Uporabnik:Mk8525

Iz Wikiverza

Opomba pri testu: ko nam je profesor dal še dodatnih nekaj minut za zadnje popravke, sem ponesreči zbrisala prvi podpis ob 8.37 in pustila le zadnjega ob 8.45. Ampak se vse moje spremembe in tudi originalni podpis vidijo v zgodovini urejanj, tako da upam da ni problem, da sem ga po pomoti zbrisala :)

Test 29. 1. 2021[uredi]

--Mk8525 (pogovor) 08:25, 29. januar 2021 (CET)

1. Marjan Dolgan, Miran Štuhec. Naratologom bi po domače rekli pripovedoslovci.

2. Ne smemo postaviti v zbirko, ker od smrti avtorja še ni minilo zadosti časa (70 let).

3. Urška Perenič. Beatin dnevnik Luize Pesjak: dogajalni prostor romana. Slavistična revija 66/3 (2018). 251–263 COBISS


--Mk8525 (pogovor) 08:45, 29. januar 2021 (CET)

Test za test[uredi]

--Mk8525 (pogovor) 07:45, 15. januar 2021 (CET) Ker je omogočil dostop do člankov, na koncu je zaradi tožbe storil samomor. --Mk8525 (pogovor) 07:49, 15. januar 2021 (CET)

Domače naloge[uredi]

Tipkanje[uredi]

Nevihta

Slavistična revija[uredi]

Izbrala sem si članek avtorjev Dušana Živkovića in Časlava Nikolića z naslovom Moderne mitološke transformacije v pesniškem ciklu Odisej Gregorja Strniše. Izšel je leta 2014.

Članek izpostavi dejstvo, da je Strniševa poezija preoblikovala mit v slovenski književnosti. V svojem ciklu Odisej se je opiral na Homerjev ep Odiseja, a je do njega pristopal drugače. Osredotočil se je na Odisejevo odtujenost, brezdomstvo in življenje brez družine. V ciklu je čas večplasten in cikličen, kar je Strniša izrazil s ponavljanjem podobnih verzov, razpršenost časa pa s prepletanjem Odisejevih spominov in njegove sedanjosti. Članek analizira glavne motive, ki jih je uporabil Strniša, kot so motiv plovbe, ladij, otokov, tudi motiv sonca in sence. Predvsem se posveti motivu sence, ki simbolično predstavlja smrt, pa tudi spomin na življenje. Nenavaden je tudi motiv tigra, ki pa ne predstavlja prave živali, temveč srce lirskega subjekta. V Odiseju lirski subjekt sreča mitični podobi starca in volka, ki imata veliko različnih razlag. Lirskemu subjektu na koncu ostane le obala, govori o pretrgani identiteti in smrti, o izgubi doma. Namesto jasnih oblik se v prizorih pojavljajo sence in iluzije. Subjekt ne doživi herojske usode, ampak ostane v nemi tišini.

Članek je napisan sistematično, motivi so dobro opisani in razloženi. Pri razlaganju besedila avtor nekajkrat citira Strniševo besedilo. Velikokrat ga primerja s Homerjevo Odisejo in dobro izpostavi vse razlike med deloma. Članek je sicer srednje razumljiv. Avtor motive in besedilo dobro opiše in razloži, vendar pa pogosto uporabi težko razumljive ali neznane izraze, zato so določeni deli članka manj razumljivi od drugih.

Družboslovne razprave[uredi]

Izbrala sem si članek Vojka Gorjanca z naslovom Neposredno in posredno žaljiv govor v jezikovnih priročnikih: diskurz slovarjev slovenskega jezika, ki je bil objavljen v reviji Družboslovne razprave.

Avtor v članku opiše neposredno in posredno žaljiv jezik v slovenskih slovarjih. Opazuje žaljiv govor na primerih slovarskih iztočnic, definicij in primerov rabe. V jeziku se odsevajo tako pozitivni, kot tudi negativni predsodki. To se izraža tudi v slovarjih, slovnicah in enciklopedijah, ki so besedila, kjer lahko med vrsticami razberemo družbene konflikte, predsodke in podobno. Neposredno žaljiv jezik se kaže tam, kjer govorec nekoga naslavlja z izrazi, ki ga neposredno žalijo. Slovar mora pri tovrstnih izrazih jasno označiti, da gre za negativno poimenovanje ali žaljivo vsebino. Avtor si v članku ogleda tudi negativna poimenovanja za ženske - zanimiva je ugotovitev, da se v slovarjih pojavlja veliko več negativnih izrazov za ženske kakor za moške. To pa ne velja le za slovenščino, ampak tudi za nekatere druge jezike. V čanku je prikazano, kako lahko uporaba slabšalnih izrazov sproža družbene pojave, kot sta npr. homofobija ali seksizem. Vplivna večina začne uporabljati negativna imenovanja neke manjšine, ta poimenovanja se posledično začnejo vse bolj uporabljati, kar pripomore k nadaljnji stigmatizaciji te skupine. Pri slovarskih definicijah sicer leksikografi težko izražajo kakršnokoli ideologijo, saj jih omejuje strog definicijski jezik. Na drugi strani pa pri zgledih rabe lažje izražajo predsodke ali druge pomenske informacije. Avtor članek sklene z mislijo, da naj bo slovenistično jezikoslovje ob izdajanju novih jezikovnih priročnikov v prihodnje bolj občutljivo.

Ko ciproš zacveti (Janko Glazer)[uredi]

Janko Glazer je bil slovenski pesnik, literarni zgodovinar, urednik in knjižničar. Študiral je slavistiko in germanistiko in diplomiral v Ljubljani leta 1922. Že med študijem je učil na mariborski klasični gimnaziji. Kasneje je bil knjižničar v Študijski knjižnici v Mariboru, potem pa je postal njen ravnatelj. Po vojni je izdal pesniški zbirki Ob jesenskem ekvinokciju (1946) in Pesmi in napisi (1953). Prejel je tudi Prešernovo nagrado leta 1968, umrl pa je leta 1975 pri 81. letih.

Ko ciproš zacveti je bila objavljena leta 1953 v zbirki Pesmi in napisi. Leta 2014 je bila pesem natisnjena v Antologiji mariborskih pesnikov, ki jo je uredil Robert Titan Felix.

Ko ciproš zacveti,
so naše frate rdeče:
tako iz rane speče
kdaj se pokaže kri.

Kjer rastel, zelenel
je gozd dreves košatih
in ptic v njem - nad krilatih -
je zbor brezskrben pel;

kjer bučal je vihar
skoz veje in vrhove
in poln moči njegove
bil svet je, vsaka stvar - :

tam frata zdaj leži;
le ciproš cvete rdeče:
kakor iz rane speče
pokaže kdaj se kri.

Viri: Janko Glazer. Wikipedija.

Janko Glazer: Ciproš. Kamra.

Ko ciproš zacveti. SNG Maribor.

Forum SlovLit[uredi]

Pri tej domači nalogi sem si izbrala sporočila iz leta 2009, a sem ugotovila, da žal ni bilo tistega leta nobenih sporočil na moj rojstni dan. Zato sem si izbrala sporočilo, ki ga je 7. aprila objavila Petra Jordan z naslovom Brucovanje slovenistov. Avtorica v njem povabi bruce na druženje in zabavo naslednjo sredo ob 21. uri v krčmo Bolivar. V oči mi je padlo ravno zato, ker je napisano v prijateljskem duhu in s humorjem (avtorica se pošali o tem, da jih bo razjedala krivda). Sporočilo bi uvrstila v kategorijo vabila.

Literarni zgodovinar Jakob J. Kenda[uredi]

Jakob J. Kenda je slovenski literarni zgodovinar, pisatelj in prevajalec. Študiral je literarno zgodovino in literarno teorijo v Ljubljani ter diplomiral leta 1997. Po tem je opravljal različne poklice: učil je slovenščino na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, predaval na Slovenistiki Univerze v Novi Gorici, bil pa je tudi samostojni prevajalec.

S prevajanjem se je začel ukvarjati že med študijem, najprej je prevajal za gledališča, nato pa tudi za založbe in televizijske hiše. Pri tem je najbolj poznan po prevodih za mlade bralce, prevajal je dela P. Pullmana, J. K. Rowling in drugih. Za svoje prevajalsko delo je petkrat zapored prejel nagrado Moja najljubša knjiga, leta 2004 pa nagrado Častne liste Mednarodne zveze za mladinsko književnost. Literarne raziskave je opravljal na področju dramatike, prevodoslovja in mladinske književnosti. Napisal je številne krajše prispevke za časopise in revije, pa tudi daljše spise za strokovne in znanstvene revije. Njegova monografija Fantazijska književnost: očrt teorije žanra in njegovega sodobnega modela je izšla leta 2009.

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev[uredi]

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je osrednja znanstvenokritično knjižna zbirka slovenske leposlovne klasike. Izhajati je začela leta 1946 pod vodstvom urednika Antona Ocvirka. Po njegovi smrti leta 1980 je urednik postal France Bernik. Po osamosvojitvi je upadla njena naklada, tudi založbe niso kazale zanimanja za zbirko. Od založbe DZS je prešla k založbi Obzorja, nato k Založbi Litera, od leta 2010 pa je pod Inštitutom za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Njen trenutni urednik je Matija Ogrin.

V šestdesetih letih delovanja je bilo natisnjenih skoraj 250 knjig 39 avtorjev. Izšlo je tudi 12 monografij o avtorjih. V Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev so bili objavljeni naslednji avtorji: Josip Jurčič (9 zvezkov), Janez Trdina (12 zvezkov), Srečko Kosovel (3 zvezki), Fran Levstik (11 zvezkov), Ivan Tavčar (8 zvezkov), Oton Župančič (12 zvezkov), France Prešeren (2 zvezka), Ivan Cankar (30 zvezkov) in drugi. V zbirki je bila objavljena le ena ženska pisateljica, in sicer Zofka Kveder.

Literarni leksikon[uredi]

Literarni leksikon je zbirka študij o vprašanjih literarne vede. Izdajal ga je Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU v sodelovanju z DZS od leta 1979 do 2001. Pobudnik za nastanek leksikona je bil dal Anton Ocvirk, ki si je leksikon po zamislil kot znanstveno delo, namenjeno širši problemski obravnavi osrednjih strokovnih vprašanj. Leksikon sestavljajo samostojne študije, ki so izhajale v tematsko zaokroženih zvezkih. Po Ocvirkovi smrti je urejanje prevzel uredniški kolegij, sestavljen iz sodelavcev literarnoteoretične sekcije Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Vsega skupaj je bilo izdanih 46 zvezkov. Obravnavani pojmi v leksikonu so prikazani z mednarodnih zgodovinsko razvojnih vidikov. Še posebej podrobno so obdelani njihov sprejem, preobrazba in pa vloga v slovenski literaturi. Izdane študije se delijo v več tematskih skupin:

1. splošni literarni pojmi, metode;

2. dobe, gibanja, smeri;

3. vrste, zvrsti, oblike, področja;

4. poetika, stil, verz.

V vsakem zvezku so dodani še: bibliografija (v njej so poleg izbora najpomembnejših tujih del navedena še slovenska strokovna dela, relevantna na temo); stvarno kazalo, ki navaja v študiji obravnavane termine ter imensko kazalo, ki zajema vse avtorje, obravnavane (ali omenjene) v študiji in bibliografiji.

Vir: Literarni leksikon

Nalaganje fotografije na Wikimedia commons[uredi]

Naložila sem fotografijo Spominske plošče na Ljudskem domu v Šentvidu. Fotografija je na tej povezavi.

Naloga po izbiri: Članek[uredi]

Izbrala sem si članek Slovenistične vsebine v programih Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki ga je napisal jezikoslovec Vojko Gorjanc.

Avtor v članku podrobneje obravnava slovenistične vsebine v programih Oddelka za prevajalstvo ter samo delovanje oddelka. Slovenistične vsebine predstavljajo tretjino študijskega programa, drugi dve tretjini pa sta odvisni od kombinacije tujih jezikov, ki si jih je izbral študent. Prav tako te vsebine na prvi in drugi stopnji zajemajo slovensko družbo, literaturo in kulturo ter jezik in medsebojno sporazumevanje. Študenti pri starem programu niso imeli težav pri usvajanju jezikovnih pravil, imeli pa so težave pri komunikacijskih normah. Ravno to pa predstavlja eno izmed ključnih tematik pri prevajalskem delu, zato so program okrepili s komunikacijskimi vsebinami. Sam program je oblikovan tako, da se povezuje z mnogimi različnimi sklopi študijskega programa, vendar se avtor v članku osredotoči zgolj na slovenistične vsebine. Te se na eni strani trdno povezujejo s splošnimi obveznimi vsebinami, kjer se vsebine predmeta Uvod v študij slovenskega jezika dopolnjujejo z vsebinami Uvoda v študij prevodoslovja. Na drugi strani pa se povezujejo tudi s predmeti kateder na tujih jezikih. Prioriteta pedagoškega dela na oddelku je postalo usklajevanje in povezovanje vsebin v novih študijskih programih. Diplomanti so opozorili na težavo premajhne povezanosti vsebin in njihovo ponavljanje pri določenih predmetih. Učne vsebine so bile zato načrtovane z uglaševanjem – vsebine so bile natančno opredeljene, prav tako tudi povezava med različnimi načini dela pri predmetu. Avtor v tekstu prav tako izpostavi problematiko, ki jo povzroča izjemna dinamika razvoja prevajalske in tolmaške stroke, ki zahteva nenehno posodabljanje sprememb študijskih programov. Slednje pa od Univerze v Ljubljani zahteva nenehno angažiranje. Ravno tako trenutna situacija ne omogoča hitrega posodabljanja študijskih programov, saj sam postopek akreditacije poteka približno eno leto.

Nova pisarija[uredi]

Uvod[uredi]

  • Nova pisarija nadaljuje in dopolnjuje priročnik Praktični spisovnik
  • Pismenost je v 19. stoletju pomenila slovnico, danes pa pomeni 'znanje branja in pisanja', dobiva pa tudi širši pomen ˈznanje, poznavanje česa splohˈ

Kam z avtorjem[uredi]

  • Glavni avtor knjige je Miran Hladnik

Prešernova Nova pisarija[uredi]

  • Naslov knjige izhaja iz Prešernove pesnitve s prvotnim naslovom Kranjska pisarija, ki je bila objavljena v zborniku Krajnska čbelica leta 1831
  • Nova pisarija je bila objavljena v Prešernovi pesniški zbirki Poezije leta 1847

Pismenost[uredi]

  • Biti pismen - obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
  • V preteklosti so bili pismeni le določeni posamezniki, kar se je spremenilo z uvedbo obveznega šolanja
  • Danes je biti nepismen sramotno, družba z visoko stopnjo nepismenosti velja za nerazvito
  • Poznamo več vrst pismenosti, npr. glasbeno pismenost, kartografsko pismenost...
  • Pojem pismenosti se bo v prihodnosti še spreminjal, saj se briše meja med pisanjem, tipkanjem in narekovanjem v komunikacijske naprave

Informacijska družba[uredi]

  • Informacijska družba (digitalna doba, računalniška družba) nadomešča starejšo industrijsko družbo
  • Tiskana knjiga se umika drugim informacijskim kanalom - čeprav ne bo izumrla, njena družbena vloga postaja vedno bolj marginalizirana

Wikiji[uredi]

  • Prednosti Wikipedije: lahka dostopnost,prostovoljno objavljanje, kooperativnost
  • Wikiji - žargonski izraz za skupek spletišč, so spletna računalniška tehnologija druge generacije
  • Status člankov na Wikipediji je urejen z licenco creative commons (cc), ki naj bi nekoč nadomestila tradicionalno avtorsko zakonodajo copyright
  • Wikipedija je močno povečala dostopnost znanstvenih informacij, spremenila pa je odnos do strokovne verodostojnosti - relevantna so tudi argumentirana stališča ljudi iz drugih strok in publike

Wikiji in šola[uredi]

  • Wikipedija in podobna spletišča so tudi pedagoško orodje
  • Wikipedija ni nadomestek za spletno učilnico (le Wikiverza)
  • Študenta tako delo pripravi, da se sooči z realnim svetom in naloge opravlja v odgovornem odnosu s skupnostjo

Avtor[uredi]

  • Pomen avtorja se skozi čas spreminja, prej je bil bolj pomemben, nato je bila večina pozornosti namenjena besedilu
  • Od 80. let pa je bila pozornost namenjena bralcu in njegovim interesom

Motivacija za pisanje[uredi]

  • Etično sprejemljivo je le pisanje, ki izvira iz zanimanja za témo samo
  • Pisanje, ki se ne ozira na interese, želje in sposobnost razuevanja bralcev je neprofesionalno in nepotrebno

Izbira jezika[uredi]

  • Če pišemo za širšo javnost, jo bomo nagovorili v angleščini, domačo publiko pa v slovenščini
  • Za razprave o slovenski književnosti je nevtralni jezik slovenščina
  • Tuje založbe izkoriščajo, izdajo knjigo na eksotično temo v katerem izmed svetovnih jezikov, slovenske inštitucije pa krijejo stroške
  • Slavistična revija že od 1950-tega leta dalje objavlja tujejezične povzetke, v zadnjem času angleščina prevladuje
  • Na mednarodnih simpozijih zadeve slovenskega jezika redko vzbudijo zanimanje
  • Če si bomo prizadevali za vključitev v mednarodno izmenjavo informacij na svojem strokovnem področju, tako da povabimo akterje v revije, na simpozije, pa lahko našo odmevnost povečamo

Izbira teme[uredi]

  • Število izbirnih možnosti kazalec razvitosti sistema, življenjskega standarda - naraščanje pišočih, št. knjižnih izdaj, novi publikacijski kanali
  • Slovenija spada med države z najvišjo stopnjo blagostanja, primerna za uveljavljanje alternativne civilizacijske paradigme, v kateri izbira enega ne pomeni prikrajšanja drugega
  • V akademskem okolju teme študentom narekujejo asistenti in profesorji, diplomantom mentorji...
  • Nekdaj potrebno izbiro teme utemeljevati v socialnih idealnih enakosti, bratstva in enotnosti, danes pa z internacionalnostjo, interdisciplinarnostjo, ekološko občutljivostjo (trajnostjo) in željo po boljšem razumevanju
  • Najbolje je, če si sami izberemo temo, do katere imamo pozitiven čustven odnos
  • Avtor proti samostojnemu izumljanju seminarskih, diplomskih in doktorskih tem - vedno iste teme, povezane z našo bralsko izkušnjo
  • Relevantnost teme - financiranje omogočeno tistim, ki naj bi bile pomembnejše od drugih (maksimalno relevantna literatura tista, ki je pomembna v nacionalnem smislu
  • Literatura v slovenščini in literarna veda inštrument nacionalnega interesa
  • Spremembe na lestvici relevantnih tem se dosegajo z vključevanjem spolnega filtra, žanrske perspektive, motivne perspektive ali kot gradivo pri utemeljevanju novega metodološkega pristopa

Vaje v pisanju[uredi]

  • Osnovni sredstvi sta tipkovnica in miška
  • Pisca moramo na začetku navaditi na orodje
  • Preko ročne spretnosti se krepi inteligenca, pisanje z roko pomaga pri pomnjenju črk - pomembno pri otrocih
  • Tipkanje in pisanje spadata med haptične oz. tipalne izkušnje, ki so razvojno pomembne
  • Wikivir smo dobili leta 2006

Usoda avtorstva[uredi]

  • To je starejši koncept
  • Avtorji imajo svojo zakonodajo
  • Močne skupnosti, npr. Društvo pisateljev, prevajalcev, Avtorska agencija
  • Biti avtor je včasih nekaj pomenilo, prinašalo družbeni ugled in osebno zadovoljstvo
  • Avtorjeve zahteve, naj lektorji in uredniki ne posegajo v njegovo delo oz. naj to počnejo zelo občutljivo
  • Redaktorji se trudijo ohraniti avtentičnost
  • Problematično, ko avtor posega in želi objavljenemu besedilu preprečiti obtok med publiko, ki se je avtorju zamerila

Soavtorstvo[uredi]

  • Tujih posegov v besedilo ne smemo vzeti kot kritiko, ampak kot sodelovanje
  • Na Wikipediji pravila obnašanja soavtorjev izoblikovana, drugače na Wikiknjigah

Objavljanje[uredi]

  • Koncept avtorstva je povezan z objavljanjem
  • Danes si stroške tiskanja lahko privošči vsak
  • Nov pomen izraza postaviti besedilo - naložiti besedilo na kak strežnik oz. na kako spletno mesto
  • Postavljeno besedilo mora biti objavljeno oz. vsaj nekam umeščeno, drugače ga ne moremo najti, širša javnost ne more dostopati do njega
  • Za boljšo vidnost objave pomagajo hiperpovezave v besedilu

Množični um ali pametna množica[uredi]

  • Vsem gre za način organizacije znanja v informacijski družbi
  • Korist za vsakega člana skupnosti
  • Splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki
  • Vsak lahko sodeluje pri oblikovanju informacij
  • Masovnost nevarna, ker brezglava množica brez zmonosti samorefleksije ves čas išče avtoriteto, močnega voditelja (razsvetljensko stališče)
  • Sodobna množica je sublimna (vzvišena, plemenita) in samoregulirana, ne potrebuje več avtoritativnih voditeljev
  • Množica posameznikov deluje v korist skupnosti

Avtorske licence[uredi]

  • Copyright oz. avtorske pravice (bralcu dovoljuje samo določeno rabo)
  • Creative commons izhaja iz svobodne kulture, namenjena lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodo (bralcu tekste ponuje in šele potem dodaja pod kakšnimi pogoji)
  • Creative Commons Attribution 4.0 International license - ima globalno veljavnost, dela prosto dostopna pod pogojem, da uporabnik navede avtorja
  • Avtorji del tako ohranijo moralne pravice
  • COPYRIGHT - Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, ščiti pred zlorabo, bralec lahko počne marsikaj a pod pogojem, da je to početje zasebno
  • Problemi: preveč poudarja tvorca, nastala iz izkušnje s tiskanimi objavami, slabo se prilagaja, proizvode obravnava kot lastnino
  • Zaščita traja za časa življenja tvorca + 70let
  • Anonimna in psevdonimna dela pa stopijo v javno last 70 let po objavi
  • Neobjavljena dela so zaščitena enako kot objavljena, izdajatelj uživa avtorsko zaščito 25 let po izdaji, uredništvo 30 let

Bralec[uredi]

Prosti dostop[uredi]

  • Zunaj šole prosta dostopnost znanja manj samoumevna
  • Vstopnine za npr. muzeje, članarine za knjižnico, naročnine... plačujemo za informacije
  • Internet omogočil lahko dostopnost in neplačljivost
  • Civilizacijsko prelomna dejanja niso imela nič od države oz. zelo malo, marsikje celo ovira dostop do znanja
  • internet ukinja staro izkušnjo, da je treba biti nezaupljiv do vsega, kar prihaja od zunaj
  • Nezaupljivost do informacijske družbe neutemeljena in krivična
  • Znanstvene objave v zadnjem desetletju nehali honorirati, znanstvena revija mora biti spletno dostopna in po možnosti zastonj
  • Prosta ali odprta dostopnost (OA, open access) (odprti podatki, odprti dostop, prosta vsebina, prosto znanje, prosto izobraževanje, odprta koda, odprto raziskovanje, odprta znanost...)
  • razločevanje med prost in odprt (prost - brezplačno dostopnost besedila, avtor pravice prenesel na založbo, odprt - brezplačen dostop, avtor pravice obdržal)
  • Prosti dostop se hitro povečuje
  • Sivi dostop - spletna dosegljivost publikacij, do katerih je težko priti
  • Hibridni dostop - poleg zastonj verzije še plačljiva tiskana
  • Zakasnjeni prosti dostop
  • Platinasti prosti dostop - avtorji nimajo stroškov
  • Zeleni dostop - zanj poskrbi avtor s samoarhiviranjem objav
  • Založbe so del kulturne industrije ki obravnava bralca kot potrošnika
  • Predatorske zložbe
  • Repozitoriji - lahko dobimo statistiko dostopov do članka, število citiranj
  • Odprta družba zavrača komercializacijo znanstvenega objavljanja
  • Glavni namen repozitorijev je za zdaj arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov
  • Objavljanje na spletu spreminja slog pisanja, poljudnejši izraz
  • 3 slov. literarnovedne revije: Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Primerjalna književnost

Kredibilnost[uredi]

  • Olajšano objavljanje, vsak lahko objavi vse
  • Prisiljeni smo samostojneje presojati o verodostojnosti objav
  • Avtorju smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka

Aktivizem[uredi]

  • K spremembi miselnosti pripeljalo prepričanje, da objektivno znanstveno spoznanje človeških zahtev ni mogoče
  • Aktivizem je socialni koncept - aktivist je kdor aktivno sodeluje v kakšnem društvu ali gibanju
  • Aktivizem ne pomeni nujno, da imamo opraviti z naprednimi družbenimi gibanji
  • Ne mara statističnih podatkov
  • Pograbi posamezeno dejstvo, ga posploši in izpusti vsa dejstva, ki ne ustrezajo njegovi intenci

Avtorstvo[uredi]

  • Kot bralci smo sumničavi, kadar za objavo ne stoji inštitucija, vendar to ni nujno znak slabe kvalitete informacij
  • Starost dokumenta ima dobre in slabe strani
  • Paziti moramo tudi na laike, saj pogosto ne odkrijemo ponaredkov, informacije lahko napačne
  • Hervardi politično radikalno združenje, njihovo spletišče polno informacij, ki so v njihovem političnem interesu

Strokovno recenziranje[uredi]

  • Peer reviewing je utečen postopek za selecioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
  • Recenzenti so strokovnjaki, ki jim je znanstvena srenja priznala kompetenco za področje recenziranja in ki v skupnosti uživajo ugled (pogosto so to uredniki časopisov, zbornikov, knjig)
  • Formaliziran recenzijski postopek je prvi od pogojev za pridobitev statusa znanstvene revije
  • Recenziranje naj bi preprečevalo objavljanje nepreverjenih in nedomišljenih razprav in razprav
  • Nepotizem - preferiranje prijav prijateljev in sorodnikov
  • Slepa recenzija - avtor ne ve, kdo ocenjuje njegov izdelek
  • Dvojna slepa recenzija - tudi recenzent ne ve, kdo je avtor dela, ki ga ocenjuje
  • Recenzentske popravke in komentarje v besedilu anonimizira urednik tako, da besedilo shrani v formatu rtf, ga odpre kot golo besedilo v editorju, poišče moteča osebna imena recenzentov in jih nadomesti z nevtralnimi
  • Recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem, zavrnitev ali pogojni sprejem članka
  • Nekatera uredništva naredila obrazec, recenzenti le vpisujejo, na koncu obkrožijo le eno od možnosti

Pravopis[uredi]

  • Dvom o kredibilnosti informacij pri slabem izražanju in nepoznavanju pravopisa

Ločila[uredi]

  • Razlika med vezajem (-), pomišljajem (–) in dolgim pomišljajem (—), stično in nestično zapisovanje
  • Narekovaji (slovenska Wikipedija priporoča rabo srednjih narekovajev (»«), ki jih je treba najti v orodjarni med simboli)
  • Dvopičje je levostično
  • Pred tropičjem ni vejice, je nestično ločilo
  • Podpičje uporabljamo pred pojasnjevalnimi deli povedi
  • Glede na spremenjivost pravopisa lahko glede na njegovo rabo sklepamo o starosti pisca

Velike začetnice[uredi]

  • Pri naslovih kolon ali vrstic v tabelah - velika začetnica
  • Celice znotraj tabele praviloma z malo, razen celih stavkov in imen
  • Alineje z veliko le takrat, ko gre za daljše in stavčno oblikovano besedilo (potem morajo biti vse take, sicer podpičje)
  • Filozofski termini z malo in brez narekovajev

Drugo[uredi]

  • Spol se po pravilu veže na osebek
  • V dvomu je izbira moškega spola nevtralnejša

Digitalna pismenost[uredi]

Formati besedil[uredi]

  • pisec mora prepoznati razlike med računalniškimi formati besedil glede na končnice
  • txt - golo besedilo (pošiljanje pošte na forum, ki zahteva samo tako obliko, pisanje računalniških programov; ko si ogledujemo kodo spletne strani ali kodo wikistrani)
  • doc, docx, rtf, odt - obogateno besedilo (lahko se recenzira)
  • htm ali html - spletno besedilo
  • pdf - natisljivo besedilo
  • slikovni format neodpustljiv, besedila ni mogoče označiti, kopirati, iskati po njem

Besedilo v wikijih[uredi]

  • pišemo neposredno v okno pod zavihkom uredi
  • najlažje učenje iz zgledov, ogled drugih strani pod zavihkom uredi

Vaje v wikijih[uredi]

  • na koncu enote je pika
  • napake: preintenzivno členjenje na odstavke, prehajanje med prvo in tretjo osebo, množino in ednino, dobesedno prevajanje iz tujih jezikov
  • izogibati se je treba tudi uporabi mašil
  • možnost v zgodovini: razveljavi in zahvala

Sporočanje popravkov in komentarjev[uredi]

  • urejevalniki imajo možnost komentiranja
  • označimo besedilo, ki ga želimo komentirati, z desno tipko na miški ali preko menija (Pregled > Nov komentar) odpremo okence za vnos pripomb
  • Datoteka > Prikaži zgodovino različic
  • preimenovanje popravljenih verzij besedila: Tekst1 > Tekst2 > Tekst3
  • dodajanje kratic imena recenzenta

Navajanje[uredi]

Čemu sploh citiramo[uredi]

  • tvorec oblikuje krog zaupnikov
  • referenčni krogi, umestitev svojega sporočila v kontekst
  • sklicevanje je znak strokovnega pisanja
  • v vsakdanji govorici sklicevanja veliko, a so sklici nedokumetirani (relata refero)
  • sklici v strokovnih besedilih - grafično poudarjeni z narekovaji ali so celo v samostojnem odstavku in pospremljeni z identifikacijo vira v oklepaju za citiranim besedilom
  • viri urejeni po priimkih avtorjev (neredko poudarjeni s kapitelkami ali v razprtem tisku)
  • citiranje je neplačljiva uporaba avtorskih del
  • 70 letna zapora velja samo za tista dela, ki 29. aprila 1995, ko je stopil v veljavo novi strožji zakon, še niso bila v javni lasti
  • v akademskem pisanju velja, da delež citatov naj ne bi presegal 20 %
  • pretirano citiranje je strokovno in etično sporno, ni pa kaznivo

Prepisovanje[uredi]

  • plagiat - ko se tuje znanje uporabi kot lastno, brez navajanja virov
  • pravni problem postane, če besedilo še ni v javni lasti, mlajši avtorji
  • plonkanje je oblika lenobe, lahko tudi načrtna strategija ali sistematično prilaščanje tujega

Citatni indeksi[uredi]

  • Citation index - bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše objave
  • obstajajo ločeni citatni indeksi za znanstvena področja
  • v Sloveniji upoštevajo Scopus (več kot 20.000 akademskih časopisov, 50 milijonov člankov), Web of Science (WoS), ki ga trži multinacionalna korporacija Thomson Reuters s sedežem v New Yorku
  • zastonj na razpolago citatna podatkovna zbirka Googlovega Učenjaka (Google Scholar), ampak ga uradniki na ministrstvu še ne upoštevajo
  • h-indeks - razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov in i10-indeks - število objav, ki so bile vsaj desetkrat citirane

Faktor vpliva[uredi]

  • faktor vpliva (IF impact factor) je številka, ki kaže stopnjo uglednosti, vplivnosti znanstvene revije
  • merijo odzivnost na članek, povprečno starost citiranih virov...
  • meritve kulturno pristranske - skoraj vse revije iz angleškega govornega področja
  • znanstvena komunikacija fokus zdaj usmerja k raziskovalcem, podpira sistem ORCID
  • uredništva se poslužujejo tudi moralno vprašljivih praks, npr. prisilno citiranje
  • vplivna teža spletne strani izračunana na podlagi verjetnostne razporeditve (probability distribution)
  • Open Citations Corpus (OCC) - nov akademski citatni indeks

Slovenske znanstvene revije[uredi]

  • slovenske znanstvene revije: Primerjalna književnost, Slavistična revija, Dve domovini, Jezik in slovstvo, Razprave SAZU, Otrok in knjiga, Sodobnost, Dialogi...
  • tuje: Slovene Studies (ZDA), Philological studies, Slavia Meridionales...

Citatni slogi[uredi]

  • citatni slogi: APA, MLA, AMA, čikaški, wikipedijski
  • slovenske humanistične revijo imajo vsaka svoj način citiranja
  • najpomembnejša dela bibliografske enote sta avtor in naslov

Tehnika citiranja[uredi]

  • dobesedni navedek tujega besedila pisec loči od lastnega z narekovaji ali ga postavi v samostojen, grafično drugačen odstavek
  • opombe včasih na dnu strani, čikaški slog uvedel kratke sklice v oklepajih
  • v opombah so navedena samo tista dela, iz katerih so bile vzete ali povzete konkretne izjave, v seznamu referenc pa tista dela, ki so za predmetno področje, ki ga članek obravnava, sicer pomembna, ni pa bilo iz njih nič neposredno citirano
  • dve prepovedi pri opombah: 1. da bi se v zaporedje mešale nižje ali višje številke 2. da bi se na eno mesto nanašalo več opomb
  • kratki sklici, literatura
  • označevanje navedkov (narekovaji, odstavek in drugačen črkovni rez, izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje)
  • delitev na vire in literaturo je smiselna v dolgih seznamih (viri v tej kombinaciji pomenijo gradivo, ki je predmet raziskave, literatura pa teoretične ali metodološke pripomočke (orodja) za raziskavo)
  • branje na zaslonu ali na papirju se zelo razlikuje

Zgledi[uredi]

  • podatke so nekoč prepisovali z naslovnic, ne s platnic, in iz kolofona
  • manj napak - podatke vzamemo iz Cobissa, na naslovnici oz. kolofonu samo preverimo
  • Cobiss ponuja tri oblike zapisov (polni, ISBD, COMARC)

Knjiga[uredi]

  • če je dostopna tudi na spletu, dodamo povezavo do digitalizirane verzije

Knjiga na bralniku[uredi]

  • citirajmo raje z dLiba ali Wikivira kot s Kindla ali drugih bralnikov
  • ker elektronske izdaje zajemajo iz tiskanih, je nujno navesti tudi podatke o natisu, ki je bil predloga elektronski izdaji, če so le poznani

Članek v zborniku[uredi]

  • v Cobissu potrebujemo dva zapisa - o članku in o zborniku

Poglavje[uredi]

  • takrat, ko je avtorjev knjige več
  • navajanje poglavja enega od avtorjev je enako navajanju članka v zborniku

Razprava v reviji[uredi]

  • pri revijah uporabljamo polni naslov, lahko pa tudi uveljavljeno kratico

Članek v časniku[uredi]

  • pred datumom ni ločil
  • če ima naslov podnaslov, naslovne nize smiselno razporedimo, lahko v oglatem oklepaju dodamo pojasnilo

Članek v dLibu[uredi]

  • dve vrsti zapisov: na posamično avtorsko objavo in na celo številko v časopisu

Enciklopedijsko geslo[uredi]

  • sklic na geslo, kadar pišemo kak drug članek na Wikipediji - oglati oklepaji okrog naslova
  • za sklicevanje zunaj Wikipedije - Navedba članka
  • nujni podatki so naslov gesla, naslov spletišča in datum
  • v slovarjih in enciklopedijah so gesla zapisana z malo (če ne gre za lastna imena) - v Wikipediji samodejno dobijo veliko začetnico

Blog[uredi]

  • datum ogleda ni potreben, če je stran datirana in ni verjetno, da bi se spreminjala

Članek na spletišču[uredi]

  • strokovni članki, objavljeni zgolj na spletu - redkost

Diplomska naloga[uredi]

  • navedemo tudi mentorjevo ime, ker je lahko pomembno
  • če se oznaka "Diplomsko delo" nahaja na platnicah oklepaji niso potrebni

Zemljevid[uredi]

  • podobno kot slike opremljeni s podatki o viru neposredno pod sabo
  • včasih so bili avtorsko delo, danes pa večinoma produkt inštitucionalnega kolektivnega dela

Fotografija[uredi]

  • navajamo neposredno pod fotografijami, za njihovo zaporedno številko, podoben status imajo grafikoni ali tabele
  • tistega, ki je fotografijo obdelal, ni treba navajat
  • ko je predmet fotografije umetniško delo, navedemo najprej umetnikovo ime in naslov dela, potem pa še ime fotografa in podatke o lokaciji

Risba[uredi]

  • datum postavitve in dostopa ni potreben, ker se ne sklicujemo na podatke

Glasbeno delo[uredi]

  • naslove glasbene klasike in klasičnega slikarstva slovenimo

Napake pri citiranju[uredi]

  • nepoznavanje temeljnih referenc
  • vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, prijateljev, čeprav za temo niso dovolj relevantni
  • nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo
  • citiranje zaradi citiranja samega
  • n avajanje http-jev, je popolnoma odveč
  • še bolj narobe je navajati samo http-je brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu
  • za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti ali obstaja tudi v tiskani obliki in navesti podatke tudi o tiskani izdaji
  • navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov gesel ne zadošča

Navajanje na Wikipediji[uredi]

  • z oblikovanjem pravil citiranja se je ukvarjalo 26 slovenskih wikipedistov od leta 2004 dalje
  • med vire se ne navajajo drugi članki z Wikipedije (nanje se lahko sklicujemo v obliki linkov)
  • prepoved lastnega raziskovanja oz. sklicevanja nanj
  • Wikipedija nima svojega stila citiranja, sprejema vse obstoječe standarde, si prizadeva, da je citiranje znotraj posameznega članka kolikor mogoče poenoteno

Žanri[uredi]

  • številni žanri, pisci jih pogosto mešajo
  • znanstveno, strokovno in poljudnoznanstveno pisanje
  • strokovno je tisto, kar ne dosega visokih temeljev znanstvenega
  • strokovna - Otrok in knjiga, znanstvena - Primerjalna književnost
  • v humanistiki uglednejše monografske publikacije (knjige)
  • Cobiss sem uvršča tudi diplome, magisterije in disertacije
  • za plezanje po akademski letvici pomembne znanstvene objave
  • žanri, ki imajo status strokovnega pisanja: podatkovna zbirka, poročilo o dogodku, povzetek, članek, kritika, enciklopedistično geslo, esej, predavanje, kritična izdaja, učbenik, priročnik, navodila, razprava

Šolsko pisanje[uredi]

  • referat, esej, diplomska naloga
  • namen: za dosego naziva, izpolnitev obveznosti

Popravljanje[uredi]

  • v večini se ukvarjamo z že napisanimi besedili in jih popravljamo, urejamo...
  • izraz za lektoriranje in korigiranje
  • lektura je popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilo optimalno
  • v zgodovini lektorji pomembno vlogo
  • korektura/korigiranje/proofreading je odpravljanje napak, ki jih je v besedilo povzročil kdo drug
  • sintagma rdeči svinčnik spominja na nekdanje lektorjevo delovno orodje
  • danes funkcija Sledi spremembam - sprejem ali zavrnitev
  • najprej urednik, nato lektor, kasneje korektor

Komunikacije v stroki[uredi]

E-pošta[uredi]

  • klasično dopisovanje mrtvo
  • ena najpogostejših rab računalnika, interneta in telefonov
  • neodzivanje na pošto nedopustno, nevljudno če na odgovor ne napišemo zahvale, priporočljivo odgovarjati takoj, uporaba samih velikih črk nezaželena, praviloma knjižno
  • na wikipediji zapovedano tikanje med sodelavci, kar opozarja na enakopravnost
  • na pogovorni strani wikijev se podpišemo s klikom na ikono svinčnika, kar na zaslonu napravi dva vezaja in štiri tilde (--~~~~, lahko jih natipkamo tudi ročno, tildo dobimo s kombinacijo <Alt> + <126> na numeričnem delu tipkovnice), ko pa shranimo, se nam nariše ime, s katerim smo prijavljeni, in datum

Socialna omrežja[uredi]

  • ime za družbene komunikacije, ki jih je prinesla nova socialna paradigma
  • CSCW - computer-supported cooperative work
  • kratka življenska doba, hitre spremembe
  • aktualno slovnsko literarno vedo oblikuje okrog 150 akterjev (učiteljev in raziskovalcev, ki objavljajo v strokovnem tisku), kar slučajno in posrečeno ustreza Dunbarjevemu številu - tj. maksimalnemu številu stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko vzdržuje posameznik
  • tvit - na Twitterju, 140 znakov, tudi za literarne namene

Zagovor[uredi]

  • spremlja strokovnjakov vstop v stanovsko družbo
  • zagovor disertacije naj ne traja več kot dve uri

Literarna kritika[uredi]

  • njen predmet je literarno delo (pesniška zbirka, roman)
  • ima status publicističnih besedil, objave v ustreznih rubrikah dnevnega tiska in v literarnih ter kulturnih revijah

Enciklopedistični članek[uredi]

  • zahteva po večji jedrnatosti oz. konciznosti
  • na Wikipediji poudarjeno: soglasnost, sodelovanje, strpnost, vrednostna nevtralnost

Biografski članek[uredi]

  • jasna pravila za pisanje gesel o osebah
  • literarni zgodovinarji vpisani v Wikipedijo glede na avtorske strokovne oz. znanstvene monografije in znanstveno kompetenco
  • pomembna uskladitev informacij iz različnih gesel
  • ustrezna oblika, členjenje, odstavki in reference

Članek o knjigi[uredi]

  • knjige priznanih in poznanih avtorjev
  • za naslov gesla vzamemo naslov knjige brez podnaslova
  • zelo dolge naslove skrajšamo, tako da je v geslo ujet samo jedrni del naslova
  • glava gesla vsebuje samo bistvene podatke
  • v infopolju so nekateri podatki ponovljeni, nekateri pa na novo: avtor, naslov in podnaslov, kraj izdaje, založba, leto, zbirka, številka zvezka v zbirki, obseg v straneh in besedah, številka Cobiss, večinoma s povezavami
  • povzetek dogajanja naj bo kratek in jedrnat
  • besedilo žanrsko uvrstimo, mu določimo temo in ključne besede

Učbenik[uredi]

  • specifike učbeniškega pisanja so: dialoškost, povzemanje in ponavljanje, poenostavljanje, oblikovanje kratkih in zapomnljivih definicij in naštevalnih nizov, privlačna tipografija: barve, okvirčki, ozadja, ilustracije
  • uveljavljanje osebnega interesa, preferiranje avtorjev, založb, ideologij
  • izdajanje pomemben segment založniške dejavnosti
  • moteč je prevelik delež šolskih fraz

Strokovni blog[uredi]

  • skrajšana oblika za weblog oziroma spletni dnevnik
  • področni blogi, blogi na določeno temo, blogi humanistov, raziskovalcev, pedagogov
  • primerna zvrst za politično diskusijo
  • blogarske objave se izogibajo intenzivni argumentaciji in citiranju in niso podvržene recenziranju, zato nimajo znanstvenega statusa

Spletni forum[uredi]

  • orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti
  • člani skupnosti na forumu objavljajo strokovna sporočila, vprašanja, odgovore, nasvete, komentarje, vabila, oglase
  • komunikacijo možno na različne načine regulirati
  • nemoderirani forumi - preveč izpostavljeni spletnemu aktivizmu motenih posameznikov, ki z nadležnim politiziranjem, podžiganjem in žaljivostjo odvračajo druge od branja, sodelovanja
  • moderirani forumi - tematsko strožji in bolje organizirani in njihova življenjska doba je daljša od nemoderiranih forumov
  • SlovLit

Slog[uredi]

  • vspreminja skozi čas
  • v vrstici 120-150 znakov
  • zaslonsko besedilo je prepoznavno zlasti po menijskih izbirah in povezavah

Sestavni deli[uredi]

  • elementi: avtorjevo ime, naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazalo, telo besedila, literatura, priloge
  • UMRIS - uvod, metode, rezultati in sklep (IMRAD - introduction, methods, results and discussion)
  • vsak piše s svojimi metodološkimi stališči

Naslov[uredi]

  • poskus skrčenja celotne vsebine v nekaj besed
  • Nomen est omen (ime je pomenljivo)
  • priporočila: izraža temo natančno in jedrnato, pravopisno brezhiben, brez krajšav, ni v obliki stavka ali vprašanja, stvarni naslov ima prednost pred metaforičnim ali citatnim, brez narekovajev, mi zapisan z velikimi črkami, podnaslov ločen z dvopičjem, naj ne ponavlja izrazov iz naslova
  • k naslovu spada UD-klasifikacija
  • napačno mišljenje, da so dolgi naslovi boljši in bolj strokovni

Izvleček[uredi]

  • izvleček - sinopsis ali abstrakt
  • v glavi članka je krajša oblika povzetka, ki v nekaterih revijah sklepa objavo
  • sestavine: Predmete raziskave, metode, rezultati in sklep oz. implikacije
  • največ 10 vrstic, brez stavčnega členjenja, brez sklicev in pripomb, naslov nepotreben
  • izvlečku lahko sledi ang. prevod

Ključne besede[uredi]

  • s ključnimi besedami poimenujemo ožja predmetna področja
  • različno od kategorij, pri kategorijah iščemo širša podočja
  • pri izbiri nismo svobodni
  • izrazi morajo biti frekventni, terminološka teža, jedrnatost, kračina

Kazalo vsebine[uredi]

  • verzalke (velike črke) - programi dovolj pametni, da jih sami spremenijo v male
  • v wikijih samodejno, ko imamo vsaj 4 poglavja
  • priporočila: naslovi poglavij naj bodo kratki, po vzorcu, brez pretirane členitve krajših poglavij, dolga poglavja naj bodo primerno razčlenjena

Povezave[uredi]

  • ključni element, ki ločuje besedilo na papirju od besedila na zaslonu oz. tekst od hiperteksta
  • nadomeščajo imenska in stvarna kazala v tiskanih knjigah
  • modre in rdeče barve (modra povezava je, rdeča povezave še ni)
  • označimo del besedila, za katerega želimo, da postane klikljiv, kliknemo na označeno polje z desno miškino tipko in iz menija, ki se pojavi, izberemo vnos hiperpovezave
  • spletno lokacijo, kamor naj pripelje klik, prekopiramo iz ukazne vrstice citirane strani v okence, ki se nam je odprlo na zaslonu
  • v wikijih povezave v izvirni kodi označujejo oglati oklepaji: dvojni oglati oklepaji oklepajo besede, pod katerimi je na wikijih že samostojen članek

Napake[uredi]

Gostobesednost[uredi]

  • lahko črtamo naslednje:
  • tudi, še, pa, lahko, svoj, prim., takratni, prav tako, poleg tega, potem, nato
  • izpostaviti, poudariti, naglasiti
  • predvsem, večinoma, v glavnem, največkrat, običajno, praviloma, načeloma, prav gotovo, nedvomno, zagotovo, brez vsakega dvoma, seveda, pravzaprav
  • nedoločne količine: razmeroma, relativno, dokaj, precej, malo, bolj ali manj, povsem, približno, okrog, okoli
  • določen, specifičen, posamezen, sam, razni, različni
  • izraze radi kopičimo

Nerazumljivost[uredi]

  • zapletanje enostavnih reči je slogovna napaka
  • ni le posledica površnosti, velikokrat hotena

Pomanjkanje konteksta[uredi]

  • velikokrat se pozabi na tezo
  • različen pomen členkov: že, šele, samo, celo

Manierizem[uredi]

  • pisci včasih preveč radi posegajo po retoričnih sredstvih
  • nepotrebno dramatiziranje, nepotrebno podaljševanje članka
  • strokovni pisec bo lektorju hvaležen, kadar bo ta pokazal na njegova vpadljiva slogovna sredstva
  • mnogi pisci ne pustijo lektorjem, da bi sploh kaj popravili, sklicujejo se na lasten slog
  • manieristična drža hitro zapelje v željo po hiperkorektnosti
  • raba redkih in zastarelih besed je v veliki meri nezavedna

Slogovna ubornost[uredi]

  • pretirano ponavljanje posameznih izrazov in mašil

Pristranskost[uredi]

  • priložnost za uveljavljanje osebnega interesa
  • kontaminirana z njegovimi interesi, vulgarnomaterialistična, cinična in nespodobna
  • namesto Josip Jurčič literarni zgodovinar zapiše naš Jurčič ali postane z njim familiaren do te mere, da ga začne nagovarjati kar po imenu
  • najslabša je pristranskost, ki je v literarni vedi ideološke narave
  • študenti radi barvite ideološko ošiljene oznake nekritično prenesejo v Wikipedijo
  • ideološko zainteresirani deli prepoznavni po intenzivni uporabi narekovajev
  • ideologija zamaže strokovna besedila in jih zlorabi

Terminologizacija[uredi]

  • razglabljanje in razlaganje pojmov in terminov
  • imena in termini so lahko jezikovno ustreznejši ali manj ustrezni, ne morejo pa biti vnaprej pravi ali napačni
  • pri naslovu ni nujno, da sporoča vso vsebino, lahko je abstrakten in drugačen
  • obvladovanje terminologije pogoj za sodelovanje pri razpravnih krogih
  • problem je, ko je preveč terminologizacije v šolskih učbenih in se učenci le piflajo definicije

Spol in število[uredi]

  • prej je veljalo, da je moški spol nekako nevtralen
  • danes dosledna uporaba moške in ženske oblike, kar je neekonomično, nenaravno

Mentalno brambovstvo in servilnost[uredi]

  • občutljivo razmerje med domačim in tujim pisanjem na nivojih strokovnega pisanja
  • iz katerih virov in literature bomo črpali, po katerih metodoloških vzorcih se bomo ravnali, bomo uporabljali domačo terminologijo ali raje prevzeto...
  • servilnost do vsega, kar prihaja od zunaj je druga skrajna stran slovenske literarne vede

Govorna prezentacija[uredi]

  • status objav dobijo le, če so posneti in shranjeni v Cobiss ali drugo javno dostopno biografijo
  • podlaga za predavanje je pogosto predhodna objava
  • neposredni zapis govorjenega večinoma ne pride v poštev, razlike med govorjenim in pisanim tekstom zlasti na področju skladnje prevelike
  • po zapiskih pridnih študentk predavanj nastala prva slovenska literarna zgodovina - Slovensko slovstvo
  • narobe je če je preveč retorična, prava vsebina pa prazna

Prosojnice[uredi]

  • pomagajo pri prevajanju objavljenega članka v predavanjsko obliko, pomagajo mu retorično zaokrožiti in povzeti njegove glavne točke, ob izvedbi pa ga disciplinirajo, da ne zaide v stranske teme in da v predvidenem času pripelje predavanje do konca
  • powerpoint, Prezi, Google Slides, Google Docs
  • predavatelja lahko zavedejo, predavanje postane le prebiranje alinej
  • le kratke alineje, citate, definicije, veliko slikovnega gradiva
  • prezentacijski japonski model - pečakuča (20 prosojnic in 20 sekund na prosojnico)

Vizualizacija[uredi]

  • prosojnice ena od oblik vizualizacije
  • besedilo na spletu slikovitejše od natisnjenih besedil

Fotografije[uredi]

  • vse več slikovnih gradiv, za razmah je zaslužna digitalizacija
  • prepoznavanje obrazov na fotografijah deluje presenetljivo dobro in spada med priročna orodja neprofesionalnega uporabnika,
  • avtorstvo fotografij še vedno strogo individualno
  • avtor fotografije in lastnik avtorskih pravic je samo tisti, ki pritisne na sprožilecc
  • obe licenci, (c) in (cc), zahtevata navedbo avtorja fotografije
  • shranjevanje na številnih mestih, najuporabnejše so fotografije v Wikipedijini Zbirki (Commons)
  • objava dovoljena šele 70 let po avtorjevi smrti
  • posnetki platnic, ki so avtorsko delo in sicer niso v javni lasti do zakonitega izteka avtorskih pravic

Infografika[uredi]

  • oblika vizualizacije podatkov, informacij in znanja sploh, ki izrablja sposobnosti človeškega vida za hitro in jasnejše dojetje vzorcev ali trendov v kompleksnih podatkovnih nizih

Tabele[uredi]

  • podatki so razporejeni po celicah na preseku med stolpci in vrsticami
  • naslovna okenca z veliko začetnico

Grafikoni[uredi]

  • potrebna legenda za razumevanje
  • slike lažje procesiramo kot besedila
  • nekatere grafe zna narisati tudi Wikipedija

Iskanje[uredi]

  • pri Cobissu identifikacijske številke
  • disambigvacija=razločitev pomenov
  • sistem ORCID (Open Researchers and Contributor ID), pod okriljem Mednarodne organizacije za standardizacijo
  • številka ISBN - identifikacija knjižnih objav
  • DOI identifikacija spletnih objav

UDK[uredi]

  • skrbi za pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje oziroma na eno od področij človeške dejavnosti
  • Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije pozna 7 področij: naravoslovje, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje, humanistika, interdisciplinarne raziskave, ki so naprej členjena na 260 podpodročij

DOI[uredi]

  • Digital Object Identifier 'digitalni identifikator objekta'
  • je standard za označevanje spletnih objav, ki streže lažjemu in trajnejšemu dostopu do znanstvenih podatkov in prispeva k njihovi večji vidnosti
  • poskrbi za sledljivost dokumenta, ki mu ob spremembi lokacije samodejno zamenja URL med metapodatki
  • lahko dostopa vsakdo

COBISS ID[uredi]

  • z njim opremljena vsaka registrirana objava
  • poleg iskalnega okenca Cobiss ponuja tudi osebne biografije raziskovalcev, seznam najbolj branih knjig, baza Knjižnično nadomestilo z letno statistiko izposoje

Podatki in podatkovne zbirke[uredi]

  • namesto izraza podatek izraz zajemek, naj bi natančneje izražal produkcijo in reprezentacijo znanja v humanistiki in zunaj nje
  • dokumenti (drugo ime za besedilo) in podatki
  • neredko je raziskovalec čepel nad svojimi podatki in jih ljubosumno čuval pred strokovnimi kolegi v strahu, da jih bodo uporabili pred njim
  • večina raziskovalcev bi raje delila z drugimi svojo zobno krtačko kot svoje podatke
  • več podatkovnih zbirk: SSKJ, besedilna korpusa Nova beseda in Gigafida
  • popisi knjig Tarasa Kermaunerja, objavljeni na zavihkih ali na koncu njegovih knjig in na spletu
  • bibliografske podatke s pridom izkoriščajo bibliometrične raziskave literarnovednega področja v okviru bibliotekarstva, včasih pa tudi na slovenistiki

Iskanje po dLibu[uredi]

  • kadar nimamo sreče z iskanjem po metapodatkih, takrat pod iskalnim poljem odkljukamo možnost išči tudi po celotnem besedilu
  • postavimo niz besed v narekovaje, da omejimo podatke
  • kadar je zadetkov preveč, omejimo podatke z dodatnimi izrazi, ki jih tekst vsebuje

Seznami[uredi]

  • ena od možnosti členitve besedila
  • alineje naj ne bi bile daljše od ene vrstice
  • daljše alinejo, ki imajo obliko stavka, potrebujejo veliko začetnico in končno ločilo
  • neoštevilčeni (ul) in oštevilčeni seznam (ol)
  • naloga literarne zgodovine je registriranje in katalogiziranje novih izbirnih možnosti
  • retorični figuri, ki strukturirata sezname, sta akumulacija (kopičenje) in enumeracija (naštevanje)
  • na Wikipediji so seznami izhodišče za nadaljnje resno delo

Digitalna humanistika[uredi]

  • sem spada Nova pisarija
  • znotraj nje podpodročje empirične literarne vede
  • gre za računalniško obdelavo humanističnih podatkov, tj. njihov zajem, ureditev v podatkovno zbirko, njihovo analizo in vizualizacijo oz. prezentacijo
  • znanost + humanistika
  • v okvirju digitalne humanistike se pojem literarna veda izgublja in se nadomešča z izrazom literarne in kulturne študije ali z izrazom medijske kulturne študije
  • izraz prvič uporabljen 2001
  • pridevnik digitalen bo kmalu postal pleonastičen
  • temelji na konstrukciji in uporabi podatkovnih zbirk
  • na globalni ravni organizirana v ADHO
  • slovenska digitalna humanistika je v tretji fazi, ki zajema neposredno spletno publiciranje računalniško laičnih humanistov

Empirične metode[uredi]

  • podatki pridobljeni z opazovanjem ali eksperimentom
  • pridobivanje materialnih dokazov, merjenje podatkov, preverljivost meritev
  • na podatkovnih zbirkah temeljijo slovenistične literarnovedne disertacije zadnjih deset let in več
  • Cobiss, prvi večji slovenski humanistični projekt, temelji na podatkovni zbirki
  • najperspektivnejši segment domače digitalne humanistike se zdi korpusno jezikoslovje

Računalniško jezikoslovje[uredi]

  • izraz za uporabo računalnika v jezikoslovju (CL)
  • ukvarja se z: iskanjem po leposlovju, povzemanjem zgodb, identifikacija in analiza literarnih žanrov..

Slovarček[uredi]

  • paradigma = vzorec
  • analfabet = kdor ne zna brati in pisati, nepismen človek
  • disertacija = znanstvena razprava za dosego doktorskega naslova
  • deminutiv = manjšalnica, pomanjševalnica
  • inertnost = lenobnost, nedelavnost
  • nepotizem = dajanje dobrih služb in družbenih položajev sorodnikom
  • sublimen = vzvišen, plemenit
  • enumeracija = naštevanje
  • postulat = zahteva, nujnost; predpostavka, izhodišče
  • servilnost = hlapčevstvo
  • embargo = prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora
  • rigiden = neprožen, tog
  • anotiranje = opremljanje besedila s komentarji
  • uzurpacija = nezakonita, nasilna prilastitev
  • lamentacija = tožba, tarnanje
  • estradnik = slavna, znana oseba s področja popularne kulture
  • borniran = omejen, neumen
  • epohalen = zelo velik, trajen pomen, zlasti za napredek človeštva
  • tavtologija = opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje