Uporabnik:Nacezupancic0

Iz Wikiverza

Domače naloge[uredi]

11.) Opis SlovLit novice[uredi]

Na dan pred mojim rojstnim dnevom, 30. 3. 2002, je novica govorila o ponudbi za službo v OŠ Dobrova. Avtorica je izrazila tudi prošnjo, da je z zapisom v SlovLit vse v redu. [1]

10.)Vnos fotografije na Wikipedija Commons[uredi]

Za v prejšnji domači nalogi opisano kužno znamenje sem vnesel fotografijo in ustvaril stran na Wikimedija Commons. Kužno znamenje, Loke pri Taboru

9.)Kulturna dediščina[uredi]

V svojem domačem kraju sem izbral kužno ali slopno znamenje v Lokah pri Taboru. Njegov EŠD: 10438, spada med spominske objekte in kraje, opis je sledeč: zidano slopno znamenje verjetno iz 18. stol. ima širši podstavek, nastavek ter "hišico" z nišami. Pokriva ga štirikapna piramidasta streha. Datiran je v 18. stoletje, avtor neznan. Znamenje stoji na grebenu, imenovanem Nogradi, severozahodno od strnjenega dela naselja Loke. Je lokalnega pomena. V register vpisano 11/24/2000 1:00 Dop.

8.) Lektura članka[uredi]

Preletel sem članek Uncharted 2, ki govori o priljubljeni videoigri. V zgodovini sem videl, da ga je že deloma popravil kolega Lenart Kovačič, a sem opazil veliko napak. V odstavku, katerega sem lektoriral, sem: -popravil nekaj tipkarskih napak, -nekajkrat premestil in umestil besede, da bi izboljšal slog, še vedno pa je prisotnih veliko napak in prostora za izboljšanje.

7.) Geopedija[uredi]

V občini Tabor imamo 5 partizanskih spomenikov. Izpostavil bi spomenik stoletnici rajstva Cecilije Topovšek, ki se je na domačiji Pr' Brišnik rodila. Kot aktivistka je bila po izdaji mučena v Starem Piskru v Celju. Leta 1994 je pridobila status političnega zapornika oz. žrtev vojnega nasilja. V Kapli pa se je rodil narodni heroj KOnrad Žilnik. Vse spomenike, vpisane v Geopedijo, je zabeležil Miran Hladnik.

6.) Literarna zgodovinarja[uredi]

Na strani Wikipedije Slovenski literarni zgodovinarji sem pri črki Z našel dva literarna zgodovinarja, Alojzijo Zupan Sosičin Tomo Zupana. Prva deluje nam študentom fizično blizu, kot redna prof. za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njeno bolj znano delo je Teorija pripovedi, ukvarja pa se z veliko temami na področju literature. Je mednarodno priznana ter zelo dejavna oseba. Njena meni zanimiva dela, za katera bom to stran uporabil kot zaznamek, so: Pravljični roman. Slavistična revija 3 (2000). Zavetje zgodbe. Sodobni slovenski roman ob koncu stoletja. Pripovedovalec in fokalizacija. Primerjalna književnost 37/3 (2014). Teorija pripovedi, 2017.

Naslednji, ki je ujel mojo pozornost je bil Tomo Zupan . Le dobri dve leti stran od okrogle stoletnice je umrl leta 1937. Služboval je kot duhovnik, šolal se je v ljubljanski klasični gimnaziji, opravil je tudi zrelostni izpit iz slovenskega jezika pri Franu Miklošiču na Dunaju. Po vodenju Alojzijevišča je bival v svojem gradiču, ki ga je po smrti zapustil slepim, v starosti je tudi sam oslepel. Bil je Prešernov sorodnik, o njem je zbiral podatke, pisal je tudi biografije o drugih rojakih, pesmi, poskrbel je tudi za zapuščimno Simona Jenka. Od njegovih del bi rad prebral Propovedi.


5.)Slavistična revija[uredi]

Ključne besede: nacionalna pesnitev, France Prešeren, Karel Hynek Macha, slovenska romantika, češka romantika. Avtorica članka Lucija Mandić primerja sprejetost med Krstom in Maja, prvega pri Slovencih, drugega pri Čehih, v času narodnega prebujanja. Ali je vzpon poezije povezan z vzponom in oblikovanjem države? Oba so povezovali že v preteklosti. Imata veliko vzporednic. Pri obeh narofih je bila literatura pomembno orodje za oblikovanje nacionalnosti. Obe pesnitvi izideta 1836. Krst je bil dobro sprejet, čeprav mogoče narobe razumljen (le kot srednjeveška pripoved), tudi med duhovščino. Mladini všeč. Vpliva na druga dela, ponatis. Hvaljen za svojo krščansko motiviko, domoljublja, ... Levstik Ježa na Parnas, neohranjena spevoigra Josipine Trnograjske. Janežiču všeč, ker krščanstvo zmaga. Ognjeplamtič, Vetrogončič, ... Stritar razglasi Krst za Prešernovo lkjučno delo, z njim postane nacionalni pesnik. Maj dobro prodajan, a kritike negativne doma, v tujini niti ne. Preveč morbidno, byronsko, nemoralna zgodba, nihilizem, ne-češko, ... Macha istega leta umre, bolj omiljeno nad Maja. A vpliv ima, kaže se v novih delih, Karel Sabina se mu postavi v bran 1840, najpomembnejši pesnik. Nemški prevod. Nasprotnikov sredi 50ih malo. Majevci-generacija pesnikov po epovem vzoru. Na Češkem lit in lit kritika bolj razviti, večji odziv na Maja. Med odzivi več nasprotij, sprva odklonilna, ogorčenost nad tragedijo, nihilizmom. Nato zagovarjanje, zgledovanje. Krst odziv manjši a enotno pozitiven, kasneje nekaj kritik. Maj po 40ih letih zelo pozotiven. 1848, fokus na nacionalnosti v Krstu, ki je preveč previden, zmeren. Na Češkem vrhunec narodnega gibanja, Macha junak, kulturni svetnik. V 50ih omemba Maja manjša, Krsta veča, pade v didaktično gradivo. Maj predstavlja novo smer, Krst pa ostaja nacionalna pesnitev. Zrcalna slika pesnitev.

Lucija Mandić je asistentka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Posveča se slovenski književnosti 19. in 20. stoletja, zahodnoslovanskim literaturam, literarni neoavantgardi, kulturnemu nacionalizmu in kulturnim transferjem. Obravnavani članek je bil njena prva publikacija v Slavistični reviji, bil je tudi njeno diplomsko delo. Leta 2020 je magistrirala z delom »Provociram, ker je politika pojedla literaturo.« Literatura in teorija v slovenski in češkoslovaški študentski periodiki leta 1968 na primeru Tribune in Studenta. Trenutno pripravlja doktorsko disertacijo s področja digitalnohumanističnih analiz slovenskega romana.

4.) Nekaj malega o Slavistični reviji, tisti podarjeni[uredi]

V Slavistični reviji, objavljnei 2019, št. 4 in letnik 67, je kar nekaj člankov. V njej najdemo članke/razprave(?) z jezikoslovnega področja, kot so: Porazdelitev fonemov v slovenščini in izdelava matričnega testa za govorno avdiometrijo (Tatjana Marvin, Saba Battelino, Samo Beguš, Jure Derganc), Analiza kratic v terminoloških slovarjih (Tanja Fajfar, Mojca Žagar Karer). Meni osebno bolj zanimivi naslovi so s področja književnosti: Med žlindro in svitlo mavro: recepciji Krsta pri Savici in Maja v času narodnih preporodov (Lucija Mandić), Cenzura poezije v 80. letih 20. stoletja. Pravni pogoji in praksa (Wiktor Gardocki). Sledi nekaj člankov, za katere ne vem ,kam bi jih uvrstil: Иму, учьну, стану, буду: Корпусное исследование перифраз будущего времени в среднерусской письменности (Яна Пенькова), Med navdušenjem in razočaranjem: analiza poročanja treh slovenskih tiskanih dnevnikov o odločbi arbitražnega sodišč (Boštjan Udovič, Monika Kalin Golob), Лексические параллели в общенаучной лексике русского и английского языков (Татьяна Передриенко, Екатерина Истомина). Nisem prebral celotne revije, osredotočil sem se predvsem na članek Lucije Mandić in bil mi je všeč. Po tej izkušnji sodim, da moram tudi Slavistično revijo brati ne celo, ampak tisto, kar me zanima.


3.) Popravljalci sveta[uredi]

Ljudje se delimo na carpe diem polovico ter na polovico, ki je s svetom, kakršen je, nezadovoljna in ga želi poboljšati. Imeti čim več kulturne izbire je dober indikator, koliko blagostanja je trenutno. Svoj delež lahko prispevamo tudi z urejanjem Wikipedije. Tja lahko vsak prispeva in tako pomaga k večjemu blagostanju. Vandalizem je omejen in skorajda nemogoč, saj lahko npr. indijski moderator odpravi jezne besede na Prešernovem članku. Lahko Wikipedija res pripomore k boljšemu svetu? V kulturnem in izobraževalnem smislu po mojih izkušnjah sodeč da. Z njo sem si velikokrat (vsakič) pomagal pri iskanju prvih pa tudi globljih podatkih o temi, o kateri še nisem dovolj vedel.

2.) Kaj o utopičnem[uredi]

Prvo kot prvo me zanima, kaj sploh utopija je. Iz te besede namreč prihaja pridevnik utopičen. Po kratkem brskanju pridemo do ugotovitve, da utopija prihaja iz dveh grških besedic ut-'ne' in topos-'kraj'. Ta 'nekraj' pomaga pojasniti tudi slovensko definicijo utopije, ki se glasi: utopíja -e ž (ȋ) 1. načrt, zamisel idealne družbene ureditve ali družbene ureditve v prihodnosti, ki v stvarnosti ni mogoč, uresničljiv: utopija je lahko izhodišče za poznejše družbene spremembe; razvoj socializma od utopije do znanosti // pripovedno delo, v katerem je podana, opisana taka družbena ureditev: rad bere utopije; pisatelj je v utopiji skušal prikazati svet, kakršen naj bi bil // navadno v povedni rabi načrt, zamisel česa sploh, ki v stvarnosti ni mogoč, uresničljiv: polet na luno ni več utopija; svetovni mir je za nekatere utopija / ekspr. vse to so same utopije / moralna, socialna utopija 2. knjiž. predstava, podoba česa, ki ni osnovana na resničnosti: sredi pekla taborišča si je ustvaril utopijo iz želja in hrepenenj Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 10. 2021.

Celo slovarsko geslo ima v skupnem to, da je to nekaj, kar v praksi ni mogoče uresničiti. Utopija potem ni resnična in tudi ni bila uresničena, saj je to njeno bistvo. Tudi ljudje smo po naravi taki, da v vsaki situaciji lahko v teoriji najdemo boljšo rešitev, si je tudi želimo, ali pa drugim modrujemo, kako bi mi stvar naredili bolje. Ali lahko utopijo dosežemo, uveljavimo? Ta ideja je lahko nevarna, saj ima lahko vsak svojo utopijo, ta je torej subjektivna in z mojo utopijo se mogoče veliko ljudi ne strinja. Če pa sem v njo zelo prepričan, vanjo 'verujem', kot v neko psevdoreligijo, jo lahko poskusim tudi uresničiti. Nevarnost pa pride, ko jo poskušam uresničiti na vsak način, podpirajo pa me ljudje, ki delijo moje prepričanje in zagretost.

Rad bi omenil tudi prvo literarno delo, ki je poskusilo zaobjeti in predstaviti utopijo. To je Utopija Tomaža Moora. V njej ljudje sledijo svojemu razumu in s tem pridejo do vsesplošne blaginje. Mogoče nas to lahko usmeri na pravo pot. Drugo delo, ki je po mojem mnenju lahko razumljeno kot utopično, je Država ali Politeja, ki jo je napisal PLaton. V njej lahko beremo o poskusu idealne ureditve duše/države, kjer vladajo filozofi, kjer so otroci skupna last, kjer je cel polis ena velika družina.

Zanimivo je, da je v predvsem slednjem delu možno potegniti veliko vzporednic v skoraj današnji svet, natančneje v komunizem. Tudi ta ideologija je bila neke vrste utopija. Promovirali so jo kot 'raj na zemlji', prihodnost je vsekakor bila svetleča (sedanjost ne toliko). Tudi komunistični revolucioanrji so brali Mora ter se nad njim morda navdušili. Razlika med njimi in njim pa je v tem, da je More svojo knjigo uporabil kot kritiko, tudi satiro sedanjosti. Njegova Utopija je hotela doseči spremembe po miroljubni poti, medtem ko je na drugi strani revolucija bila neizbežna.

Tudi jaz razumem utopijo v literarnem smislu kot kritiko sedanjosti, ki nam lahko pomaga k dobrim spremembam.

1.)Fran Milčinski: Zgodba Janeza Kosa[uredi]

Vrgel je šop popisanih listov predme na mizo. »Beri,« je dejal, »radoveden sem, koga porečeš!« Prijatelj moj je Ljubljančan in mu služi za vsakdanje občevanje s svetom ljubljansko kogavsko narečje. Dejal je, da je trem osebam že dal, da so brali, pa so popokali od smeha.

Nisem načelen nasprotnik smeha, ali ga čislam le v mejah družabne dostojnosti in telesne dobrobiti. Da bi od smeha počil, ni na sporedu mojih želja. Toda nisem zadevnih besed kogakavskega prijatelja štel za resne in resnične do zadnje pičice, kajti mož je odvetnik. In ko mu je spokojena večerna ura prinesla potrebnega časa, sem liste vzel v roko brez razburjenja in brez strahu, toliko da sem telovniku odpel gumb, da s pota spravim sleherno oviro obljubljenemu smehu.

No, se je stvar pričenjala dokaj vsakdanje.

Moj prijatelj, kogakavski odvetnik, je imel klijenta Janeza Kosa. Ta Kos je bil bojevit petelin in bi se imel zbog te svoje lasnosti zagovarjati pred ljubljanskim sodiščem. Pa je stalo v onem šopu listov, kako mu je njegov zastopnik in trikratni moj prijatelj pisal z najodličnejšim spoštovanjem, kakršno pač gre takemu ptiču, da bo ta in ta dan in to baš 17. avgusta glavna razprava, naj sigurno pride, da sodišču razloži osebno svoj zagovor, kajti njemu, odvetniku, takega zagovora ne bi verjeli. Skratka bilo je navadno opravilno pismo, po tarifi vredno 21 K 80 v s papirjem vred in priporočeno poštnino. Toda je bila domovina baš one dni pozvala Janeza Kosa na orožne vaje in je bival Janez Kos daleč od domačih livad tam preko v kateremkoli kraju s končnico -ac in se z neumorno vztrajnostjo vežbal v drznih gibih in počepih, v junaškem rotenju in domorodnem kolu.

Pa mu je dospelo v roke na belem listu odvetnikovo pisanje pa je šel in se javil komandirju: »Tako in tako, 17 avgusta treba da sem v Ljubljani.« 

In zdajle postaja stvar zanimiva, kajti se v šopu listov pričenja cirilica.

Ni stvari pod dragim Bogom, katera bi mi povzročil a toliko čiste radosti kakor cirilica, ne tiskana — na tiskani cirilici ni kaj posebnega — ampak pisana. Vzameš list v roke, na prvi mah spoznaš, s cirilico je pisan, in že te prevzame prijetna napetost, kaj ti razodene pisanje.

Pa se lotiš branja, besede za besedo, črko za črko — saj pisati si se bil učil azbuko in jo takorekoč znaš. Prizadevaš si in ti prizadevanje rodi presladek sad: kos besede pogodiš, kos besede uganeš pa imaš pelo in si je vesel, kakor da si našel kronico in je pravilno žigosana.

Seveda lahko ni čitanje, dasi takorekoč znaš in sam pišeš azbuko. Je reč pač taka, da kreše svoje kavke vsak ciriličar po svojem osebnem navdahnenju in mu je mar kakor lanskega snega, ali se mu pisanje zlaga z navodili v početnici, ki je vir tvoji učenosti.

Holaj! trije i brez pike pa s črto spodaj kaj je to? S črto spodaj bi bil t, brez črte bi bil š, toda s črto spodaj? Vedi in pomni: tudi š-Črta spodaj je odveč, pa ko stvar premišljujem, se mi zdi, da ima nemara vendarle svoj pomen, in ta pomen ji je namen, da naj služi izpodbudi bralčevega zanimanja. Ali kalil - Potem vzemimo veliki D!

Veliki D piše ciriličar tako kakor malega, pa bi ga pravzaprav ne smel, ako naj verjamemo početnic i. — In še naletiš na črko, ki je na las podobna našemu t. Kaj je to? Kaj je to? Azbuka nima take črke. Si jo ogleduješ s te strani, si jo ogleduješ z druge, ugibaš sem, ugibaš tja, živio pa jo imaš: t je, naš t, hvala Bogu!

Pa ima cirilica svoj t, svoj pošteni, zgodovinsko utemeljeni in mednarodno priznani t. In se vprašuješ: Svoj lepi, domači, vajeni t ima, čemu se potem ciriličar poslužuje tujega latinskega? Čemu? Mislim, da se ne motim, a tebi, brate federalist in avtonomist kri sramu in kesa naj ti šine v lice: ta latinski t je pomenljiva žrtev zavednega ciriličaria na altarju narodnega edinstva! Tako je in nič drugače.

V posebno naslado mi je torej bilo, da se nadaljne zgodbe Janeza Kosa kretajo v cirilici, in sem se spravil nadnje in nisem odnehal, da sem jih pogodil in dognal.

Janeza Kosa komandir je odvetnikovo pismo vzel v roke in ne dvomim, da je narobe i njemu nudila naslado okolnost, da je bilo pismo pisano z latinico. Gotovo mu je nudila naslado, toda se je uklonil predpisom službe. Zapostavil je osebne občutke in ni odlašal, da predloži odvetnikovo pismo svojemu komandantu v »nadležnost« in je tako storil in je imenoval v svojem poročilu zadevno pismo akt in je pisal vse, prav vse m čisto po naše v prid omenjenemu edinstvu, a vse i v izpodbudo bralčevega zanimanja kakor naš n.

Pa je hitel tudi komandant in je istega dne — to je bilo 14 avgusta predložil »akt« višjemu komandantu s kratkim, pa jedrnatim poročilom dvajsetih besed in je od teh dvajsetih besed čisto nečitljiva le ena.

No, je bil višji komandant vrlo inteligenten mož, ki je že moral imeti svojih izkušenj z odvetniki, pa se mu je zdelo umestno, da najprej piše oblastvu v Ljubljano in ga vpraša, je li res kar sporoča odvetnik, da mora Janez Kos ta in ta dan in to baš 17. avgusta priti v Ljubljano; pa je akt z naročilom tega vprašanja vrnil komandantu in so vsi g pisani kakor naš r, a vsi r kakor nas grški gama.

Komandant je prejeto naročilo dne 17. avg. odstopil komandirju v izvršenje, pa je komandir naročilo izvršil in pisal že naslednjega dne.

Študij Nove pisarije[uredi]

Uvod Namen: opisati različne vrste pismenosti, predvsem z besedilom na zaslonu in s sliko. Prešernova nova pisarija: pogovor med učencem in učiteljem. Pismeni ljudje so bolj suvereni in z njimi je težje manipulirati. Tiskana knjiga ne bo izumrla. Napisal, a se ni shranilo, do bralca. :( Bralec Prosti dostop Hočemo čim več stvari zastonj, to nam je prinesel internet. Ne naša država, ampak tujina. Znanstvene objave niso več honorirane in plačljive (revije), medtem ko umetniške so. Tudi EU podobno. Prosti dostop: lahko zastonj dostopaš do vsebine; Prosta vsebina: lahko prosto spreminjaš. Platinasti prosti dostop: za prosto dostopnost plača nekdo, ki ni avtor, Zeleni: avtor sam ohrani besedila, Zlat: založnik zagotovi prosti dostop Založbe Pri znanastvenih nesmiselne, bralcev več ne pritegnejo. Drugače pri leposlovju in popularnih temah. Predatorske založbe: avtomatsko povabijo avtorja, da naj objavi pri njih, namesto honorarja dobi prvi 2. publikaciji zastonj npr. Ne marajo knjižnic. Repozitoriji Citiranje in branost*=vplivnost. Repr. imajo to vgrajeno, subvencionirani njihovi skrbniki. Za znanstvene publikacije se pač bolj splača odprti dostop, več ogledov, citiranj,. Bolj poljudno? Jezik in Slovstvo, Slavistična revija, Primerjalna književnost. SR đe zastonj. SlovLit na strežniku Jožef Štefan Varovanje zasebnosti

Koncern je ime za velika združena podjetja zlasti v Nemčiji, izraz korporacija se nanaša na ameriške oblike organizacije velikih podjetij. Razlika med posameznim in zasebnim, skupnim in javnim. Zasebnost hočemo, a hočemo ugodnosti, ki jih dobimo z nadzorom nad seboj. Najhuje ko se politično zlorabi podatke(Snowden). Street view in Nova beseda neuporabna. Kreg pti wikimedia commons. Zakon o varovanju os. podatkov le v napoto, ko je agresivno uveljavljal Urad informacijskega pooblaščenca in s svojim delovanjem grenil življenje državljanom.

Kredibilnost Včasih preverili uredniki, a tudi njih žene kaj, so pod vplivom nečesa. Na spletu lahko vsak objavlja vse. Preveriti moramo avtorja, njegovo biografijo, področja, dejstva, podatke, na katera se sklicuje. Alan Sokel, ne smemo slepo zaupati slavnemu avtorju, če to ni njegovo področje. Aktivizem Tradicionalni humanisti so izurjeni za odkrivanje napak v navidezno urejenem svetu, za bistro zaznavanje problemov tam, kjer jih drugi ne vidijo, ne pa za njihovo reševanje, saj naj bi to ne bila naloga znanosti, ampak drugih družbenih sistemov. Literatura sredstvo. Uzurpacija prostorov na FF. Ni objektiven, hoče vse črno belo. Kritična refleksija pomeni odmik od predmeta opazovanja, to pa je ravno tisto, česar si aktivizem ne sme privoščiti. Povsod išče zatiralca. Dober odstavek! Avtorstvo Inštitucija daje legitimnost/lahko zavira --->samozaložba--->kritičnost. Starost dokumenta ni garant, upoštevati treba zgo okolje, ozadjr, mišljenje in izpuščati. Primer Dimitrij Kebe, polbrat Iva Svetine, Hervardi (nacionalisti) pisal o Cankarjevi smrti. Elleasar in Kranjksi Prešeren Strokovno recenziranje Peer reviewing, javna recenzija open peer... Urednik skrbi za manjšo napetost med recenzentom in avtorjem, lahko sprejme/zavrne/pogojno sprejme članek. Javni kriteriji recenzije, v komentarjih avtorju povejo, kaj ni vredu. Pogosto ne ve, koga recenzira in obratno. Pogojni sprejem, če avtor upošteva pripombe. -določijo tip članka, njegovo tematsko področje, presodijo ustreznost naslova,obseg članka v znakih, ali manjka kakšen nujni del članka, ali objavljeni v tujih jezikih, v prevodu, označijo j. plat članka, presodijo slog članka, izrek o primernosti terminologije, pregledajo članek po tehnični plati, se izrečejo o izbiri teme, o metodi, pregledajo referernce, naštejejo morebitne napačne trditve, kompozicijske, argumentativne in sporočilne nedoslednosti Članek primeren za takoj objavit, primeren za objavo, a lahko počaka na naslednje številke, je pogojno primeren(če avtor upošteva), ni primeren. Pravopis Ločila Vezaj -, pomišljaj (–) (na tipkovnici ga ne morem zapisati), dolgi pomišljaj ((—))+ kdaj stično/nestično. le-ta/tale, le-ta je papirnat. Dolgi pomišljaj pride v poštev za členitev dolgih odstavkov, ki jih ne želimo ali ne smemo razbiti na manjše. To se zgodi v opombah, ki ne smejo biti odstavčno členjene. Nestični dolgi pomišljaj stoji torej samo med povedmi, ne pa znotraj povedi. Minus s pomišljajem. nestični vezaj med dvema priimkoma:Anton Umek – Okiški, filozofi ... Narekovaji: srednjih narekovajev (»«), zgoraj/zgoraj "". Raje srednji. Tretji zgoraj spodaj vejičnih, („unarekovajena beseda“).'x' le za pomene besed. Pri t. i. opustimo. Dvopičje levo stično, le v cobbisu nestično. Pred naštevalnim nizom je dvopičje večinoma odveč, v isti povedi npr. + itd.+ itn. Tropičje namesto itd., pred njim ni vejice, je nestično. Manj ? in !, podpičje pred pojasnjevanjem. Pri trpniku dajemo prednost obliki z deležnikom na -t/-l pred tisto s se, zlasti kadar je predmet iz kategorije živo, da se s tem izognemo dvoumnemu branju (Pisatelj je bil pohvaljen < Pisatelj se je pohvalil; Knjiga je bila tiskana < Knjiga se tiska) Velike začetnice Digitalna pismenost Avtor sam pripravi besedilo, brez računalnika ne gre. Formati besedil xt pomeni golo besedilo (za npr slovLit, progtamiranje) doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo (če nočemo doc/x) htm ali html je spletno besedilo pdf je natisljivo besedilo (šele, ko vemo, da v docx ne bo popravkov) besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic,

Besedilo v wikijih enoto v seznamu na začetku vrstice napove zvezdica (*), naslove obdamo z dvema enačajema ==xxxx== (podnaslove s tremi itd.)

ležeči tisk napravimo z dvema apostrofoma ’’xxxx’’, krepkega s tremi ’’’xxxx’’’, povezave napravimo z oglatimi oklepaji Ljubljana, v dveh zavitih oklepajih so predloge, ki lajšajo vnos bolj zapletenih zadev, Cobissovo številko vnesemo npr. s COBISS, oštevilčeni seznami se začenjajo z grabljicami (#),

 uvaja pesemsko besedilo,

ga zaključuje

Vaje v wikijih odstavek naj združuje vsaj tri povedi, mašila (tudi, še, poleg tega, potem, prav tako, kasneje, kot smo že zapisali ...), ki jih enciklopedični slog ne prenese, prehajanje med prvo in tretjo osebo ter med preteklikom in sedanjikom, dobesedno, suženjsko prevajanje iz drugih jezikov, najbolj dosledno prav tistih pasusov, ki jih prevajalec ne razume Sporočanje popravkov in komentarjev Kar v besedilo, označimo z miško, potem pa z desno miškino tipko ali preko menija (Pregled > Nov komentar) odpremo okence za vnos pripomb. Naj bo jasno, ne pdf. za komentiranje pa so naslednje možnosti:

   na pogovorni strani besedila
   na pogovorni strani avtorja
   če gre za besedilo, ki nastaja v univerzitetnem seminarju, lahko za diskusijo o njem odpremo na Wikiverzi samostojno stran
   znotraj besedila v obliki teksta, ki na zaslonu ni viden; take pripombe damo med lomljene oklepaje takole: 
   s predlogo: beseda s popravljeno napako

Navajanje Srce humanistične znanosti je »citat«, reprodukcija plus navedba vira. Reprodukcija nam pomaga usmeriti pozornost na predmet študija (besedo, verz). Citat nam prihrani trud, da bi reproducirali več teksta, kot ga potrebujemo, in nam vendar omogoča dostop do konteksta predmeta raziskovanja.

Čemu sploh cititamo »Kakor je dejal že«, »kakor trdi«, »kot je zapisal«, Pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti. Sklicevanje na verodostojne zmanjša možnost napak. Avtor pomemben včasih, elita. Wiki drugačen, manj napuha?, prestiža, socialnih privilegijev. Kreator info in pasivna čreda (populizem). Rabimo avtoritete, ker se bojimo prevzeti odgovornost?, jim poopuščamo ker jih rabimo... da šele tisti posameznik, ki se je opogumil do samostojne ustvarjalnosti, lahko razvije tudi druge plemenite osebnostne lastnosti. samo z vzgojo občutljivega bralca nikoli ne bomo dosegli želene stopnje družbene kreativnosti.informacije (znanje, vednost, objave) so postavili v pravni kontekst industrijske družbe in jih opredelili kot intelektualno lastnino,iz 50 na 70 let. Prodaja knjig se ne bo zmanjšala, če se sprosti tok informacij, kvečjemu povečala. Pretirano citiranje je strokovno in etično sporno, pravno vprašljivo oz. kaznivo pa ni. Prepisovanje O plagiatu govorimo takrat, kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave. Kleptoman, kradenje tem ... Največkrat copypaste z interneta.

Citatna industrija 'Citatni indeksi' Citation index je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše (pogosteje citirane) objave od manj pomembnih.Na Slovenskem Scopus, Web of Science, SSCI in AHCI. Google Scholar zastonj, Segment slo lit vede 200, Reuters opazovan (monopol),problem, če se preveč oziramo na št., tudi če je specifična (narodna) tema.

'Faktor vpliva'

številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnosti znanstvene revije, thomson reuters popularen, meritve pristranske (angleško govorjene), problem prisilno citiranje--> večji faktor. Dvom v IF. Google alternativa, Open Citation Corpus. Zunaj znanstvene sfere na vplivnost informacije sklepajo iz števila njenih branj (dostopov, ogledov, izposoj, uporabe, klikov, prodaje).

'Slovenske znanstvene revije'

   Primerjalna književnost
   Slavistična revija
   Dve domovini
   Jezik in slovstvo
   Razprave SAZU
   Studia mythologica Slavica
   Knjižnica
   Phainomena
   Acta Neophilologica
   Traditiones
   Slavia Centralis (Maribor)
   Verba Hispanica,

SR je bila v AHCI, SSCI, BL,...

'Citatni slogi'

   APA (psihologija, vzgoja, družbene vede)
   MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika)
   AMA (medicina, biologija)
   čikaški (naravoslovje, splošno)
   wikipedijski

Primerjalna književnost MLA, slovenistična bližje čikaškemu slogu. Dovolj: avtor

   naslov

potem pa glede na vrsto objave še:

   ime spletišča in datum pri spletni objavi
   kraj, založbo, letnico in knjižno zbirko pri knjigi
   naslov zbornika, kraj, založbo, letnico in strani pri članku v zborniku
   naslov revije, letnik, številko, letnico in strani pri članku v reviji
   naslov časnika, datum in strani pri članku v časniku

'Tehnika citiranja' Citat ali navedek je iz dveh delov, iz navedenega besedila samega in iz navedbe vira citata

   dobesedni navedek tujega besedila pisec loči od lastnega z narekovaji ali ga postavi v samostojen, grafično drugačen odstavek
   vir citata je lahko v celoti naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila ali pa je na koncu citiranega besedila samo kazalka na bibliografske podatke vira oz. na tekst, iz katerega smo citirali; kazalka je lahko v obliki
       opombe
       kratkega sklica (avtorjev priimek z letnico in stranjo objave v oklepaju)[129]
       neposredne povezave na vir

'Opombe' Tradicionalna opomba: Bjelčevič postavlja, da »[v]erz ni sinonimen s poezijo, pesmijo ali liriko, proza pa ne s pripovedništvom, zgodbo, prozaičnostjo«.1

1 Aleksander Bjelčevič, Verz in proza, vmes pa nič, JiS 50/1 (2014), 1–5.

Kratki sklic namesto opombe: Bjelčevič postavlja, da »[v]erz ni sinonimen s poezijo, pesmijo ali liriko, proza pa ne s pripovedništvom, zgodbo, prozaičnostjo« (Bjelčevič 2014: 5).

Seznam literature Aleksander Bjelčevič. Verz in proza, vmes pa nič. JiS 50/1 (2014). 1–5. Enciklopedije ne rabijo opomb, ker povzemajo in lit le na koncu. Opombe pri wikijih na koncu.

'Kratki sklici' 'Napake pri citiranju'

   nepoznavanje temeljnih referenc
   poznavanje referenc zgolj v enem jeziku ali znotraj ene »šole«
   vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference, čeprav za temo niso dovolj relevantni[139]
   nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo
   samocitiranje[140]
   citiranje zaradi citiranja samega – Dragica Haramija (2003: 113) piše, da na leto izide okrog sto slovenskih romanov. > Na leto izide okrog 100 slovenskih romanov. — Sklicevanje je nepotrebno, ker ne gre za avtorsko izjavo oz. odkritje citiranega avtorja, ampak za javno dostopne podatke. Če domnevamo, da bralcem ne bo jasno, od kod smo jih vzeli, dodamo vir, npr. Cobiss pokaže, da na leto izide okrog 100 slovenskih romanov.
   navajanje http-jev, zlasti dolgih, je popolnoma odveč, URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij
   še bolj narobe je navajati samo http-je brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu
   za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji
   navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov (in avtorjev) gesel, iz katerih smo črpali, ne zadošča

Žanri[uredi]

Znanstveno, strokovno, poljudoznanstveno. Odvisno kje je objevljeno, za kakšne bralce. Znanstveni v znanstveni reviji, sintetično in kritično poroča o najnovejših raziskavah + sam nadgradi. Točke znastveni > strokovni. Knjige na znanstvene, strokovne, uni uč, uč, ... Mesto objave je, kar dela delo znanstveno in dobiš več točk.

'Šolsko pisanje' Referat, esej, diplomska naloga. Razlika v tem, da zadovolji šolske zahteve. Cilj je samostojno delo zase. Ker te zanima.

'Popravljanje' Korigiranje in lektura, velik del znanstvenosti. Lektura (copy editing-ni dober prevod ni lektoriranje ampak tehnični popravki pred objavo) pomeni popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilo optimalno. Korigiranje, da bi bilo besedilo čimbolj tako kot v OG. Korektura podlistkov (proofreading) npr.

Komunikacija v stroki E-pošta Navodila, kako pisati, etika e-pošte. Socialna omrežja Ljudska znanost, čedalje bolj prepletena s poklicnim življenjem, platforma za reklamo, veliko se seli na splet. Tvit 140 znakov, podobno kot haiku, aforizmi, #, aktivno, tudi na politični sceni. Drugo LinkedIn-razpisi za akademske službe, Digital Humanities. Zagovor Dogodek s protokolom, lahko pride do debate, predsednik komisije ima prvo besedo, nato kandidat povzetek, sledijo vprašanja in ocena. Literarna kritika Subjektivna, zabavna, v demokraciji, med publicistiko in znanostjo, polemičnost, jasna, poučna, prepričljiva. Literarna kritika: predmet nnje npr. roman, pes zbir, strokovna kritika pa strokovno ali znanstveno delo.

Enciklopedični članek Jasno, jedrnato, neposredno obveščanje, pri wiki: soglasnost, strpnost/solidarnost, ne pisati o samem esbi, ne se promovirati Biografski članek Navodila, kako ga vnesti v Wikipedijo.

Članek o knjigi Vaje Strokovni blog Blog brez selekcije, vsak lahko ima blog, verjetno bolj bran, instaneten odgovor na nekaj aktualnega, ne prinaša točk, ni v katalogih. Vseeno citirati. Spletni forum Javen, osebna motivacija, lahko moderiran ali ne, tematiziran ali ne, najpogosteje da. Npr slovLit

Slog[uredi]

Besedilo čedalje bolj povezujemo z internetom, optimalno branje do 60 znakov v vrstici. Na internetu prednost to, da so nove novice na vrhu. 'Sestavni deli Namen Pisarije je usposobiti posameznika za samostojno in kompetentno vključitev v strokovno sfero. UMRIS-uvod, metode, rezultati in sklep. IMRAD-introduction, methods, results and discussion. V znanstvenih člankih ob avtorju št ORCID oz kraj bivanja. POnavadi gradivo le z drugega zornega kota. NAslov Ekonomično, stvarno (ne metafor), spolno nevtralno, max 10 besed, ne okrajšav, podnaslov po : z veliko zač. Izvleček

   predmet raziskav, metode, rezultati, sklep oz. implikacije v 10 vrstic. Ne dolgovezi, problemi in sklepi.

Ključne besede Kot kategorije na wiki, le ožje področje!, kratkost, termini Kazalo vsebine PC že sam, pri npr. bio člankih naj bodo enotna, ne za en stavek... povezave Naj bo znotraj oklepaja kakšna beseda. Napake Gostobesednost Nedoločljive količine, variirani osebek, neinformativno besedilo ... Nerazumljivost Bodi razumljiv, ne na vsak način strokovne besede oseba-junak, proza>povest, roman... Večinoma, toda, vendar, ampak, praviloma, bolj ali manj Pomanjkanje konteksta Že/šele, celo, kar, samo... imajo vrenostni naboj, mirno izpusti.Ne posplošuj. Teza. Strokovnjak tisti, ki ve, akko priti do info in jih posaviti v kontekst. Manierizem Potreba, da bo besedilo lepše. Poudarek na retoriki. Vzročno-posledičnost, oznake, koliko koga cenimo, dolgovezenje, ponavljanje, povzdignjen jezik. Slogovna ubornost Nasprotna skrajnost. Pristranskost Ideologije, patriotizem, spolna ideologija, žolčni feminizem, razredni boj, nasproten OF,... Strokovnost je ravno zato, da skuša biti objektivna. Terminologizacija V izrazu samem ne bomo našli resnice predmeta. Izrazi so lahko dvoumni in za njimi se lahko skrijemo. Potreba po točno določenih definicijah, ne pa konkretnosti, resničnih primerov. Poenotiti rabo termina, ne uporabljati sopomenk. Spol in število Včasih moško nevtralno, zdaj enakovredno, zadrege, če pišeta članek 2, trije... majestetični plural:) Mentalno brambovstvo in servilnost Biti zvest slo izrazom, ne pa tujkam in modam iz Z. Govorni nastop Ne sme biti sam sebi namen, služiti mora posredovanju info. Po naravi manj informativen, vseeno zanimiv in prebavljiv. Ne predolg. Ustrezna priprava, ponavadi prekoračimo čas. Ne vse na pamet. Prosojnice Ne beri, naj ne moti, pritegne preveč pozornosti, pripravi se, če predstavitev ne dela. Vizualizacija Hitreje v glavo, pozitivna konotacija, slike, grafi, nič ne stane. Fotografije Kot v času pred pisavo, slikovna pisava. Prilj v publicistiki, enostavna, zastonj, a c in cc še vedno, le za screensave ne. V Zbirki. Licence Žal še vedno c, avtorsko delo. V Jugo 35 let po objavi. Javno dostopne slike lahko, v Slo še to ne vseh. Foto kulturne dedoščine So zaščitene pred fotografijo in niso objavljene. Fair use v redkih primerih. BEDNO. Nalaganje na wikijw

Infografika[uredi]

oblika vizualizacije podatkov, tj. vizualna prezentacija podatkov, informacij in znanja sploh, ki izrablja sposobnosti človeškega vida za hitro in jasnejše dojetje vzorcev ali trendov v kompleksnih podatkovnih nizih. Ena slika pove več kot tisoč besed. V principu diagrami prikazujejo vrednosti v koordinatnem sistemu. Grafikon. Geopedija zemljevidi.


Od literarnih zgodovin pridejo v poštev Matičina Zgodovina slovenskega slovstva, 6 (1969, poglavje Lina Legiše V ekspresionizem in novi realizem), Zadravec-Pogačnikova Zgodovina slovenskega slovstva, 7, in Slovenska književnost, 2 (1999). Brskati začnemo v predmetnem kazalu na koncu knjige. Bibliografija člankov za povojno obdobje se nahaja v Slovenski bibliografiji, do katere pa je neroden dostop; mogoče bomo imeli srečo in dobili z NUK-ovih spletnih strani njeno digitalizirano verzijo za ustrezno leto. Bibliografija žal ne vsebuje vseh izšlih literarnih ocen. Enostavnejše in plodnejše je iskanje po besedilih časopisov na dLibu. Za avtorje na prve črke abecede do Nj, med katere spada tudi Koprivec, vzamemo novosadski Leksikon pisaca Jugoslavije, 1–4 (1972–1997). V poštev pridejo iste literarne zgodovine kot zgoraj, samo poznejši zvezki, povrhu pa še 1. knjiga Slovenske književnosti 1945–1965 (1967); stvarno kazalo se nahaja v drugi knjigi; čisto v vseh Koprivca ne bomo našli.

Digitalna humanistika - humanistično računalništvo oz. računalniška obdelava humanističnih podatkov-empirična znanost Kulturomika - je področje raziskovanja, ki se ukvarja s kvantitativno analizo kulture s pomočjo podatkov o pogostnosti rabe besed ali besednih zvez v določenem prostoru in časovnem preseku. 1. zajem (data.mining) OCR 2. obogatitev (urejanje) 3. analiza (luščenje informacij/struktur/vzorcev iz podatkov) (strojno učenje) 4. interpretacija (pripisovanje pomena) (kontekstualizacija) 5. razpečevanje in hranjenje (publiciranje) 6. kolaboracija (komentiranje) 7. meta DH-dejavnosti (piočevanje)

»poigričenje« (gamification) Nekdaj tekst nedotakljiv, zdaj se od bralca pričakuje aktivno udeležbo

Zbirka slovenskih leposlovnih besedil, danes je na prvem mestu Digitalna knjižnica Slovenije (DH projekti v slo)

Izraz empiričen pomeni, da so bili podatki pridobljeni z opazovanjem ali eksperimentom.pridobivanje, merjenje, preverljivost.


Nove besede[uredi]

pleonazem pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi rizom/micelij seznam 'enumeracija (naštevanje) dilentalizemnestrokovno, površno opravljanje kakega dela aforizem-zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek eksploatacija- neplačano prilaščanje proizvodov tujega dela, izkoriščanje nicelizacija-izenačevanje inertnost-lenobnost, nedelavnost, strogo po ustaljenih pravilih relata refero- famulus - služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku

impozántnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost impozantnega: impozantnost stavbe / njegova postava ni brez impozantnosti

filíster -tra m (í) nav. slabš. samozadovoljen, v mišljenju in dejanju omejen človek: biti, postati filister; boril se je proti filistrom; literarni filister / bil je čisto vsakdanji filister malomeščan, neizobraženec

eklatántno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) izobr. očitno, jasno: ~ izraženo stališče Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 10. 2021

habilitacija - pridobitev pravice predavati na visoki šoli, to omenja tudi pisec Nove Pisarije, ko omenja vzpon in razvoj kulture, ki s seboj prinaša dvig habilitacijskih kirierijev, obenem pa se sprašuje, kakšna usoda je namenjena drugim, ki v tej skupini kreative niso.

ludizem -pojav v Angliji 19. stoletja, ko so nezadovoljni delavci svoje nezadovoljstvo izkazovali (zelo nazorno) z razbijanjem strojev, ki so bili domnevni krivec ali vsaj simbol njihovega trpljenja.

parazitirati -živeti kot parazit, torej ne sam od sebe, ampak s pomočjo nečesa drugega. Primer parazitiranja je tudi naslov Nova Pisarija, ki je do črke enaka kopija istoimenskega dela Franceta Prešerna.

piratizirati -nezakonito si prisvajati, razmnoževati izdelke elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje. Tako lahko piratiziranje krši avtorske pravice, vsaj v lit. prostoru pa je tako, da avtorjev opus po 70 letih od njegove smrti preide v javno last.

srenja -srénja -e ž (ẹ̑) 1. nekdaj skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi: srenja je kajžarjem razdelila nekaj srenjskega sveta; zborovanje srenje / planinska srenja // sestanek te skupnosti: napovedati srenjo; razglasiti, kaj so sklenili na srenji 2. star. prebivalci kakega kraja in bližnjih krajev, ki so med seboj povezani: vsa srenja je šla na svatbo; govoriti zbrani srenji / vaška srenja 3. ekspr., s prilastkom ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj: to je bil velik dogodek za našo kulturno srenjo; ob tem se je zganila vsa slovenska srenja vsi Slovenci; učiteljska srenja učitelji, učiteljstvo

diseminacija-razširjenje bolezenskih klic po telesu:

repozitórij samostalnik moškega spola

repozitorij prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do dokumentov, datotek

estráda -e ž (ȃ) 1. področje udejstvovanja v popularni kulturi

sintágma -e ž (ȃ) jezikosl. besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena