Na leto izide okrog 100 *slovenskih romanov. — Sklicevanje je nepotrebno, ker ne gre za avtorsko izjavo oz. odkritje citiranega avtorja, ampak za javno dostopne podatke. Če *domnevamo, da bralcem ne bo jasno, od kod smo jih vzeli, dodamo vir, npr. Cobiss pokaže, da na leto izide okrog 100 slovenskih romanov.
• navajanje http-jev, zlasti dolgih, je popolnoma odveč, URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij
• še bolj narobe je navajati samo http-je brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu
• za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji
• navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov (in avtorjev) gesel, iz katerih smo črpali, ne zadošča

Navajanje na Wikipediji

• z oblikovanjem pravil za citiranje se je ukvarjalo 26 slovenskih wikipedistov

Žanri

• Z množičnim pisanjem se toleranca do manj pričakovanih izbir zvrsti sporočanja veča, kljub temu pa se bo vsakdo, ki se želi izogniti nesporazumom, raje držal pravil, ki veljajo za posamezno zvrst in njene žanre.
• namen poljudnih člankov popularizacija in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj
• za izvirni članek se šteje prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji

Šolsko pisanje

• referat
• esej
• diplomska naloga (magisterij, doktorat)
• njegov prvi namen izpolniti študijske obveznosti, za oceno in za dosego naziva, kar prepoznavno usmerja piščevo obnašanje

Popravljanje

• Vzpostavitev reda je eden od pogojev za delovno učinkovitost, urejena besedila pa so pogoj za njihovo optimalno funkcioniranje.
• lektoriranje (besedila, da bi bilo sporočilo optimalno) in korigiranje (napak stavca ali strojnega branja)

Komunikacija v stroki

E-pošta

• najpogostejših rab računalnika, interneta in telefonov. Izumili so jo za potrebe znanstvene komunikacije na MIT leta 1961, za globalno dopisovanje pa je postala uporabna od 80. let dalje.
• neodzivanje na pošto je nedopustno tako v zasebni komunikaciji kot v stroki
• za strokovno komunikacijo bomo uporabljali standardno slovenščino in ne slenga ali narečja in držali se bomo pravopisa
• v manj formalnih položajih si mogoče lahko privoščimo, da v besedilu ostanejo zatipkanine ali da ne uporabljamo velikih začetnic
• uporaba samih velikih črk je nezaželena, ker ustreza v govoru kričanju, pa še neestetska
• bcc: skriti prejemniki
• na Wikipediji zapovedano tikanje

Socialna omrežja

• enosmerno komunikacijo med producentom informacij k njihovemu porabniku spreminja v dvosmerno, tako da uporabnik informacij postaja njihov producent in je tako v vedno enakopravnejšem komunikacijskem odnosu
• Socialna omrežja se razlikujejo v funkcijah: pisanje dnevnikov, zasebni komunikaciji
• Facebook pomemben za promocijo znanstvenoraziskovalnih, strokovnih, pedagoških in drugih akademskih informacij
• modrost množic: wisdom of the crowd

Twit

• Tvit (angl. tweet 'čivk') je sporočilo v socialnem omrežju Twitter (Čivkač), ki je zaživelo leta 2006. Omejeno je na 140 znakov
• SMS interneta
• Objavljam, da bo avtor objavo lahko dal za zgled citiranja na Twitterju: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija (Mira Hladnik @mhladn. Twitter 9. feb. 2014).
• spominja na haiku zaradi omejitve

Drugo

• LinkedIn
• objavljeni razpisi za akademske službe in projekte

Zagovor

• zagovori akademskih spisov: referatov, seminarskih nalog, diplom, magisterijev, doktoratov, ki imajo status iniciacijskega obreda, ki spremlja strokovnjakov vstop v stanovsko družbo, v strokovni ceh, in mu podeli licenco za opravljanje ustreznih strokovnih dejavnosti.
  • natančna pravila, formalne zahteve

Literarna kritika

• poglavje v Praktičnem spisovniku

Enciklopedični članek

• od drugih vrst pisanja razlikuje po zahtevi za večjo jedrnatost odpoveduje se anekdotičnosti, izpuščajo podrobne informacije

