Uporabnik:Modicm

Domače naloge

DN11: Obvestilo iz arhiva Slovlita

Na dan enega vse bolj priljubljenih neformalnih praznikov, 8. marca 2021, je bilo na Slovlitu objavljeno vabilo na dogodek Slovanskega bralnega kluba, katerega osrednja tema je bila zbirka kratke proze z naslovom Obletnica mature izpod peresa bosanske pisateljice Lamije Begagić. Njeno delo je niz kratkih zgodb, odlomkov iz vsakdanjega življenja, ki si jih na neuresničeni obletnici mature v povojni Bosni in Hercegovini pripovedujejo nekdanji sošolci. Gostja večera 22. marca 2021 je bila književna prevajalka Đurđa Strsoglavec. Voditeljici bralnega kluba sta bili Tatjana Jamnik in Jana Šnytová; prva je tudi avtorica vabila z naslovom "Slovanski bralni klub | 22. 3. | Lamija Begagić: Obletnica mature", ki ga je na mednarodni dan žena leta 2021 objavila na forumu Slovlit (povezava do objave: [1]).

DN10: Nalaganje fotografije v Zbirko

V Zbirko sem naložil fotografijo spominske plošče v NOB padlim krajanom.

DN9: Kulturna dediščina v bližini

Spletno mesto državnega Registra kulturne dediščine nam ob hitrem pregledu območja na meji med Osrednjeslovensko, Dolenjsko in Notranjsko ponudi številne primere slovenske stavbne dediščine, medtem ko je nesnovna kulturna dediščina na tem področju manj prisotna. V okolici nekaj kilometrov od kraja Velike Lašče oddaljenega naselja Sveti Gregor najdemo predvsem ohranjeno profano nepremično dediščino, kot so domačije in nekaj kozolcev, zastopana pa je tudi sakralna podzvrst, saj tu stoji nekaj cerkva, prav tako je popisanih več kapelic ter posamezni primeri razpel. V središču naselja so med sakralno stavbno dediščino uvrščeni župnijska cerkev sv. Gregorja Velikega, med profanimi in spominskimi objekti pa zasledimo župnišče in pokopališče, bližnjo domačijo, spominsko ploščo Janezu Evangelistu Kreku, spomenik v NOB padlim krajanom ter sgraffito na zahodni fasadi stavbe osnovne šole. Ob poizvedovanju po naselju na Wikipediji se nam odpre prispevek, v katerem sta župnijska cerkev in podružnična šola le omenjeni. Svoje geslo in pripadajočo stran z več informacijami ima le v kraju rojeni Janez Evangelist Krek, vendar tudi na tej strani spominska kamnita plošča z njegovim reliefnim portretom ni ne omenjena ne fotografsko dokumentirana. Na spletiščih Wikipodatki in Zbirka ta kulturna dediščina prav tako ni evidentirana.

DN8: Popravljanje manjših napak v člankih, potrebnih lekture

Nekaj popravljenih tipkarskih in pravopisnih napak v članku pod geslom freon:

tipkarska napaka: dolgorčna -> dolgoročna [2]
tipkarska napaka: najpomembnjše -> najpomembnejše [3]
tipkarska napaka: povšino -> površino [4]
manjkajoča vejica med glavnim in odvisnim stavkom v vzročnem podredju: [5]
manjkajoča druga vejica pri zapisu pristavka [6]

DN7: Bližnji literarni spomeniki in dogajališča romanov

Spletišče Geopedija nam na interaktiven način omogoča poizvedovanje o pomembnih zgodovinskih osebnostih, ki so slovenski zemlji, na kateri so odraščali in ustvarjali, ter njenemu narodu, k obstoju in posledični uveljavitvi katerega v svetovni skupnosti so botrovali, vtisnili neizbrisen pečat. S svojim delom na področju literature so na poseben način zaznamovali svoj rojstni kraj, prav tako pa tudi kraje, ki služijo za dogajališča njihovih knjižnih del.

Regionalna cesta Ljubljana–Kočevje približno na polovici poti od enega do drugega kraja pelje skozi naselje Velike Lašče, poznano kot večji kraj v bližini vasi Dolnje Retje in Podsmreka – rojstnih krajev Frana Levstika in Josipa Stritarja. Hitro pregled okolice Velikih Lašč na Geopediji razkrije tri literarne spomenike v naselju – rojstno hišo, doprsni kip in grob Jožeta Javorška, slovenskega književnika, rojenega leta 1920 v kraju samem. Pisal je tako poezijo kot prozo, ustvarjal na področju dramatike, bil je tudi esejist in prevajalec.

Spletišče Geopedija je opremljeno z nekaterimi podatki o dogajališčih zgodovinskih romanov znotraj, pa tudi izven meja slovenske države. Nespremenjena podoba zemljevida iz prejšnjega odstavka ob izbiri slednjega sloja prikazanih podatkov ponudi Velike Lašče kot prizorišče prvih dveh od treh delov zgodovinskega romana Pogine naj – pes!, biografskega romana o Franu Levstiku, izpod peresa Antona Slodnjaka. Kot raziskovalec obsežnega dela slovenske književnosti, predvsem pa Prešernove, Cankarjeve in Levstikove zapuščine, se je v zgodovino zapisal kot eden pomembnejših literarnih zgodovinarjev, znan pa je tudi kot romanopisec in literarni kritik.

DN6: Članek o literarnem zgodovinarju

Današnje znanstveno področje slovenske literarne zgodovine se lahko za svoj obstoj in napredek zahvali številnim izobraženim posameznikom iz različnih strok in iz različnih preteklih obdobij. Med slovenske literarne zgodovinarje 2. polovice 19. in 1. polovice 20. stoletja spada tudi Matija Murko, poznan tudi po svojem delovanju na področju slavistike, etnologije in kot urednik.

Iskanje gesla Matija Murko na spletišču Wikipedija nam ponudi ne skromen prispevek z vsemi ključnimi informacijami o njegovem življenju. Članek je smiselno razdeljen na več sestavkov, pomensko zaključenih enot, ki opisujejo različne vidike njegovega življenja. V prvem najdemo podatke o njegovem zgodnjem življenju, obiskovanju klasične gimnazije na Ptuju in v Mariboru, študiju germanistike in slavistike na dunajski univerzi. Izvemo za nadaljnji primerjalni študij slovanskih literatur, doktorsko delo na področju germanistike in naposled pridobitev naziva docent na dunajski univerzi. Zaposlen je bil tudi na Univerzi v Gradcu, na Filozofskih fakultetah v Leipzigu in na Karlovi univerzi v Pragi. V nadaljevanju je opisano njegova akademska dejavnost na slednji, njegovo uredniško delo in njegovi občudovanja vredni dosežki.

Podnaslov Znanstveno delo nas uvede v naslednjo podenoto wikipedijskega članka. V tej se poglobimo v Murkova poklicna prizadevanja in njegov prispevek k vsakemu izmed strokovnih področij, na katerih je deloval – literarna zgodovina, etnologija, jezikoslovje. Pojasnjen je učinek, ki so ga nanj imela različna kulturna gibanja, nakazana sfera njegovega raziskovanja in podana načela, k uresničevanju katerih je s svojim delom stremel. K slovenski književni zgodovini je pripomogel z deli, v katerih raziskuje obdobje reformacije in protireformacije ter ljudsko ustvarjalnost v slovenskem kulturnem prostoru v odnosu do južnoslovanskega. Je eden od zaslužnih za razvoj in uveljavljenje slavistike na evropskem nivoju. V tretji podenoti članka najdemo seznam izbrane bibliografije Matije Murka. Vsako delo v seznamu je opremljeno s povezavo do strani v bibliografski sistemu COBISS, na kateri lahko delo s svojo člansko številko rezerviramo za izposojo. Na zadnjem mestu v članku so navedeni še sklici in viri, na dnu strani pa kategorija Glej tudi, ki nas usmeri na sorodna wikipedijska gesla, na straneh katerih lahko kadarkoli bogatimo svoje znanje.

DN5: O članku iz SR

Na pomembnem, zadnjem mestu v vrsti člankov, objavljenih v zadnji izmed štirih številk 67. letnika Slavistične revije (oktober–december 2019) najdemo članek z naslovom Cenzura poezije v 80. letih 20. stoletja. Pravni pogoji in praksa. Njegov avtor, Wiktor Gardocki, zaposlen na Univerzi v Białystoku, je doktoriral na Fakulteti za filologijo Univerze v Białystoku, leta 2021 je gostoval tudi na Univerzi v Washingtonu.

V svojem članku razlaga pojav, okoliščine in posledice cenzure poezije 80. let 20. stoletja na Poljskem. Članek tematsko razdeli na dva dela: v prvem oriše okoliščine literarnega ustvarjanja s pravnega in političnega vidika, pri čemer izpostavi spreminjajoči se zakon o cenzuri; v drugem delu se posveti primerom cenzuriranih književnih del, vzrokom za njihovo cenzuro ter z njo povezanim pomembnim premikom skozi čas.

DN4: Slavistična revija

Rdeče platnice časopisa Slavističnega društva Slovenije so njegov prvi atribut, ki pritegne pozornost radovednega bralca, bodisi naključnega mimoidočega bodisi prekaljenega strokovnjaka na področjih jezikoslovja ali literarnih ved, ne glede na posameznikovo poznavanje oz. dotedanje posvečanje tema strokama pripadajočim temam pa ne njegova edina privlačna lastnost. Ob prebiranju zadnje, četrte številke 67. letnika iz leta 2019, lahko hitro naletimo na znaten nabor tem, ki nam (tudi) v sodobnem času kljub preučevanju in osredotočanju na značilnosti in pojave v literaturi bližnje ali daljne preteklosti ponudijo iztočnice za razmislek o marsikaterem aspektu individualnega in kolektivnega obstoja, predvsem pa dajejo priložnost za zavedanje o ključnem pomenu človeške ustvarjalnosti na poti k doseganju izjemnih ciljev.

Eden izmed člankov v omenjeni številki – Med žlindro in svitlo mavro: Recepciji Krsta pri Savici in Maja v času narodnih preporodov avtorice Lucije Mandić – primerja recepciji dveh nacionalnih pesnitev, Prešernovega Krsta pri Savici in Machovega Maja, s pomočjo primerjalne analize. Deli sta v slovenski in češki nacionalni literaturi velikega pomena; avtorica raziskuje spremembe v njunem vrednotenju od nastanka do kanonizacije. Obe deli nastaneta v času narodnih preporodov. Maj je sprva kritiziran zaradi "nečeške" tematike in estetike, značilne za romantična dela, sčasoma delo začnejo ceniti zaradi njegovega doprinosa k razvoju nacionalne literature, vsebina ni več osrednjega pomena. Prešernov Krst v prvih kritikah prejme le pozitivne odzive, v času marčne revolucije pa je kljub vsebini kritiziran zaradi neskladnosti z narodnoprerodno poezijo. Z razvojem narodnoprerodnega gibanja, publicistične infrastrukture in ob ugodnih političnih razmerah na Slovenskem se pozornost usmeri v pesnika in estetiko njegovega dela ter v njegovo kanonizacijo.

DN3: Popravljalci sveta

V trenutku, ko potrebujemo informacije, nam v informacijski dobi radovednost najhitreje poteši svetovni splet. Kategorizacija in urejanje podatkov nam je v krvi, saj s tem oblikujemo sebi smiselne in uporabne enote informacij. Za primer izpostavimo številčnost svetovne populacije -- zaradi volatilne narave tega podatka bomo najbolj popolno sliko o trenutni realnosti dobili ravno z brskanjem po medmrežju.

Med drugim se lahko razdelimo med tiste, ki so zadovoljni s trenutnim stanjem (sveta, družbe ...), in na tiste, ki želijo svet spremeniti na bolje. Med slednje lahko prištevamo Prešerna, ki je s svojim delom postavil slovenski jezik ob bok drugim velikim evropskim jezikom. Sami lahko izbiramo med izboljševanjem svojega materialnega stanja (to prizadevanje se redko smiselno zaključi z zadoščenjem, pač pa se nadaljuje brez konca) in bogatenju nabora kulturnih izbir, kar lahko dosežemo s pomočjo jezika.

Slovenščina po številu govorcev spada med velike evropske jezike in ima na voljo vsa sredstva za kulturni obstoj v prihodnosti. Med indikatorje razvitosti jezika spada tudi prisotnost in kvaliteta člankov v le-tem na Wikipediji. Ta je prostor za nalaganje in dostop do informacij, prost vpliva inštitucij in neodvisen od državnih sredstev. Vanjo lahko prispeva vsakdo; pravzaprav je sodelovanje velikega števila uporabnikov pri oblikovanju vsebine prispevkov zaželeno; s tem se izboljšuje njihova kvaliteta. Njene velike prednosti so tudi možnost primerjave informacij s strani v različnih jezikih, možnost razprave in doseganja rešitev na pogovornih zavihkih strani in sledljivost urejanja z natančnimi podatki o vršilcu, času in obsegu spremembe. S sodelovanjem in sooblikovanjem slovenskega kotička globalne Wikipedije tudi sami lahko izboljšamo majhen košček sveta.

DN2: O utopiji

Priljubljena tema številnih literarnih del, televizijskih nanizank, celovečernih filmov, gledaliških predstav, radioiger in poglobljenega, z bivanjskimi vprašanji obarvanega razmišljanja potencialnega slehernika po vsej verjetnosti povzroča obširen spekter čustvenih odzivov v kritičnih posameznikih. Na videz privlačna ideja, ki pod krinko idealnega ustroja družbe z odgovarjajoče delujočim političnim, pravnim in socialnim redom lahko prinaša neslutene posledice, v svojem bistvu predvideva obstoj ljudi, katerih najbolj strastno prizadevanje je v službi družbene dobrobiti. Taka visokoleteča zamisel se (zlasti danes) zdi daleč od kakršnekoli možnosti za realizacijo, kar koncept bivanja v popolnem sistemu odmika od realizma, ki ga sodobni potrošnik vsebin brez zadržkov zahteva od ponudnika. Sploh pa je inherentna lastnost česarkoli zamišljenega in ustvarjenega s strani človeka ravno hiba; zakaj bi torej hoteli živeti v realnosti brez napak?

Študij Nove pisarije

Uvod

Nova pisarija je nadaljevanje in dopolnitev literarno vednega priročnika Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja: Vademekum za študente slovenske književnosti, zlasti za predmet Uvod v študij slovenske književnosti, ki je skrbel za standardiziranje strokovnega pisanja v številnih strokah. Velike spremembe strokovnega pisanja so zahtevale prenovo priročnika.

Izraz pismenost je od začetka 19. stoletja, ko je pomenil slovnico, do danes pridobil dodatna slovarska pomena, ki poimenujeta znanje branja in pisanja ter poznavanje česa nasploh.

Pri odločanju glede uporabe Wikivira kot gostiteljskega mesta nove knjige je bilo treba upoštevati, da gre še vedno za avtorsko delo, medtem ko Wikimedijina spletišča spodbujajo koncept skupnega avtorstva. V skladu s tem bo spletna izdaja veliko laže dopolnjevana s strani uporabnikov spletišča, kar bo v določeni meri zaslužno za njeno končno obliko. Druge prednosti tovrstnega dela so vpogled v zgodovino njegovega nastajanja in urejanja, uporabna vrednost dokončanih in nastajajočih poglavij ter s tem povezana povratna informacija, ne nazadnje pa tudi preizkušanje novega medija in njegovih možnosti.

Kam z avtorjem

pojavlja se vprašanje, ali je, glede na prisotno prakso Wikimedijinih spletišč in ustrezno zaznambo avtorstva v historiatu knjige, vpis avtorjevega imena nekam na začetek dela sploh potreben
v natisnjeni izdaji je avtorjevo ime na začetku knjige obvezno; človeška narava in področje akademskega ustvarjanja sta na strani objave avtorjevega imena
kljub začetnim pomislekom o deljenju avtorskega dela na javnem mestu so v praksi negativne posledice razmeroma redke in jih je mogoče hitro odpraviti, pozitiven doprinos prek številnih možnosti je močno olajšan v primerjavi s tiskano izdajo
prisotna je negotovost glede parametrov knjižnega opisa Wikiknjig zaradi izrazitega razlikovanja spletnih del od tiskanih - zahtevna je lahko denimo izbira datuma izdaje "rastoče knjige", vprašanje dodajanja letnic izdaje dopolnil ali vpisovanja dopolnil kot ponatisov

Prešernova Nova pisarija

knjigi enak naslov nosi l. 1831 v Kranjski čbelici objavljena Prešernova pesnitev, ki se poigrava z vprašanjem primerne podlage za slovensko literarno ustvarjanje
v pesnitvi so skozi pogovor med učencem in učiteljem ironično obravnavani nasprotniki Prešernovega pesništva
poudarja tudi skrb zaradi pojava nenadzorovanega ustvarjanja velikih količin novih del

Pismenost

pismenost je kot sposobnost sporazumevanja s pomočjo znakovnega sistema v preteklosti ločevala privilegirano manjšino od nepismene večine, ki je do prve razvila nezaupanje
po uvedbi obveznega šolstva v 18. stoletju postane ključna spretnost vsakega posameznika
velja za lastnost, ki razvito družbo loči od nerazvite ter določa prag civiliziranosti
razumevanje pismenosti se razvija: od časov, ko je pomenila pisanje z roko, smo prišli do razumevanja besede, ki vključuje tudi obvladovanje računalniških spretnosti, brez katerih si današnje komunikacije ni mogoče predstavljati
po tradicionalnem razumevanju je pismenost sposobnost sprejemanja in tvorjenja oz. posredovanja zapisanega, vendar je, deloma zahvaljujoč razvoju novih medijev in tehnologij, ki ne predvidevajo aktivne udeležbe sprejemnika informacij, danes prisotno napeljevanje k označbi vsakogar, sposobnega izbiranja vrste želenih informacij, za pismenega
splošna pismenost obsega ne le spretnost rokovanja z elektronskimi napravami, pač pa je treba znati dostopati do uporabnih informacij in jih uporabiti
uporabniki oz. sprejemniki informacij v luči pojava vse večje interaktivnosti z vsebinami v vse bolj stopajo izven svoje prvotne pasivne vloge
obstaja več vrst specialnih pismenosti, ki so lastne posameznim znanstvenim disciplinam, področjem ustvarjanja v umetnosti ...
avtor poudarja pomen sprejemanja razvoja komunikacijskih tehnologij, zlasti v krogih ljudi, katerih glavni način umetniškega izražanja je pisanje; po drugi strani pa priznava potrebo po smiselni omejitvi interesa za informacijsko družbo v našem ustvarjalnem okolju, saj z novimi možnostmi od nas zahtevajo vedno več dela
pismenost kot sposobnost tvorjenja besedil in njihovega posredovanja v javnost je lastnost veliko manjšega števila ljudi, kot nakazujejo testi pismenosti; aktivno pismenih je le nekaj odstotkov slovenskega prebivalstva, razlog za to je najverjetneje nezaupanje velike večine populacije do dela izobraženih in v očeh prve majhna vrednost pisnega kanala
pogoj za kulturno rast družbe je dviganje kriterijev za aktivno udeležbo v kulturi, s čimer pismenost ohranja svoj privilegirani položaj
podjetnost v kontekstu informacijske družbe razumemo kot kulturno kreativnost

Informacijska družba

z izrazom informacijska družba označujemo današnjo socialno paradigmo, naslednico starejše industrijske družbe, ki je utemeljena s koncepti družbenih medijev, družabnih omrežij, participativne kulture itn.
ob razmišljanju o novih kulturnih paradigmah zaradi skrbi za tiskano knjigo je prišlo do pojava rivalstva med natisnjeno in elektronsko obliko
kljub temu da kultura knjige stopa v ozadje, knjiga ne bo izginila
informacije v digitalni obliki kljub potrebi po elektriki, računalniku in ostali opremi, ki jo potrebujemo za dostopanje do njih, predstavljajo bolj fluiden način razširjanja vedenja, ki močno olajša tudi morebitno revizijo (potreba po njej je prisotna že od nekdaj)