Uporabnik:Mkoncar

Slovarček manj znanih besed

• Segment del, odsek, kos, sektor
• Egalitarizem družbena enakost
• Koncipirati zamisliti si, napraviti osnutek, urediti, izoblikovati
• Kataklizma dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
• Geneza pomeni nastanek ali razvoj nečesa
• Revidiranje spreminjanje kakega besedila, uveljavljanje novih pogledov na nek določen pojav
• Eklatanten očiten, jasen, prepričljiv
• Angažma zaposlitev, zlasti na umetniškem področju
• Hermetizem značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
• Benigen neškodljiv oziroma nenevaren
• Anahronističen tak, ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami
• Konotacija pojav, da dobi beseda drug, osebnostno obarvan pomen
• Sublimen vzvišen, plemenit
• Obscen nespodoben
• Koncizen natančno izoblikovan, jasen
• Konzultirati spraševati za nasvet, posvetovati se
• Aforizem zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek
• Nivelizirati izenačevati
• Genealogija razvoj rodu
• Lukrativen dobičkonosen
• Emblem likovno znamenje, ki simbolizira kako pripadnost, dejavnost, idejo
• Emulacija posnemanje

E-pošta

Poglavje o e-pošti se mi je zdelo nadvse zanimivo. Veliko je ljudi, ki se z e-pošto srečujejo vsakodnevno in od njih je pričakovano, da si zapomnijo vsaj tiste najpomembnejše ukaze, če pa temu ni tako lahko pridobijo vse potrebne informacije v poglavju o e-pošti.

Moje izkušnje s tipkanjem

Prva tipkarska naloga se mi je zdela zanimiva in predvsem poučna, saj menim, da bi se morali vsi seznaniti vsaj z osnovami internetnega pisanja, brskanja, itd. V članku je bilo veliko napak, ki jih je bilo potrebno odpraviti in nadomestiti s tistimi pravimi, ki sodijo v besedilo.

Slovenistika in jaz

Za študij slovenistike, me je prav gotovo navdušila moja profesorica slovenščine v srednji šoli, zgodbe je vedno interpretirala in predstavljala na drugačen, dijakom bližji način. Velikokrat nas je povprašala za različna mnenja, se navduševala nad idejami, ki smo jih premlevali v glavah. Pri njej nista obstajali besedi prav in narobe, če si neko stvar razumel na drugačen način, ti je z veseljem prisluhnila in nato ovrgla ali potrdila tvojo hipotezo. Na zabaven način nas je pritegnila k sodelovanju in nam s tem ponudila priložnost lastnega izražanja, kar nam bo koristilo tudi za naprej. Vedno bolj se mi zdi, da je pri slovenistiki pomembno prav to kar nas je učila že ona, biti kritičen, ni vedno vse kar je napisano prav, ne smemo vedno naivno verjeti stvarem, ki jih preberemo. Vedno je potrebno na vsako prebrano stvar pogledati z večih različnih vidikov in se o njej tudi pozanimati.

Moj vtis o slavistični reviji

V slavistični reviji, ki smo jo prejeli, sem prvič prišla v stik s članki, ki so pomembni za moj študij. Zavedam se, da branje romanov in razlaganje okoliščin nastanka romana samega, ni edini del stroke, ki sem si jo izbrala, v ozadju se skriva še veliko več. Slavistična revija pa nam omogoči vpogled v ravno to, kar je bilo do sedaj skrito oz. nas mogoče ni zanimalo. V besedila, ki so zapisana v njej se je potrebno poglobiti, jih prebrati tudi večkrat zaporedoma, si izpisati ali podčrtati kakšno besedo, ki jo ne razumemo saj je lahko ta ključna za razumevanje celotnega članka.

Članek v slavistični reviji

• Aleksander Bjelčevič. Kettejev verz: tradicija, inovacija in rojevanje slovenskega svobodnega verza. Slavistična revija 63/1 (2015). 61−87. COBISS

Članek se mi je zdel zanimiv in predvsem poučen, ker me že od nekdaj zanima lirika, verzi, rime, vse kar se tiče pesmi in njihovega nastanka. Avtor se v članku osredotoči na Kettejeve verze in izhaja iz njih. Zanimivo je to, da naj bi bilo za Ketteja značilno, da ima svoboden verz, vendar temu ni tako, v njegovih delih se kažejo predvsem ritmične in metrične inovacije. Prav tako je zanimivo, da je Kette združil štiri metrične postopke: heterometrijo, polimetrijo, raznozločnost daktilov in enakozložnost različnih metrumov. Če nas zanimajo Kettejevi verzi, je ta članek pravilna odločitev za nas, saj je tisto, kar nas zanima nazorno prikazano skozi pesmi, ki jih je napisal.

Biografski članek

Pogledala sem si več biografskih člankov o različnih literarnih zgodovinarjih, a sem se kljub temu ustavila pri slovenskemu književniku, literarnemu teoretiku, esejistu in prevajalcu Tomu Virku. Članek se mi sicer zdi pomanjkljiv, vendar v njem izvemo tiste glavne informacije o slovenskem književniku, vsebuje namreč sliko, z nekaterimi podatki, kratek življenjepis in avtorjeva dela.

SlovLit

Sporočilo na SlovLitu (8.1.2014):

PEF Dekan.Kaj je mladinska književnost?

Nalepke:

• Vabilo na predavanje z naslovom: Kaj je mladinska književnost?
• Izobraževanje

Vaja iz Nove pisarije

Marja Boršnik je v svojih razpravah med drugim pisala tudi o slovenski poljudni književnosti, pri čemer velja izpostaviti njeno stališče, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Literarna zgodovinarka v teh svojih člankih zasleduje predvsem dvoje: depedagogizacijo poljudne književnosti ter igro (njen vsebinski in/ali oblikovni element) in humor kot pomembni sestavini tovrstnega slovstva. Z zagovarjanjem umetniške vrednosti literarnega dela pred poučno uporabnostjo je Marja Boršnik med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes.

Marja Boršnik meni, da sta etika in estetika pomembnejši od poučnosti. V svojih člankih zasleduje predvsem dvoje: depedagogizacijo poljudne književnosti ter igro in humor kot pomembni sestavini. Z zagovarjanjem umetniške vrednosti literarnega dela pred poučno uporabnostjo je med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes.

Literarnovedni dogodek

Beletrina. Janko Kos v Drama kavarni SlovLit 16. jan. 2015

Vabilo Beletrine na pogovor: Umetniki in meščani kot se jih spominja Janko Kos, pogovor z avtorjem bo moderiral urednik zbirke Beletrina Mitja Čander, in sicer v četrtek, 22. januarja, ob 17.00 v Drama Kavarni.

Kritike romana Maks

Roman:

• Dimitrij Rupel. Maks: Roman o marksizmu ali Boj med večino in veličino. Koper: Lipa, 1983.

Kritike, ki jih najdemo na spletu:

• Drago Bajt. Zapisi na robovih. Maribor: Obzorja, 1986. COBISS
• František Benhart. Bralnica 84. Sodobnost 33/4 (1985). 395—97. dLib
• Stanko Janež. Poglavitna dela slovenske književnosti. Maribor: Obzorja, 1987. COBISS
• Franc Zadravec. Slovenski roman 20. stoletja. Murska Sobota: Pomurska založba, 1997. COBISS