Biografski članek

• Literarnovedne narave so gesla o literarnih avtorjih, urednikih, založnikih, kritikih, literarnih zgodovinarjih, mecenih in drugih akterjih v literarnem sistemu.
• Kriteriji, koga izbrati za vpis, se s časom spreminjajo

Članek o knjigi

• podatki iz Cobissa in dLiba

Učbenik

Specifike učbeniškega pisanja so:

• dialoškost, ki se kaže v poglavjih Vaje ali Naloge, v formatu delovnega zvezka oz. prostoru za bralčevo interaktivnost, z vprašanji in nagovornimi formami
• povzemanje in ponavljanje (poglavja Pomni, Povzetek, uvodno ponavljanje in utrjevanje predhodne snovi)
• poenostavljanje, oblikovanje kratkih in zapomnljivih definicij in naštevalnih nizov
• privlačna tipografija: barve, okvirčki, ozadja, ilustracije
• skupinsko avtorstvo z urednikom na čelu
• povezovanje učbenikov v serije

Strokovni blog

• Blog (spletnik) je skrajšana oblika angleške besede weblog 'spletni dnevnik'
• Blogarske objave se izogibajo intenzivni argumentaciji in citiranju in niso podvržene recenziranju, zato nimajo znanstvenega statusa
• WordPress, Google Blogger, Blogos

Spletni forum

• Spletni forumi (internet forum) na strokovno ali znanstveno tematiko so pomembno orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti.
• Člani skupnosti na forumu objavljajo strokovna sporočila, vprašanja, odgovore, nasvete,
• Komunikacijo v spletnih forumih je mogoče na različne načine regulirati.
• threading: sledenje temi

Slovenistična revija

Slavistična revija je močno žive rdeče barve, s tem pritegne našo pozornost. Ob hitrem listanju revije pa se ti zdi da je popolnoma dolgočasna polna nepomembnih podatkov. Ob besedi revija se mi v glavi poroji definicija revije polne nepomembnih stvari in rumenega tiska. Ko pa si pogledš revijo bolj podrobno pa ugotoviš, da je notri skrito veliko virov in zanimivih podatkov, ki bi ti lahko ob študiju še kako koristili. Zasledila sem tudi nekaj besedil v angleščini in cirilici. To mi je zelo všeč, ker revija ne kaže svoje zaprtosti do drugih jezikov, čeprav je namenjena slovenskem jeziku. S temi besedili omogoča tudi tujcem dostop do zanimivih informacij. Slavistična revija ima zbranih ogromno različnih in zanimivih informacij na enem mestu, kar me je zelo pritegnilo.

Ada Vidovič Muha. Slovenisika v ocenjevalnem primežu agencije za raziskovalno dejavnost RS. Slavistična revija 63/3 (2015). 261-348. 261-263 Vrednoteje slovenske znanstvene produkcije: odsev celovite znanstveno-pedagoške organiziranosti univerze, ki segaprek fakultete do oddelkv. Nemogoče je pričakovati ambiciozne kandidate na študiju, ki nima znanstveno ustrezno priznanih bibliografskih enot. Šudij bi se moral dvigniti na višjo raven.

Literarnovedno obvestilo s portala Slovlit, objavljeno na moj rojstni dan

Obvestilo je objavila založba ZRC. Izšel 1. zvezek Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA 1). Povabilo na slovesnost ob njegovem izidu na SAZU (Novi trg 3, 1. nadstr. Ljubljana). Nakup knjige možen v dveh delih (Atlas in Komentarji) v knjigarni Azil Založbe ZRC in v drugih večjih knjigarnah.

35. znanstveni mednarodni simpozij - Toporišičeva Obdobja

11.november Predavanje:

• Olga Plotnikova, Moskva, Rusija
• Aleksandra Derganc, Ljubljana, Slovenija

Tema: Obravnavanje glagolskega vida v Toporišičevih delih

Zanimivo je bilo poslušati predavanja o isti stvari v dveh jezikih. Predavanja so bila razumljiva in zanimiva v obeh jezkih.

24. april

Rojstvo

• 1884 - Jaroslav Hašek, češki pisatelj († 1923)

Smrti

• 1983 - Nejc Zaplotnik, slovenski alpinist (* 1952)
• 1784 - Franciszek Bohomolec, poljski jezuit, jezikoslovec, dramatik (* 1720)