Uporabnik:Nataša Mihelčič

Iz Wikiverza

Test za test[uredi]

--Nataša Mihelčič (pogovor) 07:46, 15. januar 2021 (CET)

1. Aaron Swartz

--Nataša Mihelčič (pogovor) 07:49, 15. januar 2021 (CET)

Domače naloge[uredi]

1 Slavistična revija[uredi]

O Slavistični reviji[uredi]

  • Vsebuje znanstvene in strokovne članke s področij slovenističnega oz. slavističnega jezikoslovja in literarne vede
  • Članki v slovenščini, v drugih slovanskih in svetovnih jezikih
  • Izdaja Slavistično društvo Slovenije


Kako brati »Krst pri Savici«[uredi]

Avtor: Boris Paternu

Prešernova pesnitev oz. »povest v verzih« Krst pri Savici je eno izmed temeljnih del slovenske književnosti. Gre za eno najbolj odprtih pesnikovih del, kar pomeni, da je odprto različnim branjem in razumevanjem. Članek se osredotoča na štiri izhodiščno drugačna dojemanja te pesnitve.

1 Srednjeveška zgodba

Manj zahtevni bralci Krst pri Savici dojemajo predvsem kot zgodbo z zgodovinskim zaledjem (srednji vek, pokristjanjevanje Slovencev v 8. stoletju). V Uvodu je opisan poslednji boj Črtomirjeve poganske vojske s krščansko vojsko vojvode Valjhuna. Spopad preživi le Črtomir, ki se v Krstu (daljši del, ki sledi Uvodu) spopada s tesnobo osamljenega preživetja in razmišlja o samomoru. Spomni se svoje Bogomile in srečnih časov pred prihodom Valjhunove vojske. Do nje še zmeraj čuti in se na njeno željo na koncu tudi krsti. Iz tega razloga je katoliški kritik leta 1904 zapisal: »Bog nam daj Črtomirov!«, nasprotna liberalna stran pa ga je označila za negativnega junaka.

2 Novodobna zgodba

Prvo odprto razlago je z uvodnim sonetom Matiju Čopu podal kar pesnik sam. Pesnitev je nastala kot notranja pomiritev ob dveh velikih izgubah: ob smrti prijatelja Matija Čopa in spoznanju, da je njegova ljubezen do Primicove Julije neuresničljiva. Usoda Črtomirja in Bogomile je tako tesno povezana z njegovo osebno in sedanjo življenjsko zgodbo.

3 Sodobna zgodba

Skozi čas se literatura pokaže z nove, drugačne strani in pridobi sodobnejše vsebine ter pomene. Črtomirjeva spreobrnitev iz poganskega upornika v kristjana je primerljiva z zgodbo uporništva in prilagoditve pri Slovencih, z začetkom v 8. stoletju in ob njenem sedanjem koncu, v 20. in 21.stoletju. Sodobni bralec opazi tudi, kakšen vernik je bil Črtomir v resnici. Bistvene so mu bile le notranje vrednote vere, njen smisel pa mu ni bil pomemben. Nič drugače ni dojemal nove vere. Tako je kljub sprejetju krsta v globljem bistvu in etosu ostal zvest samemu sebi.

4 Zgodba o jeziku

Izhodišče zgodbe o jeziku je bil Prešernov in Čopov načrt kultiviranja slovenskega jezika iz njegove literarne zaostalosti do visokih izraznih in estetskih zmožnosti, glede na merila evropske literature. Notranje gibalo tega je bila nacionalna ideja. Pot do razvite jezikovne kulture v Sloveniji si je Prešeren utrl s tem, ko je v maternem jeziku obvladal umetnostno najbolj zahtevne pesniške oblike evropskih poezij, kot so sonet, stanca in tercina. Želel je dokazati, da lahko tudi v slovenščini pišemo mojstrska dela, kar mu je tudi uspelo. Izbira povesti v verzih prav tako ni bila naključna. Nemški teoretik Schlegel je namreč prav to obliko postavil za temeljno preizkušnjo literature vsakega naroda.


Vir: PATERNU, B. (2006) „Kako brati »Krst pri Savici«“, Slavistična revija, 54(3), str. 283-293.


2 Revija Primerjalna književnost[uredi]

O reviji Primerjalna književnost[uredi]

  • od leta 1978 jo izdaja Slovensko društvo za primerjalno književnost
  • izide trikrat na leto
  • izvirne razprave s področij primerjalne književnosti, literarne teorije, metodologije literarne vede, literarne estetike ...
  • prispevki so objavljeni v slovenščini ali angleščini

Kosovel in moderna poezija: analiza podobja[uredi]

Avtorica: Darja Pavlič

Razprava analizira motive iz katerih je Srečko Kosovel največkrat jemal podobe za svoje pesmi, in ugotavlja strukturne, slovnične ter kompozicijske značilnosti njegovega podobja. Moderno metaforiko je Kosovel uporabljal le v manjšem delu svoje poezije. V Integralih je možno zaslediti kar nekaj drznih metafor, vsebujejo pa tudi absolutne metafore in redke primere analogij, kar pa je premalo, da bi Kosovela lahko povezovali s futurizmom ali nadrealizmom. Njegova poezija vsebuje veliko naravnih simbolov, katerih pomen je konvencionalen in največkrat dešifriran. Velik del njegovih pesmi je možno povezovati z ekspresionizmom (čiste impresije) ali romantiko (pesmi o podobnosti med naravo in človekom).


Najpogostejša motivna območja pri Kosovelu so:

  • Rože: So metafora za občutke in razpoloženje. Kosovel jih uporablja tudi kot metaforo za melanholijo lirskega subjekta. Kadar je uporabil posebna imena za cvetje, je hotel s tem poudariti njihov vonj.
  • Drevesa: So najpogostejša metafora v Kosovelovi poeziji. Z njimi je opisoval kraško pokrajino. Največkrat je omenjal bor, kateremu je večkrat pripisoval svoje občutke. Simbolizira lahko tudi ljudi s Krasa. Usoda borov je usoda Krasa.
  • Živali: Pogoste so podobe ptic, medtem ko pesnik drugih živali skoraj ne omenja. V večih primerih se lirski subjekt s pticami neposredno primerja in identificira. So tudi metafora za nedosegljiv ideal. Nekatere poimenuje z lastnim imenom, med drugim labode, golobe, vrane..., najbolj značilna pa zanj je brinjevka, ki se jo v pesmi interpretira kot simbol usode primorskih Slovencev.
  • Voda: V to motivno področje spadajo podobe morja, jezer, ribnika, rek, slapov, vrelcev in gejzirjev, pa tudi podobe potopa, mornarjev, čolnov ter veslačev. Morje je običajno metafora za množico nečesa (borovo morje). V nekaterih primerih se ga lahko interpretira tudi kot dajalca in hkrati uničevalca življenja.
  • Sonce: V to področje poleg Sonca umeščamo tudi zarjo, ogenj, požar, luč, elektriko in podobe bleščanja. Kosovel je večkrat opisoval bleščanje sonca in sončne zahode na Krasu ter pri tem uporabil podobo ognja. Podobo sonca je nakazal tudi kot vir življenja in optimizma.
  • Srce: Je simbolno središče čustvenega življenja. Pesnik ga opisuje kot podvrženo spremembam v razpoloženju (bolno, žalostno, nanj lega smrt ...). Redkeje simbolizira tudi duhovno središče.
  • Duša: Tudi duša je središče čustev in občutkov. V Kosovelovi ljubezenski poeziji je uporabljena pogosteje od srca.
  • Religiozne podobe: Najpomembnejši je delež podob, v katerih nastopa Bog. Pojavljajo se tudi podobe, ki govorijo o odsotnem oziroma nespoznanem Bogu. Pesnik je religiozne metafore največkrat uporabljal v pesmih s socialno ali politično temo.
  • Glasba: Z glasbo je Kosovel izražal stanje duše (razpoloženje, ki ga ni mogoče natančno določiti in opisati). Največkrat je v pesmih uporabil sinestezijo kot sta sladka pesem in svetli akordi. Zvoki zvonov, orgel ali klavirja simbolizirajo minljivost.
  • Tehnika: V Kosovelovi poeziji so večkrat omenjeni vlak in avtomobili, pa tudi aeroplan, tramvaj in torpedovka. Podobe so deskriptivne, šele pozneje dobijo metaforično vrednost. Izražajo gibanje, ki si ga lirski subjekt želi, a ga ne more uresničiti. Te podobe so značilne predvsem za pesnikove Konse.


3 Ciproš, Janko Glazer[uredi]

O avtorju[uredi]

Janko glazer (1893 – 1975) je bil pesnik, publicist in ravnatelj Študijske knjižnice v Mariboru Janko Glazer. Po prvi svetovni vojni je v Ljubljani je končal študij slavistike in germanistike in leta 1920 začel poučevati slovenščino in nemščino na mariborski klasični gimnaziji. 1. oktobra 1926 je bil imenovan za prvega upravnika Študijske knjižnice v Mariboru. Pisal je impresionistično liriko in izdal več pesniških zbirk: Pohorske poti (1919), Čas kovač (1929, Ob jesenskem ekvinokciju (1929). Pesem Ciproš je izšla leta 1953 v zbirki Pesmi in napisi. Leta 1968 je za življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado.

Tema in interpretacija[uredi]

Pesem Ciproš je lirsko izpovedna, kjer pesnik svojo čustveno bolečino izraža s pomočjo impresij iz narave. Povod za pisanje je bila smrt sina Matije v boju pri Brčkem leta 1945.

Vihar v pesmi simbolizira njegovega sina, ki se je boril v drugi svetovni vojni in nasilno naravo njegove smrti. V mladih letih je bil močan, živahen in brezskrben (gozd, ptičje petje), zdaj pa ga ni več. Z njim sta izginila tudi gozd in vihar, na njunem mestu pa je ostal le rdeči ciproš-boleč spomin na sinovo smrt.

1. Kitica: rdeča frata (ciproš)

2. Kitica: zeleni gozd, brezskrbno ptičje petje

3. Kitica: uničujoči vihar

4. Kitica: rdeči ciproš-simbol krvi in sinove smrti

Viri[uredi]

O pesniku, ki je ostal brez Glazerjeve nagrade (Spominčice). rtvslo 21. 3. 2019.

Wikivir, Janko Glazer

Wikipedija, Janko Glazer


4. Forum Slovlit[uredi]

Domače naloge sem se lotila z željo, da bi opisala, kaj se je na forumu dogajalo na moj rojstni datum, ker pa to na žalost ni bilo mogoče sem si izbrala drugega v istem mesecu.

Sporočilo z naslovom Slovanski večer na Filozofski fakulteti je bilo objavljeno v torek 5. junija 2020. Avtor sporočila je Vladimir Osolnik.

Gre za kratko poročilo o dogodku, ki so ga 30. maja 2001 pripravili učitelji in študentje na Oddelku za slovanske jezike in književnosti. Pisec poroča o veseli in vedri atmosferi ter posebej izpostavi recitatorje, pevce in plesalce, ki so izvedli številne ljudske pesmi iz različnih držav. Omeni tudi svečani govor v duhu spoštovanja in hvaležnosti do Cirila in Metoda, katerima je bil ta dogodek posvečen.


5 Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev- Marija Mercina[uredi]

Življenjepis[uredi]

Marija Mercina je slovenska literarna zgodovinarka, pisateljica in slovenistka, rojena 31. decembra 1948 v Postojni. Osnovno šolo je začela obiskovati na Gočah, dokončala pa jo je v Ajdovščini, kamor se je preselila z družino. Šolanje je nadaljevala na gimnaziji v Novi Gorici, kjer je tudi maturirala. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je Študirala slovenistiko in primerjalno književnost in literarno teorijo. Diplomirala je leta 1974, magistrirala pa leta 2003 z delom »Proza Cirila Kosmača, Uvod v lingvostilistično analizo«. Po končanem študiju se je zaposlila v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini, od leta 1948 do upokojitve (2007) pa je na različnih šolah (srednja šola v Idriji, v Novi Gorici) poučevala slovenščino. 1993 si je z uspešnim poučevanjem pridobila naziv svetnica. Predavala je tudi na različnihseminarjih in tečajih: slovenščino kot drugi/tuji jezik na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter na tečajih v različnih krajih v Italiji ─ Špetru Slovenov, Ronkah in Gorici. Po upokojitve je še zmeraj vodila delavnico Peripatetika na Univerzi v Novi gorici.


Delo[uredi]

Marija mercina je napisala mnogo publicističnih in strokovno-znanstvenih člankov ter esejev. K več knjigam je napisala spremne besede. S področja poučevanja, literature in jezikoslovja objavlja tudi ocene. Uredila je številne monografije (Življenje na Kanalskem Kolovratu, Bratje Slovani in Ameriška Slovenka iz Vipavske doline), leta 2002 pa tudi zbornik Pogovori srca. Je avtorica razprav o delu Cirila Kosmača.

Pisala je tudi kratko prozo. Sprva jo je objavljala v reviji Primorska srečanja, pozneje pa tudi v Sodobnosti, Jadranskem koledarju, Fontani in Dialogih ... Na spletu sta objavljeni Darovalka in Ženska hiša, za katero je prejela nagrado. Poleg kratke proze je pisala tudi radijske igre (Najdaljša noč, Radio Slovenija, 2009; Obrazi Cirila Kosmača, Radio Trst A, 2012).


Nagrade[uredi]

  • 2011- Bevkova nagrada Mestne občine Nova Gorica
  • 9. 2. 2015 - 1. nagrada Mladike za prozo Velika dežela
  • 16. 11. 2016 - 2. nagrada za radijsko igro Telefončki
  • 13. 2. 2017 - 2. nagrada Mladike za prozo Spletni cvik cvak


Viri[uredi]

Marija Mercina


6 Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev[uredi]

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je znanstvenokritično urejena zbirka slovenske leposlovne klasike kanoniziranih avtorjev. Njen pobudnik je bil Ivan Prijatelj, ki je z izdajanjem Jurčiča in Ivana Tavčarja podal vzorec takšnega uredništva. Zbirka je začela izhajati leta 1946 pod vodstvom Antona Ocvirka, po njegovi smrti 1980 pa je urejanje prevzel France Bernik. Po samoosvojitvi je doživela drastičen upad naklade in upad založniškega zanimanja. Sprva je izhajala pri založbi DZS, nato je prešla k založbi Obzorja, po njenem propadu 2002 pa pod mariborsko študentsko Založbo Litera in leta 2010 pod Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, ko je leta 2011 uredništvo prevzel Matija Ogrin. Sestavljajo jo opusi slovenskih pesnikov in pisateljev od Vodnika dalje. V 60. letih je izšlo okoli 250 knjig 39 avtorjev in 12 monografij.


Največ izdanih zvezkov je Cankarjevih in sicer 30, urejali pa so jih Janez Logar, France Bernik in Dušan Voglar. Sledi mu Fran Saleški Finžgar s 15, Juš Kozak s 13 ter Prežihov Voranc, Oton Župančič in Janez trdina z 12. Le eno delo imajo izdano Ivan Hribovšek, France Balantič, Valentin Vodnik in Anton Tomaž Linhart. Med avtorji se pojavi samo ena slovenska pisateljica, Zofka Kveder. Leta 2005 in 2010 je 3 njene zvezke uredila Katja Mihurko Poniž.


7 Literarni leksikon[uredi]

Literarni leksikon je zbirka monografskih študij o glavnih vprašanjih literarne vede, pobudo za katero je dal Anton Ocvirk. Med letoma 1979 do 2001 je izhajal v okviru Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede v sodelovanju z DZS. Leksikon je bil sprva zamišljen po vzoru nemškega Reallexikon der deutschen Literaturwissenschaft kot znanstveno delo, ohranila pa se je le temeljna zamisel.

Zbirko sestavljajo samostojne študije, ki so izšle v 46. tematsko zaokroženih zvezkih. Avtorjev del je 24.

Nekatera izmed del so:

  • Anton Ocvirk: Literarna teorija
  • Janko Kos: Literatura
  • Kajetan Gantar: Helenizem
  • Dušan Ludvik: Srednjeveške in staronemške verzne oblike
  • Darko Dolinar: Pozitivizem v literarni vedi
  • Janko Kos: Romantika
  • Kajetan Gantar: Grške lirične oblike in metrični obrazci
  • Majda Stanovnik: Angloameriške smeri v 20. stoletju
  • Anton Ocvirk: Evropski verzni sistemi in slovenski verz


Prvih deset je uredil Anton Ocvirk, po njegovi smrti je je uredništvo prevzel, uredniški kolegij, sestavljen iz sodelavcev literarnoteoretične sekcije Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Kljubtemu, da so bili avtorji in avtorice specializirani vsak za svoje področje, je nastanek enega zvezka zahteval več let dela.


Leksikon zajema več tematskih skupin:

  • splošni literarni pojmi
  • metode (dobe, gibanja)
  • smeri (vrste, zvrsti, oblike, področja)
  • področja (poetika, stil, verz)

Vsebuje tudi bibliografijo, stvarno kazalo in imensko kazalo (imena avtorjev v posameznem zvezku).

8 Domača naloga[uredi]

V zbirko Wikimedia commons sem naložila sliko spominske plošče slovenskega pesnika, pisatelja, urednika, esejista, dramatika in kritika, Engelberta Gangla.

Spominska plošča Engelberta Gangla


9 Domača naloga po svoji izbiri[uredi]

Iz Slovenskega naroda sem na Wikivir pretipkala kratko povest Cvetka Golarja z naslovom Kmečka povest.

O Novi pisariji[uredi]

Uvod[uredi]

  • Nova pisarija nadaljuje in dopolnjuje literarni priročnik Praktični spisovnik
  • Prehod strokovnega pisanja na zaslon (besedilo na zaslonu)
  • V načrtu naslov Nova Pismenost
  • Danes pismenost ni več le sopomenka besede 'slovnica', temveč pomeni znanje branja in pisanja
  • Pridevnik 'nova' se nanaša na nove medije (besedilo na zaslonu)
  • Wikimedijina spletišča so namenjena gojenju skupinskega avtorstva

Prešernova nova pisarija[uredi]

  • Naslov se sklicuje na satirično pesnitev s prvotnim naslovom Kranjska pisarija
  • Pesnitev je bila objavljena leta 1831 v zborniku Kranjska čbelica
  • Spada med daljše Prešernove pesnitve
  • Dialog med učencem in učiteljem (pisarjem), s katerim Prešeren ironizira svoje nasprotnike (Kopitar, Metelko, ...)

Pismenost[uredi]

  • 'Biti pismen' pomeni obvladati znakovni sistem za (pismeno) komunikacijo
  • Z uvedbo obveznega šolanja začne pismenost izgubljati status spretnosti privilegirane elite in postane nuja
  • Razumevanje pismenosti se spreminja s spremembami komunikacijskih navad
  • Pismenost po tradiciji razumemo kot dvojno sposobnost: sposobnost sprejemanja in razumevanja ter sposobnost tvorjenja in posredovanja informacij
  • Splošna pismenost: spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji
  • Specialna pismenost: sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah (Glasbena pismenost, kartografska pismenost, računalniška pismenost, strokovna pismenost)


Informacijska družba[uredi]

  • Je socialna paradigma današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo
  • Koncepti: participativna kultura, družbeni mediji, družbena omrežja, fanovska kultura, potrošniške kulture
  • Knjiga postaja zgolj estetski objekt
  • Ranljivost digitalnih informacij (potrebna je elektrika, računalnik, ...)

Wikiji[uredi]

  • Wikipedija je del neprofitne organizacije Wikimedija
  • Metafora nove družbene paradigme-informacijska družba
  • Lahka dostopnost, volontarizem, kooperativnost
  • Wikimedijina spletišča zajemajo: Wikipedija, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverzo, Zbirko, Wikislovar
  • Wikiji so spletna računalniška tehnologija druge generacije
  • Wikiji - žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se pojavila 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti
  • Butalopedija
  • Wikipedija nagovarja k sodelovanju
  • 290 nacionalnih Wikipedij
  • Slovenska Wikipedija obstaja od leta 2002
  • Status člankov na Wikipediji je urejen z licenco creative commons (cc), kar pomeni 'licenca ustvarjalnega ljudstva'


Wikiji in šola[uredi]
  • Wikipedija in sestrska spletišča so močno pedagoško orodje
  • Popis skupinskih projektov se začne leta 2005 v fakultetnih seminarjih
  • 2007 študentski wikiprojekti dobijo svoje poglavje na seznamu projektov
  • Vandalizem je možno odpraviti s klikom na razveljavi v historiatu

Avtor[uredi]

  • V 60. letih 20. stoletja je bila veda usmerjena k avtorju
  • Naslednja generacija literarnih zgodovinarjev je pozornost preusmerila k besedilu
  • V 80. letih se pozornost preusmeri k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju
  • Prehajanje ni naključno, ampak razvojno razložljivo in v določeni meri predvidljivo


Motivacija za pisanje[uredi]
  • Pisanja se lotimo zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja
  • Etično sprejemljivo je pisanje, ki izvira iz zanimanja za témo sámo
  • Etična problematika (avtorski napuh) je samoumevni spremljevalec vse strokovne dejavnosti
  • Neetično je, če zbranega gradiva ne ponudimo v obdelavo drugim ali pa objavimo članek na podlagi gradiva, ki ga je zbral nekdo drug
  • V knjigi Nova pisarija je pozornost posvečena znanstvenemu (strokovnemu) pisanju
  • Literatenliteratur je izraz za literaturo, ki jo lahko razume le ozek krog strokovnjakov
  • Pisanje, ki se ne ozira na sposobnost dojemanja, interese in želje publike, je neprofesionalno in nepotrebno
  • V skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika smo lahko pismeni na štirih področjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično (novinarsko)


Izbira jezika[uredi]
  • Za globalno javnost pišemo v lingui franci angleščini
  • Za domačo publiko pišemo v slovenščini
  • Za razprave o slovenski književnosti je nevtralni jezik slovenščina
  • Strah, da bi se slovenistična znanost v prihodnje dogajala v tujih jezikih, je pretiran
  • Slavistična revija je objavljala tujejezične povzetke od 1950 dalje, 1970 pa so se jim pridružili še drugojezični izvlečki
  • Angleške objave so v znanstvenem svetu v privilegiranem položaju, večina literature je v angleščini
  • Wikipedija omogoča primerjavo znanja s tistim v drugih jezikih


Izbira teme[uredi]
  • Število izbirnih možnosti je kazalec razvitosti sistema in posameznikovega življenjskega standarda
  • Število možnih izbir raste
  • Pravo vrednost imajo za nas le realizirane, konzumirane izbire
  • V akademskem okolju izbiro teme narekujejo študentom učitelji in asistenti, diplomantom mentorji ...
  • Ljubezen do izbrane teme se rodi ob intenzivnem ukvarjanju z njo, zato naklonjenost temi nikakor ni nujno izhodišče dobrega raziskovalnega dela
  • Status večje pomembnosti dobijo tiste teme, okrog katerih se zbira več piscev (pomembnost se določa v mednarodnem okolju)


Vaje v pisanju[uredi]
  • Pisanje je veščina, spretnost, ki se je je treba naučiti
  • Pisec mora osvojiti orodje, s katerim piše (računalnik)
  • tipkanje in pisanje spadata med haptične/tipalne izkušnje
  • OCR - optično prepoznavanje črk
  • Wikivir (2006) - skladišče slovenske literarne klasike v javni lasti
  • Študentsko projekt na Wikiviru - Slovenska leposlovna klasika


Usoda avtorstva[uredi]
  • Razvojno gledano, je avtorstvo eden starejših konceptov
  • Biti avtor je včasih pomenilo pripadati ustvarjalni eliti
  • Visok ugled avtorskih besedil se še danes izraža skozi avtorjeve zahteve, da lektorji in uredniki ne posegajo vanje
  • Posegi drugih - so potvorili besedilo
  • Dobro besedilo - brez škode mu ni možno nič odvzeti ali dodati


Soavtorstvo

  • Wikiji spodbujajo sodelovanje v imenu skupnega cilja
  • Tuji posegi niso kritika, razumeti jih moramo kot sodelovanje
  • Pravila avtorskega sodelovanja na Wikiknjigah v bistvu niso določena
  • Pisec, ki se zna uskladiti z drugimi, prakticira pisanje za to, da bi s pisanjem prispeval za skupni dobrobit
  • Teksti skupinskega avtorstva so pogosto opremljeni z licenco cc


Objavljanje[uredi]
  • Ovire na poti do objave selekcionirajo kandidate za avtorje
  • Stroški tiska so zmeraj manjši
  • Ovira - neobvladanje orodij za pisanje in objavljanje
  • Pojem postaviti besedilo danes pomeni naložiti besedilo na neko spletno mesto
  • Besedilo mora odkriti čim več bralcev, da zanj lahko uporabimo besedo objava
  • Besedila včasih pretipkavali iz rokopisov, od koder so šla v tisk in če ni bilo cenzurirano, med bralce
  • Jožef Žemlja leta 1842 ni plačal svoje v Zagrebu tiskane knjige Sedem sinov
  • Web crawlers - spletni roboti
  • Objaviti besedilo - postaviti dokument z namenom, da ga odkrije čim več ljudi
  • K vidnosti prispeva postavitev na močno obiskovanem mestu, vključevanje v kazala na takih mestih in hiperpovezave v besedilu
  • Besedila na Wikipediji se pri iskanju znajdejo na vrhu pri zadetkih
  • Wikiverza - sklop učilnic, teksti so namenjeni razredni rabi
  • Avtorjeva intenca - odloča o statusu objave besedila
  • Facebook, Twitter - v principu gre za zaprte komunikacijske kroge
  • Pravica do informiranosti in pravica do zasebnosti


Množični um ali pametna množica[uredi]
  • Množični um, kolektivna pamet, kolektivna zavest
  • Gre za način organizacije znanja, pri produkciji katerega sodelujejo anonimni posamezniki, v informacijski družbi
  • Cilj prizadevanja - korist za vsakega člana skupnosti
  • Izmenjava množične vednosti nasprotuje avtoriteti, je samokreativna in brez kontrole
  • Sv. Avguštin - znanje mora biti za razliko od materialnih dobrin zastonj (znanje kot javna dobrina)
  • Splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki
  • Preko kategorizacije v Kategorijah se določa mesto informacije v hierarhiji znanja
  • V poglavju Glej tudi so nanizana sorodna gesla po asociativnem principu
  • Jaron Lanier - ameriški računalničar, pisatelj in glasbenik, ki je kritiziral množični um (Wikipedija kot primer vladavine drhali)
  • Wikipedija je motnja v kapitalističnem sistemu
  • Množica v sodobni socialni teoriji pomeni kreativno silo
  • Wikipedija izrablja pamet množice in je oblika proizvodnega procesa (crowdsourcing)


Avtorske licence[uredi]
  • Besedilo - rezultat pisanja, stroke ga definirajo različno
  • Za jezikoslovje je besedilo oblika jezikovne komunikacije
  • Za literarno vedo - nekaj berljivega
  • Iz pravnega zornega kota - intelektualna lastnina
  • Copyright - avtorske pravice 8pravice, ki jih izdelki človeškega uma prinašajo kreatorjem)


Creative commons (ustvarjalna gmajna)

  • avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture (free culture) - pojem uveljavil Lawrence Lessing
  • Lajša dostop do informacij
  • Več vrst licenc cc
  • Priznanje avtorstva (attribution - BY) - delo se lahko razširja in kopira, če se navaja avtorstvo izhodiščnega dela
  • Deljenje pod istimi pogoji (share-alike - SA) - delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci iz izhodiščnega dela (copyleft)
  • Nekomercialno (NC) - delo se lahko razširja le za nekomercialne namene (na Wikipedija takih tekstov ni)
  • Brez predelav ( no derivative works - ND) - Delo se lahko razširja, ne pa tudi predeluje (na Wikipedija takih tekstov ni)
  • Avtor lahko licenco cc tudi spremeni
  • PLOS - Public Library of Science
  • Najsodobnejša licenca cc - Creative Commons Atributtion 4.0 International licence (ima globalno veljavnost, uporabnik mora navesti avtorja)


Copyright

  • Avtorska zakonodaja ščiti izvirna avtorska dela pred zlorabo (nepooblaščeno razmnoževanje ali predelava dela)
  • Ne preprečuje dostopa do objav
  • Bralec lahko z delom zasebno počne marsikaj
  • Očitki - preveč poudarja avtorstvo, zrasla le iz izkušenj s tiskanimi objavami, tekste obravnava kot lastnino in ne kot javno dobrino
  • Ne upošteva lastnosti produktov človeškega uma - nematerialna dimenzija je v ozadju
  • Avtorska zaščita traja za časa življenja avtorja in še 70 let po njegovi smrti
  • Avtor je lastnik avtorskih pravic dokler se jim ne odreče ali jih proda
  • Če gre za pošteno uporabo z neprofitnimi nameni (fair use), delo lahko razmnožujemo


Bralec[uredi]

Prosti dostop[uredi]
  • V ospredju je pričakovanje za prosti, zastonjski dostop informacij
  • Prepričanje - osnovno znanje, ki si ga pridobimo v šolah, mora biti prosto dostopno
  • Knjige so bile včasih glaven vir znanja in redko prosto dostopne
  • Zunaj šole je prosta dostopnost znanja manj samoumevna
  • Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti (Google zemljevidi, SSKJ)
  • 150.000 gesel na slovenski Wikipediji
  • Internet ukinja nezaupljivost do vsega, kar prihaja od zunaj (globalno zastonjkarstvo)
  • Knjige - svetovna knjižna zaloga
  • DPLA - ameriška nekomercialna organizacija Digital Public Library of America
  • Znanstvene objave s področja literarne vede so bile praviloma kupljive
  • Znanstvene objave so v zadnjem desetletju 20. stoletja nehali honorirati
  • Znanstvene revije naj bi bile spletno dostopne in po možnosti zastonj
  • EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov
  • Prosta ali odprta dostopnost (OA - open access) - kako doseči svobodno dosegljivost podatkov na spletu
  • Prosta vsebina (free content) - lahko jo poljubno spreminjamo, medtem ko prosti dostop poseganja v vsebino ne dovoljuje
  • Odprti podatki (open data) - podatki na internetu, ki niso podrejeni copyrightu
  • Prosto znanje (open knowladge)
  • Prosto izobraževanje (open education)
  • Odprto raziskovanje (open research)
  • Odprta znanost (open science)
  • Projekt Open Access Slovenija - razločevanje med izrazoma prost in odprt
  • Za licence cc se slovenski založniki neradi odločajo, po njih pa posegajo samozaložniki
  • Oviranje poti - zahteva upravnikov spletišč za registracijo, slabo narejeni vmesniki, možnost zgolj ogleda besedila ali pa besedilo shranjeno v slikovni obliki
  • Zlati prosti dostop - prosti dostop zagotovi založnik (revijalni članki)
  • Zeleni prosti dostop - za dostop poskrbi avtor 8predobjave, poobjave)
  • Založba ne ponuja člankov zastonj, dokler nekdo ne plača za njihov servis
  • Sivi dostop (grauer Weg) - spletna dosegljivost publikacij, do katerih je sicer težko priti (diplome, doktorati)
  • Hibridni dostop - poleg zastonj spletnega dostopa, obstaja še plačljiva tiskana verzija
  • Zakasnjeni prosti dostop - objave pridejo v prost dostop po določenem obdobju objave
  • Platinasti prosti dostop - publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov, stroške pokrije nekdo tretji
  • DOAJ - Directory of Open Access Journals


Založbe

  • Članek v spletni enciklopediji je spletna last
  • Založbe zatirajo poskuse za sprostitev informacij
  • 2012 - Aaron Swartz iz univerzitetnih strežnikov snel skladišče plačljivih znanstvenih člankov
  • Založbe - del kulturne industrije, bralca obravnavajo kot potrošnika kulturnih dobrin
  • Plačljiva informacija ni več samodejno boljša od tiste zastonj, ki postaja vse bolj samoumevna
  • Steven Tötösy - založniški trg označi za kolonializem znanja
  • V znanstvenem tisku založbe ne pomagajo več avtorjem priti do bralcev
  • Slavistična revija uspeva brez založbe
  • Založbe nastopajo proti knjižnicam
  • Argument založb - ohranjanje delovnih mest v založništvu
  • Predatorske založbe - način objavljanja ogroža monopol založniških korporacij, delujejo po principu zlatega prostega založništva


Repozitorij

  • Dokaz o vplivnosti znanstvenega objavljanja dobimo preko številk o citiranosti in številke o branosti objave
  • Branost se meri s številom dostopov na stran ali s številom klikov na objavo
  • Danes je kriterij branosti pomemben - potrebno prepričevanje, da se naše raziskave še naprej financirajo
  • Vpogled omogočajo števci dostopa, kot je Google analytics (narejena za spletne strani podjetnikov)
  • Prosta dostopnost prispeva k večji branosti, bolj živi izmenjavi znanja in ima zato tudi večji vpliv
  • Problem nastane pri financiranju (lahko bi spletne objave financirali uporabniki v okviru naročnine na internet; subvencioniranje, predvsem inštitucij kot so univerze, ki bi skrbele za repozitorije)
  • Kanadski projekt PKP (public knowladge project) - pot ven iz kriznih serijskih publikacij
  • V njegovem okviru delujejo odprtokodni program OJS (izdajanje serijskih publikacij), OCS (organiziranje konferenc), OMP (izdajanje monografij) in OHS
  • Literarni zgodovinarji lahko naložijo svoje akademske spise (PePrints, Digitalna knjižnica UM)
  • Repozitorij Univerze v Ljubljani vzpostavljen med zadnjimi
  • Slovenski akademski repozitoriji združeni na spletišču Nacionalni portal odprte znanosti
  • Glavni namen - arhiviranje diplom, magisterijev, doktoratov
  • Mednarodni repozitorij DRYAD - objave za uporabnike v prostem dostopu, ki jih plačajo avtorji, uredništva ali založniki
  • Objavljanje na spletu spreminja slog pisanja - skrb za vzdrževanje bralčevega interesa
  • Slovenske literarne revije - Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Primerjalna književnost (v prostem dostopu takoj po izidu na papirju)
  • Novejše št. Slavistične revije poleg dLiba, na splet postavlja tudi bibliografski servis ProQuest in jih zaračunava
  • Porast člankov v tujih jezikih - prevode krijejo avtorji sami
  • Spletni forum SlovLit (1999-) - 800 informacij letno
  • Forum goji princip skupnostnega dela in komunikacije


Varovanje zasebnosti[uredi]
  • Avtorska zakonodaja
  • Zakon o varstvu osebnih podatkov
  • Nezaupanje v globalno digitalizacijska podjetja (strah pred njihovo velikostjo, prihajajo iz Amerike in predstavljajo konkurenco, nezaupanje v dobre namere)
  • Možnosti zlorabe
  • Literatura zrasla v 19. stoletju iz liberalskih idealov (ideal ozaveščenega in ustvarjalnega posameznika)
  • Mešanje posamičnega s privatnim ter skupnega in javnega
  • Splošno javno (kar dopovedujejo mediji) in strokovno javno (specialne publikacije, inštituti)
  • Za javno dobro si lahko prizadevata posameznik in zasebnik
  • Najbolj nevarna je politična zloraba osebnih podatkov
  • Blog na temo A Day in the Life of the Digital Humanities - 2010
  • Slovenski Zakon o varovanju osebnih podatkov v času vodenja Nataše Musar Pirc uveljavljal Urad informacijskega pooblaščenca
  • Na področje fotografije posegel s prepovedjo Googlovega projekta Steet View
  • Prepoved iskanja po imenu in priimku v korpusu Nova beseda
  • 2013 - preganjanje rentgenskih posnetkov na Wikimedia Commons


Kredibilnost[uredi]

  • Danes je za objavljanje mnogo manj ovir kot v preteklosti
  • Navajeni smo kompetentnih urednikov, zato objave brez uredniškega filtra vzbujajo skrb o kredibilnosti
  • Prisiljeni smo sami presojati o stopnji verodostojnosti objav
  • Preverjamo avtorja, medij ali inštitucijo, starost dokumenta, njegov odmev v javnosti, dejstva in tekste na katere se sklicuje
  • Avtorju zaupamo, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti dobro poznana in si ne more privoščiti zavajanja
  • Avtorjev status preverimo v bibliografiji
  • Avtorjevo mesto v znanstveni skupnosti preverimo na spletišču Sicris
  • Vladimir Pavšič - literarni kritik, ki je pod psevdonimom Matej Bor postal pesnik (napaka je meriti pesniški sloves z njegovimi venetološkimi publikacijami)
  • Alan Sokal - fizik in matematik, ki je podtaknil v univerzitetno revijo zmedeno pisarijo, ostali pa so mu slepo zaupali (Sokalova potegavščina)
  • Amater - pisec, ki v stoki ni doma (na profesionalen način)


Aktivizem[uredi]

  • 70. leta - izvir akademskega dela je znanstvena radovednost in smoter
  • 80. leta - treba se je zgledovati pri družboslovju (dosega plemenitih socialnih ciljev)
  • Sprememba v dojemanju znanosti - objektivno spoznanje zmeraj zmoti človekov interes
  • Pisci v prvi vrsti bili filozofi, sociologi in psihoanalitiki
  • Humanisti izurjeni za odkrivanje napak, ne pa za odkrivanje njihovih rešitev
  • Kadar se je umetnost prilagajala interesom bralcev, je bila označena za trivialno in tendenčno
  • V Sloveniji se Ameriška ideologija začne kazati v aktivističnem slogu nekaterih diplomskih nalog
  • Aktivizem je socialni koncept (kdor aktivno deluje v društvu ali gibanju)
  • Aktivizem povezujemo z levimi nazori in spregledujemo konservativno usmerjen delež
  • Pograbi posamezen fakt in ga posploši, ne mara pa statističnih podatkov, ker uniči aktivistično črno-belo percepcijo sveta
  • Kritična refleksija - odmik od predmeta opazovanja (ne sme biti enačena z aktivističnim diskurzom, ki si odmika od predmeta ne more privoščiti)
  • Kritična refleksija je nujna za naše delo
  • Christian Fuchs - kritično mišljenje definira kot mišljenje, ki ga zanima vprašanje socialne moči ter kdo nadzira vire in informacije
  • Biti kritičen pomeni isto kot biti nezaupljiv


Avtorstvo[uredi]

  • Po eni stani inštitucija podeljuje legitimnost avtorjevim objavam, po drugi pa večkrat zavira objavo prelomnih odkritij
  • Nezaupanje v inštitucije se kaže z ustanovitvami alternativnih kanalov za publiciranje ( Problemi, Časopis za kritiko znanosti, Slovenski kongres, ISH, Delavsko-punkerska univerza)
  • Samozaložbe najobičajnejše pri leposlovni produkciji
  • Starost dokumenta - za starejše tekste se pogosto sklepa, da so že prestali kritično presojo in so zato bolj zanesljivi, kar pa ne drži zmeraj
  • Starejše tekste je potrebno primerjati s tistimi objavami, kjer se informacije ves čas ažurirajo (Wikipedija)
  • Letnica objave usmerja bralčevo branje
  • Izločitev nepreverjenih odkritij večinoma ni težka, dovolj je že preveriti mesto objave
  • Včasih se meja med strokovno ekspertizo in laičnim navdušenjem zabriše - ponaredkov ni lahko odkriti
  • 1946 je literarni zgodovinar France Kidrič prišel do Justinovih rokopisov o Prešernu, vendar ni znano, če je uspel preveriti njihovo kredibilnost
  • Justin je ponaredil Prešernov rokopis pesmi
  • Članek Cankarjeva smrt je bila političen umor je v obliki poljudno-znanstvenega članka Dimitrij Kobe objavil na spletišču Hervardi
  • Članek je vzbudil veliko pozornosti, nanj pa se ni odzval noben literarni zgodovinar ali Cankarjev poznavalec
  • Hervardi - politično radikalno združenje, ni spletišče, kjer pričakujemo nevtralne informacije, ampak le tiste v političnem interesu
  • Dimitrij Kobe - zasebni raziskovalec, sodno preganjan zaradi prilastitve arheoloških izkopanin
  • Oznaka Prešerna kot kranjskega pesnika na angleški Wikipediji leta 2013, debato je zaključil Marko Juvan z utemeljitvijo Prešernove oznake kot slovenskega pesnika
  • 2014 prispevek v reviji Za srce z naslovom Na sv. Kunigundo in sv. Emo vsebuje pravopisne napake (Avtor Janez Tašič, ki sicer piše o srčnih boleznih)


Strokovno recenziranje[uredi]

  • Peer reviewing
  • Postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
  • Podvrženi so mu avtorji, ki pošljejo razprave za objavo v strokovni reviji
  • Recenzenti - strokovnjaki, ki jim je priznana kompetenca za področje recenziranja
  • Pogosto so to uredniki časopisov, zbornikov in knjig
  • Strokovna recenzija - samoregulacija znanstvene skupnosti za vzdrževanje standarda kvalitete
  • Formaliziran recenzijski postopek - prvi pogoj za pridobitev statusa znanstvene revije
  • Urednik presodi ali bo upošteval recenzentovo mnenje ali ne
  • Utegnejo spregledati pomembno delo mladega raziskovalca, ali pa slepo zaupajo delu uveljavljenega avtorja (Sokalova potegavščina)
  • Nevtralna presoja zagotovljena z anonimizacijo postopka
  • Slepa recenzija - avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega dela
  • Dvojno slepa recenzija - tudi recenzent nima podatka o avtorju
  • Kritika recenzentskega sistema - avtor nima možnosti argumentirati svojih stališč
  • Anonimizacija besedila - izbrišemo lastnosti dokumenta, pisca pa še zmeraj lahko izda pomenljivo ime
  • Anonimiziranje recenzentskih popravkov - shranimo besedilo v formatu rft, odpremo golo besedilo v editorju in osebna imena zamenjamo z nevtarlnimi
  • Anonimizacija popravkov obvaruje recenzenta pred jezo užaljenega avtorja
  • Revije so dolžne recenzijsko politiko in postopek objaviti na spletni strani
  • Postopek ima 3 možne izide: sprejem članka, zavrnitev ali pogojni sprejem (če se avtor s pripombami strinja, besedilo popravi in ga ponovno pošlje uredništvu)


Pravopis[uredi]

  • Dvom o kredibilnosti informacije se pojavi najprej ob pravopisnih napakah
  • Pravopis se spreminja – po njegovi rabi lahko sklepamo starost pisca


Ločila[uredi]

Vezaj (-), pomišljaj (–), dolgi pomišljaj

  • Na tipkovnici najlažje dosegljiv vezaj, ostala dva pa najdemo v menijski vrstici pod oknom za urejanje ali pa ju prekopiramo iz Worda
  • Pomišljaj (ctlr + -), dolgi pomišljaj (ctrl + alt + -) na numerični tipkovnici
  • Le-ta je značilen le za pisana besedila
  • Dolgi pomišljaj se uporablja za členitev dolgih odstavkov (v opombah)
  • Med dvema priimkoma stoji nestični vezaj


Narekovaji

  • Slovenska Wikipedija priporoča uporabo srednjih narekovajev (« »)
  • Narekovaj zgoraj/zgoraj (") je emulacija narekovaja, ki ga je možno napisati na pisalnem stroju
  • Narekovaji spodaj/zgoraj („“) so značilni za tradicionalni tisk in nemški pravopis
  • Enojni narekovaj (') se uporablja za označevanje pomenov besed
  • Tuji citatni stili zahtevajo narekovaje za označevanje naslovov


Dvopičje

  • COBISS zakompliciral rabo – dvopičje kot separator med polji bibliografskega kataložnega zapisa (nestični)
  • Pravopis – dvopičje je levo stično ločilo
  • Pred naštevanjem je večinoma odveč


Tropičje

  • Alternativni veznik idt.
  • Pred njim ni vejice
  • Je nestično ločilo


Vprašaji in klicaji

  • V strokovnem besedilu se pojavljajo zelo redko


Podpičje

  • Pred pojasnjevalnimi deli povedi, kadar se zdi pika premočna, vejica pa prešibka
  • Včasih se je postavljalo tudi na konec alinej


Pika

  • Včasih so jo postavljali na konec naslovov
  • Dilema pri prepisovanju starih tekstov


Digitalna pismenost[uredi]

Formati besedil[uredi]
  • Pisec mora poznati razlike med računalniškimi formati besedil
  • Končnice računalniških formatov besedil:
  • txt – golo besedilo (pri pošiljanju pošte na forumu; pri pisanju računalniških programov)
  • doc, docx, rtf, odt – obogateno besedilo (besedila v fazi recenziranja; omogočene so opombe in popravki)
  • htm – spletno besedilo
  • pdf – natisljivo besedilo (ob oddaji v tiskarno)
  • končnic nimajo besedila na wikijih in v repozitoriju Academia.edu
  • Tekste se oddaja v formatu rtf ali odt
  • Pri formatu pdf se pojavi težava z vnosom popravkov in komentarjev
  • Popravke vnašamo v doc, docx ali rtf
  • Nedopustljivo je razpošiljanje besedil v slikovnem formatu


Besedilo v wikijih[uredi]
  • Pišemo neposredno v okno
  • Tabele, matematične formule, grafi. slike
  • Za osnovno oblikovanje je potrebno malo znanja:
  • Odstavek – prazna vrsta
  • Zvezdica (*) – enota v seznamu
  • Dva enačaja ==xxxx== (podnaslove s tremi itd.) – naslov
  • Ležeči tisk – dva apostrofa ’’xxxx’’in krepki – trije apostrofi ’’’xxxx’’’
  • Povezave – oglati oklepaji [[Ljubljana] ]
  • Sliko vstavimo preko menija
  • V dveh zavitih oklepajih so predloge, ki lajšajo vnos bolj zapletenih zadev, Cobissovo številko vnesemo npr. s { {COBISS|ID=nnnnnnn} }, okvirček za avtorja s predlogo { {infopolje pisec} }, okvirček za knjigo s predlogo { {infopolje knjiga} }, razprti tisk z { {razprto | aaaaaaa} }, tako tudi gotico, nejasno napisane in popravljene besede itd.
  • Grabljice (#) – oštevilčeni seznam
  • Presledek na začetku vrstice – okvirček z besedilom.
  • V wikijih delujejo tudi ukazi za format html: < br > za prelom vrstice, < hr > za vodoravno črto, < center > za centriranje besedila
  • < poem> uvaja pesemsko besedilo, < /poem> pa ga zaključuje


Sporočanje popravkov in komentarjev[uredi]
  • Funkcijo komentiranja imajo urejevalniki in ogledovalniki
  • Možno je beleženje posegov v besedilo
  • Popravke vnašamo neposredno, za komentiranje pa obstajajo naslednje možnosti:
  • Na pogovorni strani besedila
  • Na pogovorni strani avtorja
  • Če gre za besedilo, ki nastaja v univerzitetnem seminarju, lahko za diskusijo o njem odpremo na Wikiverzi samostojno stran
  • znotraj besedila v obliki teksta, ki na zaslonu ni viden; take pripombe damo med lomljene oklepaje (< !–– komentar ––> )
  • s predlogo beseda s popravljeno napako} }


Navajanje

Čemu sploh citiramo
  • Citiranje dela besedilo prepričljivejše in je znak avtorjeve razgledanosti
  • Z njim avtor svoje besedilo uvršča v kontekst
  • Manjša možnost napačnega razumevanja
  • Sklicevanje je znamenje strokovnega pisanja
  • Pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti
  • Če besedilo ne prinaša novega znanja, ne spada v znanost, ampak v kakšno drugo funkcijsko zvrst
  • V strokovnih spisih so sklici grafično poudarjeni z narekovaji ali pa so v samostojnem odstavku in opremljeni z identifikacijo vira v oklepaju za citiranim besedilom oziroma v opombi na dnu strani
  • Viri – urejeni po priimkih avtorjev
  • Citiranje je neplačljiva uporaba avtorskih del
  • V akademskem pisanju delež citatov iz leposlovja ne sme presegati 20 %

Pretirano citiranje je strokovno in etično sporno


Prepisovanje
  • Plagiiranje - kadar nekdo tuje znanje predstavi kot svoje, ne da bi navedel od kod je dobesedno prepisal ali povzel izjave
  • Nemoralno dejanje
  • Kraja postane pravni problem, šele če prepisano delo še ni v javni lasti (70 let po smrti avtorja)
  • Huje ko ne gre le za lenobo, temveč načrtno strategijo prilaščanja tujega (intelektualna kleptomanija, parazitiranje, sovražno prevzemanje teme)
  • Citatomanija nekoliko zrahljala preveliko občutljivost za avtorstvo
  • Plagiarstvo je težko dokazljivo


Citatna industrija

Citatni indeksi

  • Citiranost – pomemben mehanizem za oblikovanje hierarhije v stroki
  • Citiation index – bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave (pregled nad medsebojno povezanostjo)
  • Ločeni citatni indeksi za znanstvena področja
  • SCI – naravoslovje 1960
  • SSCI – citati iz 3000 revij
  • AHCI – Citati iz 1700 revij
  • Na slovenskem – citatni indeks Scopus in WoS (Web of science)
  • WoS – del večjega kompleksa z imenom Web of Knowladge, bazi SSCI in AHCI
  • Google scholar (citatna podatkovna zbirka Googlov Učenjak)
  • Ponuja pregled nad citiranostjo člankov, objavljenih po 2008
  • Izračuna h-indeks (razmerje med št. največkrat citiranih del in št. citatov)
  • Izračuna i10-indeks (št. objav, ki so bile vsaj desetkrat citirane)
  • Citiranost slovenskih raziskovalcev – povezava naši v WoS in Scopus pri COBISSu in Sicrisu
  • Scopus – registrira objave od 1995 dalje (ne popisuje knjižnih znanstvenih objav in konferenčnih prispevkov
  • WoS – od 1945 naprej


Faktor vpliva

  • IF (impct factor) – številka, ki kaže stopnjo uglednosti, vplivnosti znanstvene revije
  • Bibliografski servis Thomson Reuters izračunava IF za omejeno število revij v svojih 2 citatnih indeksih (SCI in SSCI)
  • Število citatov se se deli s številom objavljenih člankov v tistem času
  • Višji faktor vpliva – več vredna objava v reviji
  • Scopusova podatkovna baza ponuja 2 vrsti časopisne metrike
  • SNIP – meri vpliv v kontekstu celotnega števila citatov na določenem področju
  • SRJ – omogoča primerjavo med sorodnimi revijami
  • Meritve so kulturno pristranske in ne razlikujejo med znanstvenimi članki in znanstvenimi recenzijami
  • Citiranje v vsaki disciplini je drugačno
  • Dvom v faktor vpliva pripeljal do predolga zamenje z Googlovim algoritmom za rangiranje strani
  • Algoritem PageRank – spletne strani rangira glede na št. povezav nanje in kvaliteto teh povezav
  • Googlov spletni pajek (webcravler, internetni robot) – vpravlja avtomatično štetje povezav
  • Vplivna teža izračunana na podlagi verjetnostne razporeditve
  • Podatek o branosti - audience measurement
  • Wikipedija — število klikov na članek (med Podatki o strani)
  • Druga Wikimedijina spletišča – modifikacije naslovne vrstice v brskalniku po vzorcu: http:// stats.grok.se/sl.s/201408/Beatin dnevnik – Beatin dnevnik na Wikiviru avgusta 2014
  • Ukazni niz
  • sl – slovenski
  • v – Wikiverza
  • b – Wikiknjige
  • s – Wikivir


Slovenske znanstvene revije

  • Seznam najkvalitetnejših revij, v katerih objavljajo literarni zgodovinarji
  • Primerjalna književnost
  • Slavistična revija
  • Jezik in slovstvo
  • Dve domovini
  • Razprave SAZU
  • Slavia Centralis
  • Knjižnica
  • Sodobnost
  • Dialogi
  • Otrok in knjiga
  • Tuje razprave o slovenski književnosti
  • Slovene studies
  • Philological studies
  • Slavistika


Citatni slogi
  • Glavni citatni stili:
  • APA (psihologija, vzgoja, družbene vede)
  • MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika)
  • AMA (medicina, biologija)
  • Čikaški (naravoslovje, splošno)
  • Wikipedijski
  • Bluebook
  • ASA
  • Vancouver (kratki sklici – številke v oglatih oklepajih)
  • MLA
  • prepoznaven po naslovih del v sklicih
  • Primer: Perenič, Urška in Miran Hladnik. »Branje Jamnice v času socialnih sprememb«. Jezik in slovstvo 55.3–4 (2010): 5–15. Tisk.
  • Primer kratkega sklica: (Perenič in Hladnik, »Branje Jamnice« 7)
  • Čikaški stil
  • Prepoznaven po letnici takoj za avtorjevim imenom
  • Neroden, kadar publikacija nima avtorja
  • Primer: Perenič, Urška in Miran Hladnik. 2010 »Branje Jamnice v času socialnih sprememb«. Jezik in slovstvo 55.3–4: 5–15. Tisk.
  • Primer kratkega sklica: (Perenič in Hladnik 2010, 7)
  • Primerjalna književnost zvesta MLA-ju
  • Slavistična revija in Jezik in slovstvo pa čikaškemu slogu
  • Priporočeno citiranje na wikijih
  • Zoran Božič. Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem. Sloavistična revija 59/2 (2011). 131–46. COBISS dLIB


Tehnika citiranja
  • Citat je sestavljen iz 2 delov
  • Dobesedni navedek 8od besedila ga ločujejo narekovaji ali pa je postavljen v samostojen, grafično drugačen odstavek)
  • Vir citata (v oklepaju na koncu citiranega besedila ali pa tam stoji kazalka na bibliografske podatke vira v obliki opombe, kratkega sklica ali neposredne povezave na vir)


Opombe

  • Pod črto na dnu strani ali na koncu članka/poglavja
  • Namenjene navajanju literature, na katero se je avtor skliceval
  • Kratki sklici (čikaški slog) nadomesti opombe, oboje ni pravilno
  • Dobra Wikipedijina gesla so zaključena s poglavjem Opombe in Seznam referenc
  • V opombah navedena dela, iz katerih so bile vzete ali prevzete konkretne izjave
  • V seznamu referenc navedena dela, ki so pomembna za predmetno področje članka, ni pa iz njih nič citirano


Kratki sklici

  • Prilagajajo se besedilu: Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15)
  • Pravopisna razrešitev
  • »Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje« (Žnideršič 1999: 85.)
  • »Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje« (Žnideršič 1999: 85).
  • V praksi uveljavljeno tudi: »Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85)


Označevanje navedkov

  • Narekovaji
  • Odstavek in drugačen črkovni zapis
  • Izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta

  • POGOSTA NAPAKA – Navedek začenjamo z veliko začetnico v [] in končamo s končnim ločilom zunaj navedka


Od kod vse citiramo

  • Knjige, poglavja v knjigi, članki iz revij, spletne strani, gesla v enciklopediji, korespondence ...
  • Največkrat se sklicujemo na besedilo ali del besedila
  • Citiranje omogoči preverjanje prepisanih informacij, prednost imajo tiste, ki so javno dostopne
  • Najprej se navede tiskane vire, nato pa še digitalne
  • Navedemo tisto izdajo/digitalno verzijo, iz katere smo besedilo prekopirali
  • Citiranje drugojezičnih prevodov tujih izvirnikov ni primerno


Viri in literatura

  • Ločeno navajanje literature in virov je nesmiselno
  • Smiselno le pri dolgih seznamih
  • Viri – gradivo, ki je predmet raziskave (najpogosteje navajamo leposlovje)
  • Literatura – –teoretični ali metodološki pripomočki za raziskavo (najpogosteje navajamo strokovne razprave)
  • Opozicija primarni : sekundarni
  • 1. nanaša na materialno podlago virov, 2. pa na način dostopa
  • Primarni vir – tekst, ki smo ga držali v rokah
  • Sekundarni vir – citiranje iz druge roke
  • Če nam je primarni vir nedostopen: kot je ugotovil Kidrič leta 1947 (Koruza 1980: 115)


Zaslon in papir

  • Slovenski literarni zgodovinarju večinoma pišejo na zaslon, z mislijo na tiskovno objavo
  • Strokovni časopisi se selijo na splet
  • Tehnologijo CFT nadomestila tehnologija CTP z izdelavo tiskarke plošče direktno na računalnik
  • Arhivska stran foruma SlovLit – obsega strokovno komunikacijo literarnih zgodovinarjev in jezikoslovcev
  • Spletne strani načeloma niso paginirane
  • Navedba knjige na zaslonu in papirju
  • Na zaslonu: - Matjaž Kmecl. Babji mlin slovenske literarne zgodovine. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1996 (Sophia, 4). (povezava na COBISS)
  • Na papirju: Matjaž Kmecl. Babji mlin slovenske literarne zgodovine. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1996 (Sophia, 4).
  • Pri seznamu literature na spletni strani pogosto dovolj že avtorjevo ime, naslov dela, letnica izida in povezava na Cobiss
  • Ne navaja se celotnih URL-jev (na spletu – hiperpovezava skrita pod izbrani niz v navedbi)


Zgledi
  • Cobiss ponuja 3 oblike zapisov bibliografskih enot:
  • Polno
  • ISBD (najkrajši zapis)
  • COMARC


Knjiga
  • Na zaslonu: *Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. { {COBISS [ [:s:sl:Življenja trnjeva pot|Wikivir]]. [URL Internet Archive.]
  • Na papirju: Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na spletu.


Knjiga na bralniku[uredi]
  • Če smo brali na Kindlu: *Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Kindle.
  • Možnost ponatisa: *Janez Jalen. Bobri, 1–3. Ljubljana: Konzorcij »Slovenca«, 1942–1943 (Slovenčeva knjižnica, 26, 57, 71). Uporabljena je bila izdaja na Kindlu, pripravljena verjetno po izdaji Celje: Mohorjeva družba, 2006.


Članek v zborniku[uredi]
  • *Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman? Slovenski roman. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.
  • Povezava na spletno stran v [], v naslovu
  • Članek dostopen v obliki predavanja na videu: *Miran Hladnik. Iz kakšnega testa so slovenski junaki. Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj. 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: FF, 2009. 61–72. (COBISS) Videolectures.net.


Poglavje[uredi]
  • *Joža Mahnič. Zgodovina slovenskega slovstva, 5: Obdobje moderne. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.
  • Ali: *Joža Mahnič. Obdobje moderne. Zgodovina slovenskega slovstva, 5. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.

Razprava v reviji

  • *Urška Perenič. Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov. Slavistična revija 60/3 (2012). 365–382. (COBISS)
  • Povezava v naslovu in povezava za Cobiss
  • Članek aktiviran tudi na dLib: *Klemen Lah. Cankarjevo priznanje – s poti. JiS 57/1–2 (2012). 49–58. (COBISS povezava) [URL dLib]
  • Članek v tisku: Tomo Virk. Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih. Primerjalna književnost 32/2 (2009). 1–22. Tudi na spletu.


Članek v Časniku[uredi]
  • *Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13. (COBISS povezava)
  • Članek iz dnevnega časopisja – letnika in številke ne zapisujemo


Članek na dLibu[uredi]
  • *Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. (COBISS) dLib
  • Kadar se objava vleče iz številke v številko: *Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. Čas 15/3–4 (1921). 167–92. dLib
  • V tisku: Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. Čas 15/3–4 (1921). 167–92. Tudi na spletu.


Enciklopedijsko geslo[uredi]
  • Običajno so to viri brez urejenih metapodatkov in jih v Cobissu ali na dLibu ni
  • Sklicevanje zahteva pred naslovom v [] še predpono :w:sl: ([ [:w:sl:Izlet v mrak|Izlet v mrak]])
  • Navedek enciklopedičnega članka iz Wikipedije – *Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012. (brez pike med naslovom in datumom, hiperpovezava v naslovu)
  • Na papirju hiperpovezave ni
  • Planinska povest. Iz Wikipedije, proste enciklopedije 10. jan. 2012.
  • Planinska povest. Wikipedija: Prosta enciklopedija 10. jan. 2012.
  • Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012.
  • Biografski članki – združeni na portalu Slovenska biografija, ki ga urejajo ZRC SAZU
  • *Anton Slodnjak. Levstik, Fran (1831–1887). Slovenska biografija.
  • Kadar želimo izrecno pokazati na relevantni vir podatkov znotraj SB – *Anton Slodnjak. Levstik, Fran (1831–1887). SBL. Slovenska biografija.


Forum[uredi]
  • *Katja 10. Re: Kresnik 2013. Knjižni molji. Med.Over.Net 10. dec. 2012.
  • *Marko Juvan. Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«. SlovLit 10. jan. 2013.


Spletni tečaj[uredi]
  • *J. Simon Rofe in Yenn Lee. Understanding Research Methods [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014.
  • Izvajalca tečaja se razbere iz opisa predavanj


Blog[uredi]
  • *Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.
  • Zahtevni za citiranje – večkrat manjka podatek o avtorju, pa tudi zaradi ugnezdenih sporočil in naslovov rubrik


Članek na spletišču[uredi]
  • Malo je člankov, ki so objavljeni zgolj na spletu
  • Članek z osebnega spletišča, ki nima svojega imena – *Miran Hladnik. Slovenski viteški roman. 7. dec. 2010. Daljša verzija članka za zbornik Vitez, dama in zmaj: Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem, 1: Razprave. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2011. 275–82. (COBISS povezava)
  • Članek s poznanega spletišča – *Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. jun. 2007.
  • V tisku – Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. jun. 2007.
  • Prispevek brez naslova (v oglatem oklepaju napišemo za kaj gre) – *ANKA. [Komentar k članku Barbare Leban Srečna, ker sem ženska]. LUD Literatura 28. jan. 2014.


Zapis v podatkovni bazi[uredi]
  • Na strani z zadetkom ni nobenega imena, napisana sta urednika
  • *Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.


Diplomska naloga[uredi]
  • Sklicevanje na vse zadetke – *Izid iskanja po zbirki 2031 diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF, 1950–2008: ivan potrč (19). Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
  • Primer diplome – *Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Ljubljana, 1992.
  • Pomemben tudi podatek o mentorju – *Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Mentorica Helga Glušič. Ljubljana, 1992. Knjižnica Oddelka za slovenistiko, FF UL.


Prosojnice, video predavanja, animacije[uredi]
  • Kadar prosojnice spremljajo objavljena predavanja ali video, podatek o lokaciji prosojnic navedemo ob drugih podatkih
  • Povezavo na prosojnice opremimo z oznako, ki opozori, za kakšen dokument gre — ppt, pptx, prosojnice ipd.
  • Primeri:
  • *Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx
  • *András Kornai. Language Death in the Digital Age. META-FORUM 2012 – A Strategy for Multilingual Europe. Bruselj jun. 2012, objavljeno na Videolectures 9. avg. 2012. Prosojnice.
  • *Anubis Animation (Ancient Egypt). Youtube 21. maja 2012.


Zemljevidi[uredi]
  • Podatek o viru – neposredno pod zemljevidom
  • Produkt državnega ali komercialnega kolektivnega dela (avtorjev in urednikov se ne navaja)
  • Sloj – Literarni spomeniki. Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014.
  • Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014.
  • Kadar zemljevidov nismo objavili in je to edini način dokumentiranje vira
  • Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si. Topografski pogled. Ogled 5. feb. 2014.
  • Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ortofoto. Ogled 5. feb. 2014.


Fotografija[uredi]
  • Vire fotografij navajamo neposredno pod fotografijami, za njihovo zaporedno številko Slika 1:, Slika2: ...
  • Wikiji slik ne številčijo samodejno
  • Podoben status – grafikoni in tabele
  • Avtor se običajno izpušča, razen če gre za avtorski umetniški dosežek
  • Na slovenski Wikipediji se sme objaviti le fotografije, ki smo jih posneli sami in tiste, v javni lasti
  • Primer
  • Slika 4: Miran Hladnik. Srne pa jelen. Fotoalbum 171. 9. jun. 2012.
  • Slika 8: Andrej Trost. Auersberg Mit Seinen Geographischen Prospect. Atlas Austriacus: Österreichischer Reichskreis: Krain 2. Bakrorez, med 1660 in 1673. Kartensammlung Moll.
  • Dilema naslavljanja – potrebno ločevati med imenom slikovne datoteke in imenom slike


Risba[uredi]
  • Opis slike je predolg, da bi ga v celoti navajali (če je potrebno kratko pojasnilo se ga navede [], za naslovom)
  • Slika 13: Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. apr. 2014.


Glasbeno delo[uredi]
  • Naslove glasbene klasike slvenimo (kot pri klasičnem slikarstvu)
  • Frédérik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen.


Radijska, televizijska oddaja in film[uredi]
  • Težava – podatki o tvorcih se pojavijo prehitro, celo manjkajo ali pa jih je toliko, da je težko razbrati najpomembnejše
  • Na prvem mestu navedemo urednika ali novinarja (ne režiserja, razen, če je delo izrazito avtorsko)
  • Navaja se – urednik, naslov oddaje, naslov serije, katere del je oddaja, mesto in datum predvajanja in spletna lokacija, na kateri je oddaja arhivirana
  • Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbulenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC.
  • Oddaje, kjer je v ospredju novinar in njegovo besedilo, izberemo njegovo ime – Ferdo Delak. Triglavske strmine. Scenarij Janez Jalen. Sava film 1932.


Napake pri citiranje[uredi]
  • Nepoznavanje temeljnih referenc
  • Poznavanje referenc zgolj v enem jeziku ali znotraj ene »šole«
  • Vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference, čeprav za temo niso dovolj relevantni
  • Nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo
  • Samocitiranje
  • Citiranje zaradi citiranja samega
  • Navajanje http-jev, zlasti dolgih, je popolnoma odveč, URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij
  • Navajanje samo http-ja brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu
  • Za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji
  • Navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov (in avtorjev) gesel, iz katerih smo črpali, ne zadošča


Navajanje na Wikipediji[uredi]
  • Zahteve pri navajanju tega spletišča
  • Med viri se ne navajajo drugi članki z Wikipedije (samo sklicevanje v obliki linkov)
  • Prepoved lastnega raziskovanja in sklicevanja nanj
  • Wikipedija nima svojega stila citiranja, sprejema vse obstoječe standarde (citiranje znotraj članka mora biti poenoteno)


Žanri[uredi]

  • Obstajajo številni žanri – vsakdanji sporazumevalni, publicistični, umetnostni in strokovni/znanstveni
  • Meje med njimi niso natančno določene
  • Mešanje žanrov pogosto pelje do nesporazumov
  • Razlikovanje med znanstvenim, strokovnim in poljudnoznanstvenim:
  • Strokovno – kar ne dosegakriterijev znanstvenega
  • Znanstveno – temeljno, izvirno, uporabno, pregledno
  • Poljudno – še preprostejše od strokovnega
  • Znanstveni prispevki – prispevki iz konferenc, poglavja v monografijah, gesla v slovarju, strokovne ocene, učno gradivo, diplome, magisteriji in disertacije ...
  • V humanistiki so najbolj cenjene monografske publikacije (knjige)

*Članki na Wikipediji nimajo vsi enakega statusa

  • Škrbina – do 1500 besed
  • Standardni članek – do 3700 besed
  • Članek v obsegu nad eno avtorsko polo (Pregledna znanstvena razprava) – nad 4500 besed
  • Status strokovnega pisanja imajo še naslednji žanri:
  • podatkovna zbirka
  • poročilo o dogodku
  • povzetek
  • članek
  • kritika
  • enciklopedijsko geslo
  • esej
  • predavanje (prosojnice)
  • kritična izdaja
  • učbenik
  • priročnik
  • navodila
  • razprava


Šolsko pisanje[uredi]

  • Sem spadajo:
  • referat
  • esej
  • diplomska naloga (magisterij, doktorat)
  • Namenjeno izpolnitvi šolskih obveznosti – usmerja piščevo obnašanje
  • Ko začne predmet določati kompozicijo razprave, ne gre več za šolsko, ampak za strokovno ali znanstveno pisanje


Popravljanje[uredi]

  • Večinoma se ukvarjamo z že napisanimi besedili, jih popravljamo, urejamo, preoblikujemo
  • Urejena besedila so pogoj za njihovo optimalno funkcioniranje
  • Wikipedija – glavnina pisne dejavnosti je ukvarjanje z že postavljenimi besedili in postavljanje besedil na novo
  • Študentski projekti na Wikiviru so namenjeni popravljanju besedil
  • Lektoriranje
  • Lektura – je popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno
  • Odpravljanje zatipkanin, pravopisnih napak in slogovnih pomanjkljivosti
  • Lektorje zaposlujejo založbe in uredništva
  • Korektura ali korigiranje
  • Odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil nekdo drug
  • Korigirajo se besedila, pripravljena za objavo
  • Uredništvo
  • Gre za vrsto kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi.
  • Urednik – oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo zavrnila, sprejela ali sprejela v objavo z dodatnimi pogoji
  • Šele potem gre besedilo k lektorju in nato korektorju


Komunikacija v stroki[uredi]

E-pošta[uredi]
  • Je ena najpogostejših rab računalnika, interneta in telefonov
  • Izumili so jo za potrebe znanstvene komunikacije na MIT leta 1961
  • Za globalno dopisovanje pa je postala uporabna v 80. letih


Socialna omrežja[uredi]
  • Načine družbene komunikacije, ki jih je prinesla informacijska družba s svojo participativno kulturo
  • Funkcije:
  • Zasebna komunikacija in vzdrževanje skupnosti – Facebook, LinkedIn
  • Izmenjava vsebine – YouTube
  • Pisanje dnevnikov – Blogspot, WordPress
  • Prispevanje k skupnemu znanju – Wikiji
  • Facebook
  • 2004
  • Najpopularnejše omrežje je z 1,2 milijarde uporabnikov
  • Pomemben za promocijo znanstvenoraziskovalnih, strokovnih, pedagoških in drugih akademskih informacij


Tvit[uredi]
  • Sporočilo v socialnem omrežju Twitter
  • Omejeno je na 140 znakov
  • Oblika bloganja (SMS internet)
  • Večinoma zabavna, pa tudi znanstvena in politična vsebina
  • Angleščina – najbolj zastopan jezik (34%)


Drugo[uredi]
  • LinkedIn – družbeno omrežje, ki vsebije daljša strokovna sporočila
  • Objavljeni razpisi za akademske službe in projekte


Zagovor[uredi]
  • Zagovori akademskih spisov spadajo med »dramske« oblike strokovnega pogovarjanja
  • Imajo status iniciacijskega obreda, ki spremlja strokovnjakov vstop v stanovsko družbo in mu podeli licenco


Literarna kritika[uredi]
  • Literarna kritika – predmet je literarno delo (pesniška zbirka, roman), ima status publicističnih besedil
  • Strokovna kritika – predmet je strokovno ali znanstveno delo (literarnozgodovinska monografija, nova številka znanstvene revije), ima status strokovnih besedil
  • Literarne kritike najdemo v ustreznih rubrikah dnevnega tiska (Književni listi Dela) in v literarnih in kulturnih revijah
  • Strokovne kritike najdemo v strokovnih revijah (Slavistična revija)


Enciklopedijski članki[uredi]

  • Zahtevajo večjo jedrnatost
  • Wikipedija zahteva upoštevanje drugih piscev, sodelovanje in vrednostno nevtralnost


Biografski članek[uredi]
  • Kriteriji, koga izbrati za vpis, se spreminjajo
  • Sprva le popis osebnosti, ki so bile že vključene v tiskane leksikone in enciklopedije, kasneje pa so začeli vključevati tudi mlajše kreativne osebnosti
  • Kriteriji za izbiro slovenskih literarnih zgodovinarjev na Wikipediji:
  • Avtorstvo strokovne ali znanstvene monografije
  • Znanstvena kompetenca
  • Za vpis najprej kandidirajo osebe, ki se pogosto pojavljajo v drugih geslih


Članek o knjigi[uredi]
  • Prej pridejo na vrsto knjige avtorjev, ki so napisali več knjig, so poznani in imajo na Wikipediji svoj biografski članek
  • Romani – projekt popisa knjig na Wikipediji (Kazala strokovnih knjig)
  • Infopolje knjig – tam so formalizirani podatki o knjigah
  • Napredni pogled – preko njega je najlažje priti do gesel o romanih na Wikipediji


Učbenik[uredi]

  • Specifike učbeniškega pisanja:
  • Dialoškost v formatu delovnega zvezka(prostor za bralčevo interaktivnost)
  • Povzemanje in ponavljanje
  • Poenostavljanje (oblikovanje kratkih in zapomnljivih definicij in naštevalnih nizov)
  • Privlačna tipografija (barve, okvirčki, ozadja, ilustracije)
  • Skupinsko avtorstvo z urednikom na čelu
  • Povezovanje učbenikov v serije
  • Nova pisarija ima status učbenika


Strokovni blog[uredi]

  • Blog (spletnik) – skrajšana oblika angleške besede weblog (spletni dnevnik)
  • Področni blogi za strokovne namene
  • Najpogostejša blogarska orodja – WordPress, Googlov Blogger, Siolov Blogos
  • Zvrst za politično diskusijo, za publiciste, ki spadajo med javne intelektualce
  • Aljoša Harlamov – edini slovenski literarni zgodovinar, ki ima svoj blog
  • Izraz blog – 1997
  • Platforme za množično bloganje so iz konca 90. let
  • Blogi so bližje publicističnim žanrom, nimajo znanstvenega statusa
  • Primerni za izmenjavo neobjavljenih znanstvenih spoznanj in za dialog med znanstveniki


Spletni forum[uredi]

  • Spletni forumi (internet forum) – pomembno orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne ali znanstvene skupnosti
  • Objavljanje strokovnih sporočil, vprašanj, odgovorov, nasvetov, komentarjev, ugovorov, polemik, vabil, oglasov
  • Pojav druge polovice 90. let 20. stoletja
  • Nadaljuje tradicijo forumskega strokovnega pogovarjanja pred spletom (elektronska oglasna deska – bulletin board system, BBS; ali poštni seznam – electronic mailing list)
  • Arhiviranje sporočil ga loči od spletnih klepetalnic (chat room)
  • SlovLit – domači spletni forum, slovenistično pokriva literarno zgodovino in jezikoslovje


Slog[uredi]

  • Spletna družabna omrežja s svojo dnevniško naravo spreminjajo temeljni pisni standard
  • Včasih je izkušnja besedilo povezala s tiskom na papir, danes pa z zaslonom


Sestavni deli[uredi]

  • Kompozicijski elementi:
  • Avtorjevo ime
  • Naslov
  • Izvleček
  • Ključne besede
  • Povezave
  • Kazalo
  • Telo besedila
  • Uvod
  • Teorija/metoda
  • Gradivo
  • Analiza
  • Sklep
  • Literatura
  • Priloge (slike, tabele, grafikoni, opombe)
  • IMRAD (introduction, methods, results and discussion) – uporablja se za lažje pomnjenje kompozicije znanstvenega prispevka
  • UMRIS (uvod, metode, rezultati in sklep) – prevod


Naslov[uredi]
  • Prva točka stika strokovne informacije z bralcem
  • Radikalen povzetek teksta
  • Zajeti mora vsebino
  • Priporočila:
  • Izraža temo natančno in jedrnato (10 besed)
  • Pravopisno brezhiben
  • Ne vsebuje krajšav
  • Ni v obliki stavka ali vprašanja
  • Stvarni naslov ima prednost pred metaforičnim ali citatnim
  • Ne vsebuje narekovajev za zaznamovanje posebnega pomena
  • Ni zapisan z velikimi tiskanimi črkami
  • Podnaslov, naj bo od naslova ločen z dvopičjem in naj se začne z veliko začetnico
  • Podnaslov naj ne ponavlja izrazov iz naslova
  • K naslovu spada UD-klasifikacija, ki jo članku priskrbijo bibliotekarji na urednikovo prošnjo
  • Naslove prevajamo v angleščino (prevodi naj se ravnajo po angleškem pravopisu in tipografskih navadah)


Izvleček[uredi]
  • Izvleček (sinopsis) v glavi članka je krajša oblika povzetka
  • Kompozicijski elementi:
  • Predmet raziskave
  • Metode
  • Rezultati
  • Sklep (implikacije)
  • Izvleček obsega 100–500 besed (10 vrstic)
  • Ne vsebuje kratkih sklicev
  • Naslov izvlečka ni potreben
  • Informativni in deskriptivni izvlečki


Ključne besede[uredi]
  • V razpravo morajo biti vključene
  • Izbira ključnih besed je postopek, ki spominja na izbiro kategorij na Wikipediji
  • Izrazi morajo biti pogosti, imeti morajo terminološko težo
  • Večinoma gre za utrjene termine


Kazalo vsebine[uredi]
  • Kazalo oblikuje program za pisanje sam, če le ustrezno označimo tiste dele besedila, ki imajo status naslovov in podnaslovov poglavij
  • Wikiji – kazalo se samodejno pojavi na vrhu besedila
  • Omogoča preglednejšo razporeditev snovi
  • Če se razteza čez več strani, ni pregledno (mora biti strnjeno)


Povezave[uredi]
  • Povezave – ločuje besedilo na papirju od besedila na zaslonu oz. tekst od hiperteksta
  • Nadomeščajo imenska in stvarna kazala v tiskanih knjigah
  • html povezave prepoznamo običajno po modri barvi in podčrtanosti
  • Rdeča povezava – gesla tam še ni
  • Povezave vnašamo drugače glede na format besedila in urejevalnik
  • Povezave so oblika sklicevanja


Napake[uredi]

  • najpogostejše napake humanističnega pisanja:
  • Gostobesednost
  • Nerazumljivost
  • Pomanjkanje konteksta
  • Slogovni manierizem
  • Slogovna puščobnost
  • Pristranskost
  • Nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca
  • Skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom
  • Mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost


Gostobesednost[uredi]
  • Del lektorskih opravkov je črtanje odvečnih besed in besednih zvez, ki niso potrebne za razumevanje besedila
  • V tekstu črtamo:
  • Tudi, še, pa, lahko, svoj, takratni, prav tako, poleg tega, potem, nato
  • Izpostaviti, poudariti, naglasiti
  • Predvsem, večinoma, v glavnem, največkrat, običajno, praviloma, načeloma
  • Prav gotovo, nedvomno, zagotovo, brez vsakega dvoma, seveda, pravzaprav, za ta del
  • Nedoločne količine: razmeroma, relativno, dokaj, precej, malo, bolj ali manj, povsem, približno, okrog, okoli
  • Določen, specifičen, posamezen, sam, razni, različni


nerazumljivost[uredi]
  • Zapletanje enostavnih tekstov je slogovna napaka
  • Sporočilno nejasna besedila zavajajo


Pomanjkanje konteksta[uredi]
  • Za pomanjkanje konteksta gre ko v besedilu ni teze
  • V besedilu se ne odkrije ničesar novega
  • Ne popravi se nobena stara trditev
  • Besedilo nima rdeče niti


Manierizem[uredi]
  • Slogovno vodilo – besedilo je sklenjeno, stavki se lepo in neprisiljeno vežejo drug na drugega in delajo besedilo kompaktno
  • Pretirana uporaba arhaizmov in papirnatih izrazov
  • Manieristična drža hitro zapelje v željo po hiperkorektnosti(zaimek kateri, namesto ki)


Slogovna ubornost[uredi]
  • Pretirano ponavljanje posameznih izrazov
  • Pogosto pri povzemanju prebranih strokovnih del (avtor ugotavlja, poudarja, opozarja, trdi, navaja, citira, vztraja)
  • Rešitev – variiranje izrazov
  • Znak slogovne malomarnosti


Pristranskost[uredi]
  • Gre za pretirano poudarjanje svojega stališča

  • Izvor v piščevi zaljubljenosti v temo
  • Pristranskosti ideološke narave
  • Ideologija zamaže strokovna besedila in jih zlorabi (strokovnego besedilo kot trojanski konj, v katerega avtor skrije svoja gorečna sporočila)


Terminologizacija[uredi]
  • Utrjen naziv z jasno definicijo je vstopnica za inštitucionalizacijo in začetni pogoj v prizadevanju za družbeno vplivnost
  • Novejši primer terminološkega razglabljanja pri nas – slovstvena folklora
  • Problem se pojavi pri nasilni terminologizaciji stvari (brez izgube informacij bi se lahko povedala z vsakdanjim izrazjem) in pri piščevi ignoranci terminologije


Spol in število[uredi]
  • Včasih – moški jezik kot nevtralen
  • Feminizem prinese zahtevo po popravljanju krivičnega jezika
  • Dosledna vzporedna uporaba moške in ženske oblike – neekonomično, deluje nenaravno in nasilno (študenti in študentke)
  • Najbolj nevtralno – prva oseba množine


Mentalno brambstvo in servilnost[uredi]
  • Gre za občutljivo razmerje med domačim in tujim na nivojih strokovnega pisanja
  • Vprašanja – iz katerih virov in literature bomo črpali, po katerih metodoloških vzorcih se bomo ravnali, bomo uporabljali domačo terminologijo ali raje prevzeto ...
  • Servilnost do vsega, kar prihaja od zunaj, je druga skrajna drža slovenske literarne vede


Govorna prezentacija[uredi]

  • Standardni način prezentacije strokovnih informacij – objavljanje (najpogosteje v strokovnih časopisih, monografijah in zbornikih)
  • Standardno – postavitev vsega, kar je publicirano v tisku ali v govornih medijih, na splet
  • Govorne prezentacije – predavanje v razredu, javno predavanje, predavanje v okviru kluba, društva ali kake druge organizacije, študentsko predstavitev referata, seminarske naloge, diplome, magisterija, doktorata, predstavitev referata na konferenci ...
  • Status objav – če so posneti in shranjeni ter vpisani v Cobiss ali kako drugo javno dostopno bibliografijo
  • Pisna besedila niso najbolj primerna za zvesto govorno reprodukcijo (motijo opombe, bibliografske navedbe, citati ...)
  • Podlaga za predavanje – pogosto predhodna objava


Prosojnice[uredi]
  • Pomagajo pri prevajanju objavljenega članka v predavanjsko obliko, pomagajo retorično zaokrožiti in povzeti glavne točke in sporočilo, preprečijo zahajanje na stranske teme
  • Sinonim za prosojnice – Microsoftov prezentacijski program PowerPoint
  • Druga orodja – Google Slides, Prezi, Google Docs
  • Slabe plati – predavanje postane samo prebiranje alinej na prosojnicah (poenostavljena predstava)


Vizualizacija[uredi]

  • Prosojnice – vizualizacija govorjenega (Z barvo poudarjamo dele, dodajamo slikovno gradivo, tabele, zvok, video)
  • Besedilo na spletu slikovitejše od natisnjenih besedil


Fotografija[uredi]
  • Prevlada slikovne informacije nad besedilno
  • Za razmah fotografije je zaslužna digitalizacija (ni več potreben fotoaparat)
  • Avtorstvo fotografij je še vedno individualno (licenca creative commons)
  • Običajno ni objavljena samostojno (kombiniranje kombinaciji z besedilom ali v drugimi slikami)
  • Avtor (fotograf) je en sam
  • Fotograf je praviloma podpisan pod sliko (za naslovom)
  • Fotografiji najbolj naklonjena publicistika (žanr reportaže)
  • Fotoroman — fotografska ustreznica stripu (fotonovela)
  • Najuporabnejše so fotografije v zbirki Wikimedia Commons


Licenciranje fotografij[uredi]
  • Ne dovoljuje se objava kiparskih in slikarskih upodobitev avtorjev ter knjižnih ilustracij (razen ko je od smrti ilustratorja, kiparja ali slikarja minilo že 70 let)
  • Fotografije umetnostnih izdelkov za Wikimedijo so problematične – nalagamo na alternativna mesta in na Wikipediji objavimo zgolj povezavo nanje
  • Nevarnosti – diletantizem, vandalizem, pismouštvo


Fotografije kulturne dediščine[uredi]
  • Zakonu o varstvu kulturne dediščine v 44. členu – za uporabo podobe in imena spomenika zahteva soglasje lastnika
  • Kulturna dediščina preide v javno last po 70 letih avtorjeve smrti
  • Nekatere fotografije umetnin na slovenski Wikipediji – opozorilo, da je ni dovoljeno kopirati v Wikimedijino zbirko (objava zgodila v skladu z načelom poštene rabe, prej kot 70 let po avtorjevi smrti)
  • Spomenik rudarja


Nalaganje na wikije[uredi]
  • Skoraj vse nalaganje fotografij dogaja na Zbirki
  • Treba je izpolniti obrazec
  • Sliko se opremi s ključnimi besedami (kategorijami) in opisom
  • Slabo dokumentirane slike administratorji označijo s predlogo ovl (opis, viri, licenca)
Infografika[uredi]
  • Oblika vizualizacije podatkov
  • Zanimanje za infografiko so spodbudila popularna prostodostopna računalniška orodja
  • Naloga – prikazati velike količine podatkov na preprost in pregleden način


Tabele[uredi]
  • Podatki razporejeni po celicah na preseku med stolpci in vrsticami (bolj pregledno)


Grafikoni[uredi]
  • Za razumevanje grafične predstavitve je potrebna legenda
  • Grafikon (chart): histogram, črtni, stolpčni, palični, tortni, graf raztrosa, statistična distribucija, graf funkcije
  • Diagram (graph): časovni ali kronološki, drevesni, omrežni, organizacijski, diagram poteka , genealoški, Vennov
  • Kartogram, shema, piktogram


Zemljevidi[uredi]
  • Prva začutila potrebo po zemljevidu Marja Boršnik (V prvi knjigi Tavčarjevega Zbranega dela objavila Načrt Poljan)
  • Javno spletišče Geopedija
  • Projekt Prostor slovenske literarne kulture (2011–2014)


Besedni oblak[uredi]
  • Omrežno orodje Wordle izriše besedni oblak teksta, Voyant tools pa zraven oblaka besed, dodaja še druge statistične informacije


Iskanje[uredi]

  • Danes iskanje informacij ni več neka veščina
  • Razvoj iskalnikov je povezan z naraščanjem števila informacij
  • Prostodostopni sistem ORCID (mednarodna, interdisciplinarna, odprta, neprofitna civilna organizacija), ki deluje pod okriljem Mednarodne organizacije za standardizacijo
  • Identifikacija knjižnih objav – številka ISBN
  • Identifikacija periodike – ISSN
  • Identifikacija spletnih objav – DOI


UDK[uredi]

  • Številka UDK (univerzalna decimalna klasifikacija)– skrbi za pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje
  • Strokovna področja:
  1. Znanost in znanje. Organizacije. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo. Institucije. Publikacije
  2. Filozofija. Psihologija
  3. Teologija. Verstva
  4. Družbene vede. Politika. Ekonomija. Pravo. Izobraževanje
  5. Matematika. Naravoslovje
  6. Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika
  7. Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport
  8. Jezik. Književnost
  9. Geografija. Biografija. Zgodovina
  • Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije pozna 7 področij:
  • Naravoslovje
  • Tehnika
  • Medicina
  • Biotehnika
  • Družboslovje
  • Humanistika
  • Interdisciplinarne raziskave
  • Evropska klasifikacija raziskovalne dejavnosti (CERIF - CERCS) pozna 5 področij:
  • Humanistične vede
  • Družboslovje
  • Haravoslovno-matematične vede
  • Biomedicinske
  • Tehnološke vede
  • Klasifikacija FOS 2007 (Fields of Science) pozna47 področji (13 literarnih področij):
  • Klasika
  • Literarna teorija in kritika
  • Literarni pregledi
  • Književnost
  • Afriška, avstralska in kanadska književnost
  • Ameriška književnost
  • Književnost Britanskega otočja
  • Nemška, nizozemska in skandinavska književnost
  • Romanska književnost
  • Slovanska književnost
  • Poezija


DOI[uredi]

  • DOI (digitalni identifikator objekta) je standard za označevanje spletnih objav
  • Lažji in trajnejši dostop do podatkov
  • Večja vidnost informacij
  • Ko se URL-ji spremenijo, registracijska koda DOI poskrbi za sledljivost dokumenta
  • Številka pred poševnico pomeni založnika, številka za poševnico pa je številka publikacije


Cobiss ID[uredi]

  • Z njo je opremljena vsaka pri nas registrirana objava
  • Bibliografske enote v seznamih literature in v opombah na Wikipediji se zaključujejo z nizom COBISS
  • Klik nanjo bralca pripelje neposredno na Cobissov bibliografski zapis o publikaciji


Podatki in podatkovne zbirke[uredi]

  • Podatek – dejstvo, ki o določeni stvari kaj pove ali se nanjo nanaša
  • Zajemek (podatek v kontekstu znanstvenega raziskovanja) – gre za nekaj, kar je bilo vzeto oz. zajeto.
  • Zajemek ne obstaja sam po sebi, ampak nastane zaradi potrebe po nadaljnji obdelavi
  • Poznamo 2 vrsti informacij: dokumente in podatke
  • Dokumenti
  • Fizična reprezentacija informacije s komunikacijsko intenco in funkcijo
  • Drugo ime za besedilo
  • Danes jih enačimo z računalniško datoteko, ki ima lahko besedilni, slikovni, zvočni ali filmski format
  • Podatki
  • Osnovni elementi informacije
  • Pridobljeni večinoma z meritvami in prikazani v formatiranih zapisih v podatkovni zbirki
  • V praksi se obe vrsti informacij združujeta


Iskanje po dLibu[uredi]
  • Možnost išči tudi po celotnem besedilu
  • Iskanje lahko omejimo z vtipkanjem dodatnih izrazov ali postavitvijo nizov besed
  • Preštevilne zadetke redčimo z omejevanjem virov


Seznami[uredi]

  • Namen – naštevanje elementov čim bolj razločno
  • Osnovni obliki – neoštevilčeni seznam in oštevilčeni seznam
  • Gesla razvrščata v sezname tudi Wikipedija in Wikivir, kadar jih ustrezno kategoriziramo


Digitalna humanistika[uredi]

  • Nova pisarija spada na področje digitalne humanistike
  • Digitalna humanistika – področje stika znanosti in humanistike

Raziskovalne dejavnosti in predmeti raziskave na področju digitalne humanistike:

  • Zajem (data mining)
  • digitalizacija (skeniranje, snemanje)
  • optično prepoznavanje (OCR)
  • pisanje v katerem od urejevalnikov
  • konverzije med digitalnimi formati
  • programiranje
  • izdelava spletnih strani
  • iskanje informacij
  • izdelava seznamov
  • Obogatitev
  • dodajanje metapodatkov
  • enkodiranje (dodajanje podatkov o strukturi besedila)
  • anotiranje (opremljanje besedila s komentarji)
  • modeliranje
  • urejanje
  • kartografiranje (umeščanje na zemljevid)
  • Analiza (luščenje informacij/struktur/vzorcev iz podatkov)
  • stilometrija
  • modeliranje tem
  • analiza socialnih omrežij
  • vizualizacija
  • analiza čustvenega odziva
  • pridobivanje podatkov (information retrieval)
  • strojno učenje
  • medbesedilna analiza, prepoznavanje vzorcev (pattern recognition), statistična analiza
  • Interpretacija (pripisovanje pomena)
  • kontekstualizacija
  • modeliranje
  • povzemanje, konceptualiziranje
  • Razpečevanje in hranjenje
  • publiciranje
  • identifikacija (DOI)
  • urejanje dostopa (OA)
  • razporejanje
  • bibliografska manipulacija za potrebe citiranja
  • arhiviranje, licenciranje
  • Kolaboracija
  • komunikacija
  • participacija (sharing)
  • komentiranje
  • množičenje (crowdsourcing)
  • Meta DH-dejavnosti
  • propagiranje DH-principov
  • strokovno ocenjevanje
  • poučevanje
  • sodelovanje oz. vodenje projektov
  • obveščanje (forumi, blogi, twitter, pošta)
  • financiranje, teoretiziranje

Empirične metode[uredi]

  • Empiričen – podatki pridobljeni z opazovanjem ali eksperimentom
  • Empirični pristop izhaja iz faktov – je induktiven
  • Empirični pristop:
  • Pridobivanje materialnih dokazov (podatkov) z eksperimentiranjem in opazovanjem
  • Merjenje podatkov (preštevanje, kvantifikacija)
  • Preverljivost meritev
  • Javno dostopne so empirične raziskave, ki se odvijajo v akademskem okolju


Programi[uredi]
  • Zajem podatkov – Weka, data mining software
  • Analiza besedil – Gephi in Graphviz (risanje grafov), Bookworm, Textalyser, TACT, Wordle (besedni oblaki), PAIR
  • Anketiranje – Survey Monkey, ProProfs Survey Maker
  • Anotiranje in popravljanje – FromThePage, Scripto
  • Bibliografija – Bibliopedia, Zotero
  • Blog – WordPress, Blogger, LiveJournal
  • Citiranje – Publish or Perish, Google Scholar Citations
  • Knjižnice – WorldCat, Google Books
  • Kolaborativno pisanje – Wikidot, Wikiverza
  • Komunikacija – Google+, Prezi, Doodle, Twitter
  • Objavljanje na spletu – Dropbox, Google Docs
  • Prezentacija – Prezi, WebSliders
  • Skupna raba dokumentov – Google Drive
  • Slike – Picasa, Greenshot
  • Vizualizacija – Processing, Ngram Viewer
  • Zbirke – R, OpenRefine
  • Zemljevidi – GeoCommons, Google Maps


Projekti, revije[uredi]
  • Glottometrics
  • Empirical Text- and Culture Research
  • German historical novel
  • Literary Lab
  • Digital Studies / Le champ numérique
  • TextGrid
  • TUSTEP – programski sistem za obdelavo besedil na univerzi v Tübingenu
  • Tapor – spletišče za besedilno analizo
  • Europeana – evropska digitalna knjižnica (Europeana na Wikipediji)
  • Gutenberg – najstarejša digitalna knjižnica (projekt Gutenberg)
  • OpenLibrary – knjižnični projekt Aarona Swartza in Internet Archive (Open Library na Wikipediji)
  • Perseus – projekt digitalne knjižnice antičnih besedil


Računalniško jezikoslovje[uredi]
  • Uporaba računalnika v jezikoslovju (CL)
  • Leposlovje – posebno obliko podatkov, ki zaradi svoje specifične funkcije kličejo po ločeni obravnavi
  • Računalniška lingvistika se ukvarja z:
  • Iskanjem po leposlovju
  • Povzemanjem zgodb
  • Razlikovanjem med literaturo in drugimi vrstami pisanja
  • Identifikacijo in analizo literarnih žanrov
  • Slogovnim razvrščanjem besedil in pripisovanje avtorstva
  • Analizo bralčevih čustvenih odzivov
  • Analizo konstelacije oseb oz. njihovega socialnega omrežja
  • Računalniškim modeliranjem pripovedi, računalniško naratologijo in folkloristiko
  • Generiranjem literarnih pripovedi, dialoga in poezije
  • Oblikovanjem priporočilnih seznamov
  • Orodja:
  • Prevajalni sistem Amebis Presis
  • Slovnični pregledovalnik Amebis BesAna
  • Sintetizator govora Amebis Govorec
  • Pregibnik
  • Avtomatska lektorica
  • (Oblikoslovni) označevalnik
  • (Skladenjski) razčlenjevalnik
  • JOS ToTaLe text analyser for Slovene texts
  • Korpusi:
  • Gigafida
  • Kres
  • Gos – govorni korpus
  • Šolar
  • Lektor

Slovar neznanih besed[uredi]

  • Analfabet - nepismen človek
  • Historiat - potek, opis nekega dogajanja
  • Koncipirati - sestaviti koncept
  • Eklatanten - jasen, prepričljiv
  • Diletantizem - začetništvo
  • Voluntarizem – delovanje, ki temelji na volji
  • Korifeja - prvak, veličina
  • Kataklizma - dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini
  • Inertnost - lenobnost, nedelavnost
  • Garnirati – okrasiti, olepšati
  • Srenja - ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi ali družbeni položaj
  • Postulat - zahteva, nujnost
  • Haptičen – daje možnost dojemanja v treh razsežnostih
  • Korifeja - prvak, veličina
  • Paradigma - vzorec, primer
  • Asketizem – načelno strogo odrekanje užitkom in ugodnostim (materialnim dobrinam)
  • Pietizem – gibanje v protestantizmu (17. in 18. stoletje), ki temelji na čustveni pobožnosti
  • Ubornost – revnost
  • Lamentacija – tožba