Uporabnik:Natalija Šterk

O meni

Sem Natalija Šterk. Poleg slovenistike študiram še rusistiko. Imam eno sestro, nečaka in nečakinjo in dve mački. Rada pojem, igram v dramskih igrah in pa nastopam na raznih prireditvah.

Domače naloge

Revija Sodobnost

Pri uri Uvod v študij slovenske književnosti, je vsak študent v roke dobil eno revijo. Vzela sem revijo Sodobnost iz leta 2016, saj me je že na prvi pogled pritegnila barva naslovnice. Naslednji dan sem jo prejela v roke in jo bolj ali manj zgolj prelistala, malce bolj pa sem se zaustavila pri avtorju Venu Tauferju z naslovom članka Polaganje opek, drugič. Na desetih straneh je objavljenih kar nekaj zanimivih del sodobne slovenske poezije.

Slavistična revija

Neprivlačna knjižica, ki s svojo živo rdečo barvo kar odbija bralca, da bi jo odprl in prebral. Pa sem jo vseeno vzela v roke in začela listati po njej. Prebrala sem razpravo avtorice Irene Orel z naslovom: Normativnost osrednjega slovenskega knjižnega jezika od 16. do 19. stoletja. Pisala je o knjižni in narečni normi, o zgodovini slovenskega jezika, o obdobju protestantizma in še o marsičem.

Primerjava Sodobnosti in Slavistične revije

Obe reviji sta me pozitivno presenetili in me nekako navdušili nad branjem člankov. Raje bi posegla po Sodobnosti, ker je bolj svobodna v svojem pisnem izražanju, vendar pa še vedno ostaja znotraj predpisanih form in upošteva pričakovano zahtevanost, ki se zaradi načina pisanja zabriše in izgubi "strogo" obliko, ki je jasno vidna v Slavistični reviji.

Separat

Revija me je pritegnila s svojo preprostostjo. Srebrne črke na belem papirju. Že v predavalnici sem opazila, da je revija napisana v cirilici. To mi še ni najbolj v krvi, čeprav sem študentka rusistike in je pri ruščini cirilica. Dejstvo je, da se je učim šele en dober mesec in vem bolj malo.

Zapiski iz Nove pisarije

Uvod

• Nova pisarija (zaslonska pismenost)
• Wikimedijina spletišča (skupno avtorstvo!)
• sprotno nastajanje in uporabnost (rastoča knjiga)

Pismenost

• sposobnost sprejemanja in posredovanja informacij
• specialnih pismenosti je več (niso obvezne)
• splošna pismenost (pod njo spada tudi elektronska pismenost) je obvezna (za vsakdanje komunikacije)
• brez bralca je sporočilo mrtvo
• podjetnost je prednost v informacijski družbi, nanašajoč se na vsako kulturno kreativnost

Informacijska družba

• informacijska družba (informacijska in digitalna doba, računalniška družba)
• tiskana knjiga se umika; nadomeščati so jo začeli drugačni informacijski kanali
• digitalne informacije so ranljive (potrebujemo elektriko, računalnik in ustrezno programsko opremo)

Wikiji

• del neprofitne organizacije Wikimedia
• pojavitev leta 2001
• lahka dostopnost, voluntarizem, kooperativnost, tesnejši stik z realnostjo
• Wikipedija je povečala dostopnost znanstvenih informacij
• za delo na Wikipediji ni predvideno nikakršno plačilo

Wikiji in šola

• Wikiji so pedagoško orodje
• 2004 se je na slovenski Wikipediji pojavila potreba po popisu skupinskih projektov
• 2005 so se jih začeli lotevati v fakultetnih seminarjih

Avtor

• pozornost usmerjena na avtorja (do 60-ih let 20. stoletja)
• pozornost se preusmeri k besedilu
• v 80. letih se pozornost usmeri k bralcu

Izbira jezika

• za globalno javnost bomo pisali v angleškem jeziku, za domačo javnost pa v slovenskem jeziku
• vzajemno poseganje v mednarodnem okolju je spodbujano

Izbira teme

• izbiro raziskovalne, šolske ali kulturne teme danes utemeljujemo z internacionalnostjo, interdisciplinarnostjo, ekološko občutljivostjo
• naklonjenost temi ni nujno izhodišče dobrega raziskovalnega dela; temo vzljubimo, ko se z njo intenzivno ukvarjamo (posledica raziskovanja)
• pomembna je odprtost do (nepoznanih) tem
• pojem spregledanih, prezrtih, zamolčanih, zanemarjenih, potlačenih tem in stokrat prežvečenih tem

Vaje v pisanju

• pisanje je veščina, ki se jo je treba naučiti
• danes sta piščevo osnovno orodje tipkovnica in miška
• tipkanje in pisanje spadata med tipalne izkušnje
• pretipkavanje besedil (digitalizacija)

Usoda avtorstva

• pri avtorstvu gre za enega starejših konceptov
• avtorji imajo svojo zakonodajo
• velik vpliv (Društvo pisateljev, prevajalcev, Avtorska agencija)
• »potvorjeno besedilo« (avtorjevo besedilo, v katero so posegali drugi)

Soavtorstvo

• sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja (Wikiknjige)
• tuje posege moramo razumeti kot sodelovanje
• gre za daljša besedila, zato je na začetku predviden seznam vseh sodelujočih sodelavcev
• pravila avtorskega sodelovanja na Wikiknjigah niso določena; gre bolj za soglasno usklajevanje
• soavtorski teksti so pogosteje kot individualna avtorska besedila opremljena z licenco cc

Objavljanje

• stavci so v preteklosti pretipkali besedila iz rokopisov v stavni stroj
• »postaviti besedilo« - naložiti (»uploadati«) besedilo na strežnik oz. spletno mesto; če je veliko bralcev, pomeni tudi objaviti (današnji pomen)
• več kot je hiperpovezav v besedilu, lažje je priti do njega
• objavljeno na spletu: namen čim večjega števila bralcev, ustrezna opremljenost
• postavljeno na splet: namena ni, na besedila naletimo naključno ali celo z nelegalnim vdorom na strežnik, v javnem obtoku se lahko znajde zaradi avtorjeve nespretnosti

Množični um ali pametna množica

• organizacija znanja v informacijski družbi, ki je produkt različnih posameznikov in je javno dostopno ter se stalno izpopolnjuje
• korist za vsakega člana skupnosti
• množična izmenjava znanja deluje proti hierarhiji, avtoriteti in privilegijem, je egalitaristična, brez kontrole in samokreativna; sama se promovira
• splošno znanje je produkt dialoga med posamezniki
• iskanje prepuščamo algoritmom iskalnika
• preko kategorizacije v Kategorijah se določa mesto verbalnih in vizualnih informacij v hierarhiji znanja; v poglavju Glej tudi so nanizana sorodna gesla po asociativnem principu

Avtorske licence

• rezultat pisanja je besedilo
• besedilo je za jezikoslovje oblika jezikovne komunikacije, za literarno vedo nekaj berljivega, iz pravnega zornega kota pa je tekst intelektualna lastnina
• pravni koncept intelektualne lastnine si prizadeva za ozaveščanje o posebnih pravicah ter za njihovo realizacijo oz. izkoriščanje

Creative Commons

• 'ustvarjalna gmajna' - avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture
• copyright bralcu dovoljuje samo določeno rabo, vse druge rabe pa mu prepoveduje
• creative commons bralcu tekste najprej ponuja in šele potem dodaja, pod kakšnimi pogoji
• vrste licenc cc: priznanje avtorstva (attribution – BY), deljenje pod istimi pogoji (share-alike – SA), nekomercialno (non-commercial – NC), brez predelav (no derivative works – ND)
• licence cc so spremenljive (avtor lahko licenco tudi spremeni)
• Creative Commons Attribution 4.0 International license - najsodobnejša med licencami cc, ima globalno veljavnost; dela, opremljena z njo, so prosto dostopna pod pogojem, da uporabnik navede njihovega avtorja
• avtorji del, objavljenih pod licenco cc 4.0 priznavanje avtorstva, ohranijo t. i. moralne avtorske pravice

Copyright

• Copyright (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah) - avtorska zakonodaja, ki pred zlorabo ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v katerem koli mediju. Preganja kršitve materialnih avtorskih pravic (kadar lastniki utrpijo finančno škodo zaradi početja kršitelja)
• bralec knjige lahko kopira ali predeluje, vendar se te kopije ali predelave ne smejo znajti v javnosti brez izrecnega avtorjevega dovoljenja
• problematičnost avtorskih pravic: pri intelektualnih proizvodih preveč poudarja avtorstvo, ni kompatibilna z informacijsko družbo, intelektualne proizvode obravnava kot lastnino in ne kot javno dobrino
• informacije imajo svojo materialno dimenzijo, vendar je ta v ozadju in njen delež se v razmerju do nematerialne »vsebine« zmanjšuje
• po avtorski zakonodaji izvirno delo znači vsaj minimalna količina kreativnosti
• avtorska zaščita traja za časa življenja tvorca plus 70 let, anonimna in psevdonimna dela postanejo javna last 70 let po objavi; izdajatelj neobjavljenega dela, ki je že v javni lasti, uživa avtorsko zaščito 25 let po izdaji, uredništvo kritične izdaje dela v javni lasti pa je zaščiteno 30 let po objavi
• lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler teh ne proda ali odstopi
• lastništvo dela, ustvarjenega v okviru človekovih službenih obveznosti, pripada inštituciji
• šole si seminarskih in diplomskih nalog študentov ne lastijo, temveč za objavo na spletnih straneh priskrbijo študentovo soglasje
• skupinsko delo - z morebitno objavo se morajo strinjati vsi avtorji skupinskega dela
• javne predstavitve in razstave (branje besedila, projiciranje na steno, ogled teksta na zaslonih v računalniški učilnici) - ni treba prositi za dovoljenje, dokler je javna prezentacija v prostorih zakonitega lastnika kopije avtorskega dela in dokler je sprejemnik fizično prisoten (dovoljenje pa je potrebno pri učenju na daljavo)
• izvedeno delo, če je nastalo z dovoljenjem lastnika avtorskih pravic prvotnega dela, ima status originalnega in avtorsko zaščitenega dela
• če avtor poleg dela proda tudi avtorske pravice, ne odloča več o razmnoževanju tega dela
• poštena uporaba (fair use) je neprofitna (nepridobitna)

Bralec

Prosti dostop

• zunaj šole je prosta dostopnost znanja manj samoumevna
• najbolj informacijsko zaprta in zaščitena področja človeškega delovanja so vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija
• znanstvene objave so v zadnjem desetletju 20. stoletja nehali honorirati zaradi drugačnega socialnega statusa avtorjev: literarni avtorji so honorar potrebovali za preživetje, znanstveni avtorji pa so imeli večinoma akademske službe
• EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena
• Prosta ali odprta dostopnost (OA open access)
• prosti dostop - poseganje v besedilo, informacijo ni dovoljeno (časovno in krajevno neomejena in brezpogojna spletna dostopnost)
• prosta vsebina (free content) - poljubno spreminjanje besedila, informacije je dovoljeno
• zlati prosti dostop (angl. gold access) - prosti dostop zagotovi založnik; v njem običajno recenzirani revijalni članki
• zeleni prosti dostop (green OA) - za prosti dostop je poskrbel avtor s samoarhiviranjem objav ali njegov delodajalec s postavitvijo v prosto dostopni repozitorij; v njem običajno predobjave ali poobjave
• sivi dostop (nem. grauer Weg) - poimenuje spletno dosegljivost publikacij, do katerih je sicer težko priti (diplome, doktorati...)
• hibridni dostop - pomeni, da poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije
• zakasnjeni prosti dostop - je ime za objave, ki pridejo v prosti dostop po omejenem obdobju embarga, recimo v zamiku enega leta po objavi
• platinasti prosti dostop - označuje publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov, ker je stroške objave pokril nekdo drug (inštitucija, država...)

Založbe

• so del kulturne industrije, ki obravnava bralca kot potrošnika
• forsirajo objavljanje v knjižni obliki, ker jim te prinašajo zaslužek (znajo jih prodajati)
• ciljna publika založb so otroci v prvih letih starosti (ne znajo še opravljati z računalnikom) in upokojenci
• pisci znanstvenih razprav poznajo potencialne bralce svojega področja, zato za posrednika ne potrebujejo založb, vendar pa se nekateri zanje odločajo zaradi njihovega ugleda
• »predatorske založbe«  v perspektivi ogrožajo ali celo ukinjajo monopol založniških korporacij

Repozitoriji

• očiten dokaz o vplivnosti znanstvenega objavljanja dobimo preko številk o citiranosti
• branost objave se meri s številom dostopov na stran, dodatno lahko tudi s številom klikov na objavo
• repozitoriji imajo funkcijo štetja ogledov objav že vgrajeno
• kanadski projekt PKP (public knowledge project), v okviru katerega delujejo odprtokodni program OJS (open journal system) za izdajanje serijskih publikacij, OCS (open conference system) za organiziranje konferenc, OMP (open monograph press) za izdajanje monografij in OHS (open harvester system) za indeksiranje vsega naštetega in drugih spletnih virov
• slovenski literarni zgodovinarji lahko naložijo svoje akademske spise na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, na Univerzi v Mariboru in na Univerzi v Novi Gorici
• slovenski akademski repozitoriji so združeni na spletišču Nacionalni portal odprte znanosti
• objavljanje na spletu do neke mere spreminja slog pisanja

Varovanje zasebnosti

• nezaupanje ljudi v globalna digitalizacijska podjetja
• občutek in občutljivost za obstoj posameznika je znak civilizacijske razvitosti
• zlorabe nagovarjajo k pravni regulaciji zbiranja podatkov in previdnosti pri njihovem posredovanju
• zbiranje in obdelava podatkov sta nujno izhodišče za vse znanosti o človeku in za povečanje kvalitete našega bivanja

Kredibilnost

• danes smo primorani samostojneje presojati o verodostojnosti objav
• avtorju lahko zaupamo, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana in za katerega domnevamo, da si ne more privoščiti zavajanja bralcev
• piščev status preverimo v bibliografiji, njegovo mesto v znanstveni skupnosti pa na spletišču Sicris
• pri starejših avtorjih predpostavljamo večjo stopnjo modrosti ali vsaj previdnosti pri tvorjenju izjav; pri mlajših avtorjih smo manj zaupljivi
• amater, diletant - pisec, ki v neki stroki ni doma na profesionalen način

Aktivizem

• je socialni koncept, ki ga dokumentirajo slovarske sintagme kulturni, mladinski, partijski, sindikalni aktivist
• aktivist - kdor aktivno deluje v kakšnem društvu ali gibanju
• aktivizem ne pomeni nujno, da imamo opraviti z naprednimi družbenimi gibanji
• kritična refleksija pomeni odmik od predmeta opazovanja
• kritična distanca nas odpira za stališča in interese drugega ter blokira akcijo, ki je mogoča le iz prepričanosti v svoj prav
• biti kritičen pomeni isto kot biti nezaupljiv
• kritično mišljenje dvomi v človekovo naturno zmožnost in pripravljenost za popravljanje sveta na boljše

Avtorstvo

• kot bralci smo sumničavi, kadar za objavo ne stoji inštitucija, ni pa to avtomatsko znak slabe kvalitete informacij
• za stare dokumente predvidevamo, da so že prestali kritične presoje in je zato njihova informacija zanesljiva; primerjati jih moramo z informacijami na spletu, zlasti na Wikipediji

Strokovno recenziranje

• (angl. peer reviewing) je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih; je oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta vzdržuje standarde kvalitete
• formaliziran recenzijski postopek je prvi od pogojev za pridobitev statusa znanstvene revije
• o objavi odloča urednik in ne recenzent; prav tako je urednik dolžan presoditi, v kolikšni meri bo upošteval naročeno recenzijo
• alternative strokovnega recenziranja: javno recenziranje (open review, open peer review, anonimous peer review)
• slepa recenzija - avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka
• dvojna slepa recenzija - tudi recenzent nima podatka, kdo je avtor razprave, ki jo ocenjuje
• revije so dolžne svojo recenzijsko politiko in postopek objaviti na svojih spletnih straneh
• merila za presojo objave: stopnja inovativnosti gradiva, metode ali spoznanja, pomembnost teme, metodološka neoporečnost, mednarodna primerljivost (poznavanje podobnih raziskav v svetu), slogovna, jezikovna in tehnična brezhibnost prispevka...
• avtorji morajo vedeti, koliko časa bodo čakali od oddaje članka do uredniške odločitve
• recenzijski postopek: sprejem, zavrnitev ali pogojni sprejem članka

Pravopis

Ločila

• pomišljaj dobimo na zaslon s kombinacijo tipk <Ctrl> in <-> na numerični tipkovnici
• dolgi pomišljaj dobimo s kombinacijo tipk <Ctrl> + <Alt> + <-> na numerični tipkovnici
• izogibajmo se uporabi zaimka le-ta
• dolgi pomišljaj uporabljamo za členitev dolgih odstavkov, ki jih ne želimo ali ne smemo razbiti na manjše (največkrat v opombah, ki ne smejo biti odstavčno členjene)
• nestični dolgi pomišljaj stoji samo med povedmi, ne pa znotraj njih
• »minus« pravilno zapišemo s pomišljajem
• iskalniki med zadetki naštejejo vse dolžine črtic, tudi če smo iskali samo eno
• med imenom avtorja in njegovim psevdonimom je bil včasih pomišljaj, danes pa je namesto njega nestični vezaj, ki je prav tako tudi med dvema priimkoma človeka
• slovenska Wikipedija priporoča rabo srednjih narekovajev (»«), ki so v orodjarni med simboli
• narekovaj zgoraj/zgoraj (enak za začetno in končno pozicijo; ") dobimo s pritiskom na narekovaje v levem zgornjem kotu tipkovnice; uporaba samo za označevanje pomenov besed
• vejični narekovaji spodaj/zgoraj
• iskalniki najdejo z enim iskalnim izrazom vse vrste narekovajev
• Cobiss dvopičje uporablja kot separator med polji bibliografskega kataložnega zapisa (dvopičje je nestično); pravopis (dvopičje je levostično)
• pred naštevalnim nizom je dvopičje večinoma odveč
• odveč je, če v isti povedi skupaj uporabljamo npr. in veznik itd., itn., ipd. in podobno
• tripičje ali tropičje se razume kot alternativa vezniku itd.
• tropičje je nestično ločilo; pred njim ni vejice
• podpičje uporabljamo pred pojasnjevalnimi deli povedi, kadar se zdi pika na tem mestu premočna, vejica pa prešibka

Velike začetnice

• naslove kolon ali vrstic v tabelah raje pišemo z veliko začetnico, celice znotraj tabele pa praviloma z malo začetnico (razen ko gre za cele stavke ali imena)
• v alinejah pri navpičnem naštevalnem seznamu uporabimo veliko začetnico le takrat, kadar alineje prinašajo daljše in stavčno oblikovano besedilo (potem morajo biti vse alineje take); v nasprotnem primeru, kadar je stavčne narave samo posamezna alineja, namesto pike uporabimo podpičje

Drugo

• spol se po pravilu veže na osebek
• če je za povedkovo določilo množinski samostalnik, ta določi obliko povedka
• v dvomu je izbira moškega spola nevtralnejša

Digitalna pismenost

Formati besedil

• txt pomeni golo besedilo; uporabimo pri pošiljanju pošte na forum, ki zahteva samo tako obliko, ali pri pisanju računalniških programov
• doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo
• htm ali html je spletno besedilo
• pdf je natisljivo besedilo
• besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic

Besedilo v wikijih

• učenje oblikovanja besedil na wikijih ob zgledih

Vaje v wikijih

• na koncu vsake enote je pika
• samostojne publikacije so ležeče
• postavljanje imena za priimek in letnice na začetek je nesmiselno
• odstavek naj združuje vsaj tri povedi, sicer gre za naštevanje, ki zahteva uporabo seznamskih alinej
• izogibaj se uporabi mašil (tudi, še, poleg tega, potem ...)
• bodi pozoren, da ne prehajaš med prvo in tretjo osebo ter med preteklikom in sedanjikom
• kadar pišemo v urejevalniku, se moramo izogibati odstavkov, ki so videti zgolj kot prehod v novo vrsto
• možnosti v zgodovini razveljavi in zahvala

Sporočanje popravkov in komentarjev

• urejevalniki in ogledovalniki imajo funkcijo komentiranja
• besedilo, ki ga želimo komentirati, označimo z miško, potem pa z desno miškino tipko ali preko menija (Pregled > Nov komentar) odpremo okence za vnos pripomb
• z menijsko izbiro Sledi spremembam urejevalniku naročimo, da beleži naše posege v besedilo
• besedila, ki so na spletu izpostavljena skupinskemu urejanju, ni treba posebej označevati, ker se popravki arhivirajo samodejno
• posegi v besedilo morajo biti jasno označeni, prav tako tudi pisateljev odziv na te popravke
• kadar so popravki nepregledni, jih je potrebno povzeti v samostojnem pisemskem sporočilu
• v wikibesedila popravke vnašamo neposredno, komentarje pa: na pogovorni strani besedila ali avtorja, na samostojni strani Wikiverze (ki je bila ustvarjena za ta namen), znotraj besedila (tekst na zaslonu ni viden), s predlogo

Slovarček

• utilitarni - koristnostni, uporabnostni
• stavec - kdor ročno ali strojno izdeluje stavek za tiskanje
• ludist - pripadnik gibanja, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela
• analfabet - kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek
• konzument - potrošnik, porabnik
• bibliofil - ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih
• inertnost - lenobnost, nedelavnost
• repozitorij - prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do dokumentov, datotek
• neoliberalizem - teorija in gospodarskopolitična smer, ki spodbuja prosto trgovino in nasprotuje posegom države v gospodarstvo
• uzurpacija - nezakonita, nasilna prilastitev
• postulat - zahteva, nujnost
• inferiornost - manjvrednost
• altruizem - ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost
• antologija - zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik
• defetizem - mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
• korifeja - prvak, veličina
• ekspertiza - izvedensko mnenje, poročilo
• maoizem - marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Ce Tung v razmerah kitajske socialistične revolucije
• renomiran - znan, slovit
• diletantizem - nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
• impresum - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
• larpurlartizem - nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena
• apoliničen - skladen, umerjen
• nepotizem - dajanje dobrih služb, družbenih položajev sorodnikom
• lamentacija - tožba, tarnanje
• famulus - služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku