Uporabnik:NBrance

Domače naloge

DN1: prijava na wikiverzo

DN2: wikikoda

DN3: POPRAVLJALCI SVETA

• kam pogledamo, ko potrebujemo kakšne podatke (npr. število prebivalcev na svetu) → google
• kako "popraviti" svet
• pustiti biti ali ne
• načini za popravljanje sveta
• nekoč: vojne
• pri Slovencih: Prešeren (imenitne pesniške oblike; njegovi junaki popravljali svet → Črtomir)
• kako danes spreminjamo svet na bolje?
• popravljamo svet na kulturnem področju
• kako lahko jezik prispeva k blaginji in h kvaliteti življenja
• slovenščina spada v skupino vitalnih jezikov (strah, da bi izumrla, je odveč)
• WIKIPEDIJA: nova kulturna paradigma (prostor, kamor dajemo)
• novo poseganje v svet
• metafora za nov svet; revolucionarno
• javno, brezplačno, transparentno
• piše lahko kdorkoli
• dogaja tudi vandalizem
• več avtorjev → kvaliteta člankov se izboljšuje
• velika stopnja samorefleksije
• vredno sodelovati za boljši novi (virtualni) svet!!!

DN4: NEKAJ O SLAVISTIČNI REVIJI

Slavistična revija, osrednji slovenski znanstveni časopis, je začela izhajati leta 1948. Prvo leto jo je izdajalo Slavistično društvo v Ljubljani, od leta 1967 pa je za to odgovorno Slavistično društvo Slovenije. Glavni urednik je Miran Hladnik, revija pa ima tudi podnaslov Časopis za jezikoslovje in literarne vede ali Journal for Linguistics and Literary Studies. V njej so predstavljene slavistične tematike, posebna pozornost pa je namenjena preučevanju slovenskega jezika in književnosti. Na prvi pogled sploh ne izgleda kot druge tipične revije, ki smo jih vajeni prebirati, ampak bolj spominja na kakšno knjigo. Prebirala sem Slavistično revijo iz leta 2016, letnik 64/številka 1. Že na prvih straneh me je presenetil članek, napisan v ruski cirilici. V reviji so članki, ki s svojimi zanimivimi temami s področja jezika in literarne vede, pritegnejo pozornost. Objavljeni so še tujejezični članki, ki obogatijo vrednost revije, podane pa so tudi razlage v angleščini.

DN5: POSTMODERNISTIČNI ELEMENTI V POEZIJI JEVREMA BRKOVIĆA

Ana M. Vučinić Gujić v članku predstavlja edinstveno poezijo črnogorskega pesnika Jevrema Brkovića. V njegovih delih je opazen preplet tradicionalnih, modernističnih in postmodernističnih prvin. Avtorica članka podrobneje predstavi Brkovićev bogat pesniški opus in razloži, kako njegove pesmi pripomorejo k ustvarjanju intertekstualnosti.

V uvodu avtorica pove nekaj več o Brkovićevem dolgoletnem literarnem ustvarjanju in pomenu njegove poezije. Izvemo, da v svoja dela nenehno vključuje nove, netipične, netradicionalne elemente, tako pa korenito vpliva na črnogorsko postmodernistično liriko.

V nadaljevanju beremo, kako se kaže postmodernistična intertekstualnost v praksi. V zbirki del z naslovom Tajna večera Brković združi elemente parodije, krščanske vrednote in svetopisemske ideje. Gujić piše: »Svetopisemska simbola: kruh – Kristusovo telo in vino – Kristusova kri, ki se preliva za odpuščanje grehov, sta pri Jevremu Brkoviću zamenjana s sodobnim diskurzom v duhu parodičnega odnosa postmodernega pesnika.« (2016: 2)

Omenja še postmodernistični historizem in zbirko Dukljanske molitve. Historizem v literarni zgodovini pomeni proučevanje literature s stališča zgodovinskega razvoja (SSKJ). Pesnik v Dukljanskih molitvah izrazi svoja notranja občutja, saj želi raziskati zgodovinsko ozadje nastanka svojega naroda (Duklja je bila srednjeveška južnoslovanska država; zajemala je predvsem jugovzhodno območje Črne gore). Brković spretno išče povezave med sedanjostjo in preteklostjo, predvsem pa kritizira naša prepričanja o poznavanju preteklosti.

Članek je vsebinsko kar precej zahteven; veliko je strokovnih izrazov, razlage so obsežne in podrobne, sploh pa sta tema in ideja kompleksnejši. Med branjem sem si tako morala večkrat pomagati s slovarjem. Naučila sem se veliko novih pojmov, predvsem pa sem spoznala izjemno drugačno pesništvo.

DN6: SEZNAM SLOVENSKIH LITERARNIH ZGODOVINARJEV

Na Wikipediji sem si ogledala stran o slovenskem literarnem zgodovinarju Alešu Bergerju.

Življenje in delo

Aleš Berger se je rodil 18. septembra 1946 v Ljubljani. Po poklicu je prevajalec, pisatelj, literarni in gledališki kritik. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz primerjalne književnosti in francoščine. Kot literarnega kritika ga zanima predvsem avantgardna lirika, napisal pa je nekaj gledaliških kritik. Tudi novinarsko delo mu ni tuje, saj je bil nekaj časa zaposlen v kulturni redakciji ljubljanskega radia, zdaj pa je urednik pri založbi Mladinska knjiga. Prevaja predvsem iz francoščine, in sicer dela znamenitih francoskih avtorjev, kot so Samuel Beckett, Jacques Prévert, Lautrémont in Guillaume Apollinaire. Preizkusil se je tudi v prevajanju iz španskega jezika. Na področju literarne zgodovine sta ga pritegnili predvsem smeri dadaizma in nadrealizma. Prejel je že več nagrad, denimo Sovretovo nagrado, Župančičevo, Rožančevo nagrado in Nagrado Prešernovega sklada in druge. Leta 2013 je postal častni član Društva slovenskih književnih prevajalcev.

Njegov opus je precej obsežen. Že leta 1974 je prevedel in uredil spremno besedo iz Noči bliskov (nadrealistična besedila). V naslednji letih je izdal naslednja dela:

• Volja do pesmi,
• Dadaizem in Nadrealizem,
• Srečko Kosovel,
• Ogledi in pogledi,
• Krokiji in beležke,
• Nono z Bleda,
• Noji nad Triglavom in še mnoga druga.

Njegovo zadnje delo Breze: 40 poganjkov od marca do maja je objavil leta 2020.

DN7: GEOPEDIJA

Na Geopediji sem odprla sloj literarnih spomenikov in v okolici svojega domačega kraja poiskala nekaj slovenskih pisateljev. V Šentjurju pri Celju se je leta 1843 rodil Franc Valentin Slemenik, kjer še danes stoji njegova rojstna hiša. Njegovo življenje je bilo precej kratko, saj je umrl že pri 27. letih. Obiskoval je celjsko gimnazijo, leta 1862 pa je odšel v Ljubljano. Sodeloval je pri pisanju za Novice. V prestolnici mu ni uspelo opraviti mature, ampak je srednješolsko izobraževanje zaključil na mariborski gimnaziji. Nekaj časa je preživel v benediktinskem samostanu in študiral bogoslužje, potem pa odšel na Dunaj študirat filozofijo. Umrl je za jetiko. S pisanjem je začel že zelo zgodaj, in sicer je napisal delo z naslovom Kadar nevesta slovo jemlje. Njegova druga znana dela so še: Izdajavec in Križem sveta, za kateri je dobil nagrado Mohorjeve družbe, Po dedov blagoslov, prevedel je tudi Stritarjevo razpravo o Prešernu.

Vladimir Levstik, slovenski pisatelj, pesnik in prevajalec, rojen leta 1886 v Šmihelu nad Mozirjem, se je šolal na nemško-slovenski gimnaziji v Celju. Potem se je preselil v Maribor, saj je oče želel, da bi postal duhovnik. Njegova prva pesem je izšla leta 1900, čez tri leta pa je v Ljubljanskem zvonu bila objavljena pesem Izgubljeni raj. Prevedel je znamenito delo Dostojevskega Ponižani in razžaljeni, in si tako zaslužil dovolj za potovanje v Pariz. Pod vtisom bivanja v francoski metropoli je napisal esej Babilon svobode, v katerem je opisal svoje izkušnje in predstavil aktualno dogajanje v pariških kulturnih društvih. Pisal je tudi dnevnik na pobudo Otona Župančiča. Njegov še en pomemben esej ima naslov Poskus o lepem slovstvu pri Slovencih. Umrl je leta 1957 v Celju.

DN8: ČLANKI, KI POTREBUJEJO LEKTURO

pojasnilo: velika/mala začetnica in sklon

DN9: REGISTER KULTURNE DEDIŠČINE

V Registru kulturne dediščine sem našla veliko spomenikov, cerkva in drugih objektov v bližini svojega domačega kraja. Nekaj jih že ima dodane slike in tudi ustvarjene strani na Wikipediji, nekaj pa jih še ni evidentiranih. Naslednje stavbe in objekti še nimajo ustvarjene wikipedijske strani:

• Cerkev svetega Nikolaja,
• Spomenik in grobnica narodnih herojev,
• Spomenik Antonu Martinu Slomšku.

Našla sem tudi spomenike, ki imajo sicer slike v Registru kulturne dediščine, vendar nimajo pripadajoče strani na wikijih. To so npr.:

• Spomenik Primožu Trubarju,
• Spomenik Slavku Šlandru,
• Spomenik Antonu Aškercu.

DN10: WIKIMEDIJINA ZBIRKA

Cerkev sv. Maksimilijana, Celje

DN11: SPOROČILO NA SLOVLITU

V arhivu Slovlita sem poiskala sporočilo, poslano na moj rojstni dan (26. junij). Obvestilo je poslalo Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP društvo), in sicer 26. junija 2018 ob 10:12:56. Naslov sporočila je Podelitev Lavrinove diplome za leto 2018. DSKP društvo je povabilo na to podelitev, ki je potekala 29. junija 2018 ob 20. 00 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Diplomo so podelili prevajalcu Kariju Klemeli. Poleg podelitve se je odvijal tudi Večer slovenskega prevajanja, na katerem so številni slovenski prevajalci predstavili svoja dela.

[1]

Študij Nove pisarije

UVOD

• naslov dela - sprva Nova pismenost (aluzija na Valentina Vodnika)
• pismenost = slovnica (19. stol.)
• "nova" (namig na nove medije)
• Wikimedijina spletišča
• gojenje skupnega avtorstva; proces; rastoča knjiga
• Prešernova Nova pisarija - pogovor med učiteljem (pisarjem) in učencem

1. PISMENOST

• definicija: obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
• pismouk
• uvedba obveznega šolstva: pismenost ni več privilegij elite
• določa stopnjo civiliziranosti
• spremembe komunikacijskih navad
• medgeneracijski konflikti
• sposobnost sprejemanja in razumevanja informacij
• sposobnost tvorjenja in posredovanja info.
• komunikacijska enosmernost → interaktivnost
• obstaja več pismenosti (specialne)
• bralna oz. funkcionalna pismenost
• komunikacija preko telefonov → del splošne pismenosti
• vključevanje novih aspektov, zahtev
• širjenje kroga pismenih
• nesmiselno upiranje razvoju kom. tehnologije
• delež ljudi, ki objavljajo npr. članke (Wikipedija) narašča
• redno pišoči → dobi svoj vpis v COBISS
• delež AKTIVNO pismenih v nekem kraju majhen
• pišočega ne cenimo dovolj; povezujemo s čudaštvom
• pojem podjetnost (str. 20) - sinonim kreativnosti
• zavzemanje za čim večji delež ljudi, ki piše in objavlja

1. 1 INFORMACIJSKA DRUŽBA/DOBA

• nekoč: industrijska družba
• participativna kultura
• dilema: tiskane knjige ali elektronske
• "knjiga ne bo nikoli umrla" (vir zaslužka)
• razlika med odvisnostjo in zasvojenostjo
• gojiti zaupanje do novih informacij
• preobilje info. → naj bi pasiviziralo

1. 2 WIKIJI

• skupek spletišč → pojavijo z Wikipedijo 2001
• lahka dostopnost
• prostovoljno
• sodelovanje in kooperativnost
• jasno, jedrnato → enciklopedično izražanje
• možnost bralčevega poseganja v spletišče
• "vitalni jeziki" (comfort zone)
• border line → jeziki z nejasno prihodnostjo
• na Wikipediji 290 jezikov
• več jezikov, več možnosti za preživetje
• creative commons (copyright) = "ustvarjalna gmajna" → asociacija na uporniško pesem "Le vkup, le vkup, ..."
• spodbujanje kreativnosti, svobode
• "enakost, svoboda, bratstvo"
• Wikipedija → nakopiči več zgo. znanja kot kateri koli drugi medij
• nevtralno stališče; nepristranskost → eden of glavnih wikipedijskih principov
• samostojna presoja → ali so zapisane trditve pravilne
• močno pedagoško orodje

1. 3 AVTOR

• pozornost, preusmerjena z avtorja na besedilo
• potem k bralcu in njegovim interesom, potrebam
• upoštevanje namembnika → ena od zahtev vsakršnega pisanja
• če hočemo, sporočilo razumemo tako, kot je bilo zapisano
• pismeni na štirih področjih
• znanstvene objave: v revijah, zbornikih, knjigah, spletiščih
• strokovne objave: učbeniki, enciklopedije, leksikoni, slovarji
• izbira jezika in teme
• naklonjenost temi se rodi med raziskovanjem
• skladnost s samim seboj
• najti svoje mesto v skupnosti
• za nas imajo pravo vrednost samo realizirane, konzumirane izbire
• v enem življenju ne moremo realizirati vsega, kar svet ponuja
• altruizem spada k humanističnemu odnosu do sveta
• naučili se bomo ceniti tudi neuresničene izbirne možnosti (izbire, ki smo se jim odrekli; deležni drugi)
• v akademskem svetu: izbiro teme narekujejo asistenti in profesorji
• kdaj je tema relevantna; kako si izbrati temo za članek?
• VAJE V PISANJU (str.50-52)
• AVTOR: biti avtor včasih nekaj pomenilo
• lektorji ne posegajo v avtorska besedila → imajo visok ugled še danes
• problem: avtorji želijo objavljenemu besedilu preprečiti obtok med publiko
• SOAVTORSTVO na Wikijih
• avtorske licence
• intelektualna lastnina; zakonodaja: COPYRIGHT
• CREATIVE COMMONS (=ustvarjalna gmajna): avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture
• copyright bralcu dovoljuje le določeno rabo, creative commons pa mu tekste najprej ponuja in potem dodaja pod kakšnimi pogoji
• licence cc so spremenljive
• Slavistična revija zahteva opremo revij z licenco cc
• ali dovolimo uporabnikom spreminjati svoje avtorsko delo
• razpečavanje ali distribucija
• prodaja dela NI enako prodaji avtorskih pravic
• poštena raba je neprofitna
• kratki citati v znanstvenih razpravah so samoumevni, obsežni ne več
• samoumevno kopiranje tujega dela za kritiko, komentar, poročilo, poučevanje (brez zaslužka!)
• odpor avtorjev do spletne objave pod licenco cc je ANAHRON

1.4 BRALEC

• prosti dostop
• zastonj osnovno, srednje in visoko šolstvo
• včasih knjige redko prosto dostopne
• zunaj šole prosta dostopnost znanja manj samoumevna
• država s svojo zakonodajo večkrat ovira dostop do znanja
• strah → omejevanje dostopa do dokumentov na dLibu
• nesmiselni strahovi → znanje se odpira in ne obratno
• rešitve prihajajo od zunaj (v preteklosti: pokristjanjevanje, protestantizem, ...)
• nezaupljivost do info. družbe je neutemeljena, krivična
• znanstvena revija mora biti spletno dostopna
• EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav, umetniških ne
• OA open access/prosta ali odprta dostopnost
• razlika med prosto vsebino in dostopom
• odprti podatki, odprti dostop, prosta vsebina, prosto znanje, prosto izobraževanje, odprta koda, odprto raziskovanje, odprta znanost
• razlika med prostim in odprtim dostopom
• na Wikimedijinih spletiščih gre za pravi prosti dostop
• če moramo za uporabo dokumenta plačati, izgubi status proste d.
• zlati, zeleni, sivi, hibridni, zakasnjeni, platinasti dostop
• zmanjševanje stroškov pripelje do ukinitve tiska
• založbe z oznako OA drago zaračunavajo; so izkoriščevalske
• glavnega avtorja na Wikipediji nemogoče določiti
• vsi posegi v tekst so dokumentirani
• znanje je treba obravnavati kot javno dobro, ne kot privatno lastnino
• ideal prihodnosti: DRUŽBA SAMOSTOJNIH KREATIVNIH POSAMEZNIKOV
• založbe znanstvenih objav načeloma ne tiskajo knjig
• "predatorske založbe" → po principu zlatega prostega dostopa
• kolikšen vpliv ima članek na nekoga → dokaz: število o citiranju
• odprta družba komercializacijo znanstvenega objavljanja zavrača
• repozitorij UL: za nalaganje diplomskih nalog, doktoratov, ...
• danes avtorji namesto honorarja dobijo le nekaj avtorskih izvodov
• slov. literarnovedne revije: Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Primerjalna književnost
• spletni forum SlovLit
• varovanje zasebnosti
• razlogi za nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja
• ne smemo enačiti posameznega in zasebnega
• varovanje osebnih podatkov → kje se to konča?
• ali je objavljanje fotografij otrok, študentov sporno brez njihovega pisnega dovoljenja?

2. KREDIBILNOST

• verodostojnost, zanesljivost podatkov
• kdaj smemo zaupati avtorju
• Sokalova potegavščina
• do mlajših avtorjev manj zaupljivi

Nove besede

• 3.1 A:

→ ALTRUIZEM: ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost
→ ANAHRONIZEM: pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa
→ ATAVIZEM: otresti se atavizmov preteklosti; starih navad

• 3.2 B: BAGATELEN: malo vreden, malenkosten
• 3.3 C
• 3.4 Č
• 3.5 D:

→ DILETANTIZEM: nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
→ DIHOTOMIJA: dvojnost 

• 3.6 E
• 3.7 F
• 3.8 G
• 3.9 H:

→ HABILITACIJA: pridobiti si pravico predavati na visoki šoli
→ HISTORIZEM: poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev

• 3.10 I:

→ INERCIJA: stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost
→ INTERTEKSTUALNOST: lastnost besedil, ki se kaže v različnih povezavah med njimi, medbesedilnost

• 3.11 J
• 3.12 K: KANONIZIRATI: uzakoniti, kodificirati
• 3.13 L: LUDIZEM: delavsko gibanje v začetku 19. stol. (delavci uničujejo stroje → izražajo svoj obup)
• 3.14 M: METAFIKCIJA: vrsta literature, ki sistematično razmišlja sama o sebi, svojem statusu, funkciji, vlogi in postavlja vprašanje odnosa med fikcijo in realnostjo z uporabo ironije in samorefleksije
• 3.15 N: NEMANIPULABILNOST: nedotakljivost
• 3.16 O
• 3.17 P:

 → PARADIGMA: vzorec, primer
 → PARAZITIRATI: nezakonito si prisvajati, razmnoževati izdelke elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje, prodajo
 → POTEMKINOVA VAS: kar je narejeno, prikazano, da se ustvari lažen pozitivni vtis

• 3.18 R: REPOZITORIJ: prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do dokumentov, datotek
• 3.19 S: SRENJA: skupnost ljudi, ki jih povezujejo skupni interesi ali družbeni položaj
• 3.20 Š
• 3.21 T
• 3.22 U: UZURPACIJA: nezakonita, nasilna prilastitev
• 3.23 V
• 3.24 Z
• 3.25 Ž