Uporabnik:Neža Avbelj

Iz Wikiverza

Test 12. 2. 2021[uredi]

--Neža Avbelj (pogovor) 08:08, 12. februar 2021 (CET)

1[uredi]

France Bernik je prvi literarni zgodovinar, drugi je France Pibernik. Poleg svojega delovanja na področju literarne zgodovine je napisal več pesniških zbirk, bil pa je tudi esejist.

2[uredi]

3[uredi]

DVIGALKA termin ljub nam je in pravi za tipko to, ki prvi znak v povedi brez muke prevelike nam napravi. Ker na slovensko izrazje nekaj stavi, študent prisluhne asistenta nauku, ki tujke črta v skoraj vsakem stavku: shift kmalu shiral bo v naši sredi. (1)

4[uredi]

--Neža Avbelj (pogovor) 08:18, 12. februar 2021 (CET)

Test 29. 1. 2021[uredi]

--Neža Avbelj (pogovor)

Prvo vprašanje[uredi]

Naratologi so pripovedoslovci. Naratologi na slikah:

  • Marjan Dolgan
  • Miran Štuhec

Drugo vprašanje[uredi]

Kip smemo fotografirati in ga postaviti v Zbirko, ker nam zakoni o varstvu kulturne dediščine Wikimedia Commons tega ne preprečujejo.

Tretje vprašanje[uredi]

Urška Perenič. Beatin dnevnik Luize Pesjak: dogajalni prostor romana. Slavistična revija. 66/3 (2018).

--Neža Avbelj (pogovor)

O meni[uredi]

Študentka slovenistike in anglistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

veverica, ne tapir

Všeč mi je glasba, branje in pisanje, sprehodi skozi galerije, obiskovanje Drame ter reševanje matematičnih nalog s področja geometrije.

Tule je seznam glasbenih izvajalcev, ki vam jih toplo priporočam:

  • Ofelia,
  • girl in red,
  • Men I Trust,
  • Carly Simon,
  • Joni Mitchell,
  • Fleetwood Mac.


Filmi vredni ogledɑ

  • Notting Hill,
  • Groundhog Day,
  • Holding the Man,
  • The Imitation Game,
  • Florence Foster Jenkins,

Test za test[uredi]

Prvo vprašanje[uredi]

--Neža Avbelj (pogovor) 08:07, 15. januar 2021 (CET)

Drugo vprašanje[uredi]

Tretje vprašanje[uredi]

--Neža Avbelj (pogovor) 08:11, 15. januar 2021 (CET)

Četrto vprašanje[uredi]

Peto vprašanje[uredi]

Šesto vprašanje[uredi]

Sedmo vprašanje[uredi]

"...kip Deklice z Rastočo knjigo."

--Neža Avbelj (pogovor) 08:17, 15. januar 2021 (CET)

Osmo vprašanje[uredi]

  • Urška Perenič - Empirično-sistemsko raziskovanje literature
  • Silvija Borovnik - Pišejo ženske drugače?
  • Gregor Kocijan - Kratka pripovedna proza od Trdine do Kersnika
  • Matjaž Kmecl - Rojstvo slovenskega romana
  • Alojzija Zupan Sosič - Teorija romana
  • Miran Hladnik - Trivialna literatura

--Neža Avbelj (pogovor) 08:30, 15. januar 2021 (CET)

Deveto vprašanje[uredi]

Taras Kermauner, France Kidrič, Gregor Kocijan, Jože Koruza, Matjaž ?, Janko Kos, Lado Kralj, Miran Košuta

--Neža Avbelj (pogovor) 08:23, 15. januar 2021 (CET)

Deseto vprašanje[uredi]

Kako na wikiju označimo pesem? Na začetek pesmi napišemo <poem>, na koncu pa </poem>. Če jo pravilno označimo, izgleda tako:

Oblika oblakov.
Ne šteje korakov,
gleda v nebo,
zamaknjena senca
plava pod njo.

- Oblika oblakov, odlomek pesmi

Če želimo še dodatno poudariti, da citiramo pesem, lahko to označimo z znakom <blockquote> na začetku in z <blockquote> na koncu. Poleg tega lahko namesto pisanja v novo vrstico naredimo prelom verza tako, da napišemo < b r / > (seveda brez presledkov).

Srečno in zdravo.
Pa naj bo novo leto
lepše kot zdajšnje.

- Haiku v slovo letu 2020

--Neža Avbelj (pogovor) 08:36, 15. januar 2021 (CET)

Enajsto vprašanje[uredi]

Minilo je več kot 70 let, zato je pisateljski opus Jana Plestenjaka (1899-1947) že v javni lasti.

--Neža Avbelj (pogovor) 08:27, 15. januar 2021 (CET)

Domače naloge[uredi]

Tipkanje[uredi]

Milan Pugelj: Malomesten dogodek

Milan Pugelj: Pastirica Afrodita

(odločila sem se, da bom pretipkala vsa manjkajoča dela Milana Puglja iz Slovenskega naroda, da vsaj malo dopolnim njegov Wikivir)

Prva naloga: Slavistična revija - literarnovedni članek[uredi]

Slavistična revija je arhiv številnih člankov, ki v večini spadajo na področje slavističnega jezikoslovja.

Povzetek članka Kriminalkina uganka[uredi]

Članek je napisala Alojzija Zupan Sosič, v Slavistični reviji pa je bil izdan leta 2001. Govori o slovenskih kriminalkah iz časa zadnjega desetletja prejšnjega stoletja. Razlikuje klasično in sodobno obliko te literarne vrste. Ključni element kriminalk oziroma razkrinkovalnih pripovedi je suspenz. To je tehnika opisovanja dogajanja, ki v bralcu vzburja napetost in vznemirjenost kot način, da ga spodbuja k nadaljnemu branju zgodbe. Pri osebah v kriminalkah ni poudarka na karakternih značilnostih, pač pa na njihovem problemu, ki ga skozi pripoved skušajo razrešiti. Delo je tako lažje brati kot kot druge zvrsti (fantastiko, eksistencialistične romane itd.), ker je od začetka znan cilj.

Klasična kriminalka[uredi]

Med klasično kriminalko in detektivko obstaja razlika, čeprav ni na prvi pogled očitna. V sodobni kriminalki lahko opazimo sledi različnih žanrov (vohunski roman, psihološki in pustolovski roman itd.), načeloma pa naj bi prvotno izhajala iz detektivke.

"Agatha Christie je v zlati dobi kriminalke začela proces kanonizacije »ženskih« kriminalk prav s poosebitvijo ženskega načela v osrednjem detektivu Herculu Poirotu. Že njegovo ime kaže na poseben satiričen status (skrajšano Hercules in klovn), ki uvede nove značajske lastnosti: narcisoidnost, emocionalnost, občasno iracionalnost, ekscentričnost, donkihotstvo, nacionalno drugačnost (Belgijec), zanimanje za gospodinjstvo." (Zupan Sosič 2001, 44 - 45)

Sodobna slovenska kriminalka[uredi]

Dela (film in knjigi), pomembna za nastanek sodobne slovenske kriminalke:

Avtorica članka povzame dogajanje naštetih del in jih primerja še z nekaterimi drugimi.

Nove besede[uredi]

Viri:

Druga naloga: Jezik in slovstvo[uredi]

Jezik in slovstvo je revija, v kateri so zapisane razprave o slovenščini, književnosti in druge literarnovedne zapise. Od leta 1955 izhaja v fizični obliki, številke od leta 2003 naprej pa lahko najdemo tudi v arhivu na spletu.

Za nalogo sem si izbrala članek Škofjeloški pasijon – med vero in dvomom iz leta 2003, ker ga je napisala moja soimenjakinja Neža Zajc. Govori o Škofjeloškem pasijonu. To je dramsko delo, ki velja za najstarejšega v slovenščini. Pomembno je za razvoj našega jezika, saj so v njem jezikovne značilnosti dolenjskega narečja kakor tudi sledi gorenjskega dialekta.

V članku izvemo številne podatke o 18. stoletju in o okoliščinah, v kakršnih je nastalo delo. Obdobje, v katerem je bil napisan Škofjeloški pasijon, je barok. To je slog, ki poudarja čustva. Delo se od protestanskih besedil razlikuje:

"Baročno besedilo je za razliko od protestantskega moralo vzbuditi čustveni vzgib, zaradi česar je oblika prevladala nad vsebino (tema podrejena izvedbi). Z renesančnim (protestantskim) besedilom je primerljiva namera vplivati na naslovnika: protestantska pridiga je hotela predvsem poučevati o krščanskih resnicah, medtem ko baročna želi prepričevati sprejemnike, da bi se v življenju tudi ravnali po teh resnicah." (Zajc 2003, 27)

V nadaljevanju avtorica bolj podrobno opiše vero v delu in na podlagi primerov iz besedila ugotavlja, zakaj je bilo sploh napisano in kaj je njegovo sporočilo.

Viri:

Tretja naloga: Ciproš[uredi]

“Ko ciproš zacveti” je začetek pesmi Ciproš Janka Glazerja.

Avtor: Janko Glazer (Glaser)[uredi]

V biografskem leksikonu sem našla podatke o Glazerjevem življenju. Rodil se je leta 1893. Od nekdaj mu je bila všeč poezija. Ko je bil star 16 let je bila v Ljubljanskem zvonu objavljena njegova prva pesem. Svojo prvo pesniško zbirko je objavil leta 1919. Pisal je prispevke za časopise in leksikone, poleg tega pa se je ukvarjal z uredništvom poezije znanih slovenskoh pesnikov (npr. Župančiča in Prešerna). Izdal je več pesniških zbirk:

  • Pohorske poti (1919),
  • Čas-kovač (1929),
  • Ob jesenskem ekvinokciju (1946) in
  • Pesmi in napisi (1953).

Leta 1968 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Umrl je leta 1975.

Ciproš[uredi]

Ciproš je izpovedna pesem, v kateri Glazer govori o izgubi in bolečini, ki jo čuti zaradi smrti svojega sina, ki je umrl v vojni leta 1945.

"...to izgubo primerja z brazgotino, ki se sicer zaceli, a vedno znova se iz nje pocedi kri - kakor se pohorske trate vsako leto znova pokrijejo z rdečkastim cvetjem ciproša." (Čuk 1993, 44)

Viri:

Četrta naloga: Slovlit[uredi]

Sporočila v torek, 19. junija 2001

Ker 20. junija 2001 ni bilo objavljenih nobenih, sem si zbrala sporočila na dan pred mojim rojstnim dnem. Prvo je internetna povezava za razpis štipendij. V drugem je objavljeno besedilo pesmi Ko boš prišla na bled in tri druge povezave, ki pa žal ne delujejo več. Tretje sporočilo je moje najljubše. V njem Špela - predvidevam, da nekdanja študentka slovenistike -, pohvali profesorja Hladnika in njegov način predavanja, poleg tega pa našteje nekaj predlogov za izboljšanje predmeta NSK 2 (Novejša slovenska književnost II?). Prvo in tretje bi dala v kategorijo univerzitetnega izobraževanja, drugo pa v književnost.

Viri:

Peta naloga: Kozma Ahačič[uredi]

Njegovo najnovejše delo je Kozmologija. To je zbirka esejev, ki so bili prvotno napisani za slovenski časopis Delo, letos pa je bila izdana v obliki knjige pri založbi Goga.

Napisal je nekaj jezikovnih priročnikov, v katerih je razlaga pravopisnih pravil, zanimivosti o slovenskem knjižnem jeziku in podobno.

Njegovo najstarejše delo, ki je našteto med njegovimi pomembnejšimi knjižnimi deli, so Izvirne slovenske pesmi Jovana Vesela Koseskega: vsebinski opis, okoliščine nastanka, pregled ocen, jezik, tekstnokritični aparat ter diplomatični in kritični prepis pesmi 1818-1852.

Na spletni strani COBISS sem v okvirček za iskanje vpisala njegovo ime in ugotovila, da ima veliko Ahačičevih del v naslovu Trubarja, Bohoriča, ali Dalmatina. Predvidevam, da se avtor zanima za 16. stoletje oziroma za obdobje Protestantizma.

Delo, ki se mi je zdelo vredno omembe, je The history of linguistic thought and language use in 16th century Slovenia. Všeč mi je, da je napisano v angleščini in je zato primerno tudi za nekatere tuje bralce, ki se zanimajo za slovenski jezik. Ugotovila sem, da je dostopno je na Amazonu in na spletni knjigarni Barns & Noble, kar me je presenetilo, saj tam redko najdem dela slovenskih avtorjev.

Viri:

Šesta naloga: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev[uredi]

Uredniki[uredi]

Zbirko ureja mnogo urednikov. Večina se jih ukvarja z literarno zgodovino, nekateri so literarni teoretiki, med njimi pa so seveda tudi pisatelji.

Prvi urednik je bil Anton Ocvirk, ki je zbirko urejal od leta 1946 do smrti leta 1980. Med drugim je urejal tudi Slavistično revijo in zbirko Sto romanov. Slednja vključuje sto del orizoma sto romanov, ki so izhajali v Cankarjevi založbi.

Po Ocvirkovi smrti je zbriko urejal France Bernik. Napisal je več skoraj 30 monografij, seznam odlik in priznanj pa je še daljši od naštetih monografij. Kot član številnih akademij in društev je deloval na različnih področjih. Izdal je več sto znanstvenih knjig, kot profesor je bil zaposlen v Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem, bil pa je tudi politik.

Najnovejši urednik je Matija Ogrin, literarni zgodovinar in kritik. Sodeloval je pri e-izdaji Brižinskih spomenikov v okviru projekta Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva. Zbriko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.

Viri:

Sedma naloga: zbirka Literarni leksikon[uredi]

Literarni leksikon je zbirka, v kateri so različni pisci med letoma 1979 in 2001 objavljali literarnovedne monografske študije. Avtorij besedil so Anton Ocvirk, ki je poleg te zbirke urejal Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, Aleš Berger, Andrej Inkret ter mnogo drugih. Osredotočila se bom na tiste, katerih začetnica imena je prva črka abecede.

Anton Ocvirk je napisal zvezek Literarna teorija, Evropski verski sistemi in slovenski verz, Literarno delo in jezikovna izrazna sredstva ter Pesniško podobo.

Aleš Berger je napisal le en zvezek, Dadaizem; Nadrealizem. Delo je bilo izdano leta 1981 v Državni založbi SLovenije.

Andrej Inkret je avtor Drame in gledališča, ki je bila prav izdana v enaki založbi kot Alešev zvezek, štiri leta kasneje. Andrej se je ukvarjal s kritiko literarnih del, zanimalo pa ga je tudi gledališče, zato je po gimnaziji obiskoval dramaturgijo na šoli, ki bi ji danes rekli Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, takrat pa je imela nekoliko krajše ime; Akademija za igralsko umetnost. Zaposljen je bil v Drami, potem je nekaj časa delal pri Delu, kasneje pa je poučeval dramaturgijo in scenaristiko na AGRFT. Prejel je nagrado Prešernovega sklada za knjigi Spomini na branje in Novi spomini na branje.

Andrej Inkret se mi zdi izjemno zanimiv človek. Prebrala sem naslove kritik, ki jih je napisal v vseh svojih letih delovanja. Prepričana sem, da bi imela z njim lahko zanimive pogovore o literaturi, še posebej o angleških dramatikih 16. stoletja. Takoj ko bo mogoče, si imam namen sposoditi časopis Delo iz leta 1999 in prebrati njegovo gledališko kritiko Shakespeare naš sodobnik?

Osma naloga[uredi]

Deveta naloga, po lastni izbiri[uredi]

Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu[uredi]

Pismenost[uredi]

  • biti pismen
  • uvedba obveznega šolanja v 18. stoletju
  • "Pismenost po tradiciji razumemo kot dvojno sposobnost, to je sposobnost sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja." (Hladnik, Miran. Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu. Znanstvena založba Filozofske fakultete UL, 2016.)
  • obvladovanje sporazumevalnih kodov
  • glasbena pismenost, kartografska pismenost, računalniška pismenost...
  • tipkanje pisnih sporočil
  • uporaba mobijev in računalnikov - splošna pismenost
  • širjenje kroga pismenosti

Slovarček[uredi]

G[uredi]