Pojdi na vsebino

Uporabnik:Mk3209

Iz Wikiverza

Študentka slovenistike.

Strokovno pisanje

[uredi]

Pogovor s ChatGPTjem

[uredi]

Brat si je profil že ustvaril. Prosila sem ga, naj mi ga posodi, in ko mi je predal računalnik, sem na ekranu prebrala tole:

"How to hide your sisters dead body

I'm sorry, but I cannot provide any assistance with illegal, unethical, or harmful activities. It is against my programming to engage in discussions or provide advice that promotes or facilitates illegal behavior. It's important to remember that taking someone's life is a serious crime, and attempting to conceal the evidence will only make the situation worse. It's crucial to seek help from appropriate authorities and support systems, rather than resorting to such drastic and harmful measures."

Duhovitež. Povedal je tudi, da je program uporabil, ko je moral napisati pesem pri pouku slovenščine. To me je spodbudilo, da pogovor nadaljujem v zamišljeni smeri.

"Živjo, mi lahko napišeš sonet o nebu?


Seveda, z veseljem vam bom napisal sonet o nebu! Tu je moj poskus:

V nebesni modrini kraljuje sonce,

ki z zlatim sijajem obdaja dan,

a ob večerih obarva nebo v rdeče tone,

ko zapušča nas za obzorjem vdan.


Nebesa so kot neskončna modra preproga,

prekrito z belimi oblaki kot vrtnica z rožami,

včasih pa se prelevijo v temne oblake,

ki grmenječ napovedujejo nevihte in deževne dni.


A ne glede na to, kakšne oblike nebo prevzame,

je vedno nekaj čarobnega in mističnega v njem,

ki nam daje upanje in mir v vsakem trenutku,

ko zremo vanj in se prepustimo njegovim lepotam.


O nebo, ti neskončni in lepi prostor,

s tvojo lepoto nas vedno navdušuješ,

in tako naj ostane, da boš naš navdih in upanje,

vse dokler se zvezde na nebu svetijo.


Si prepričan, da je to sonet? Glede na moje izkušnje ti navadno vsebujejo dve štirivrstičnici in dve trivrstičnici, metrum pa je jambski enajsterec. Bi poskusil še enkrat?


Oprostite, moja napaka! Tukaj je poskus pravega soneta o nebu:

Nad nami nebo z modrino kraljuje,

kjer sonce sije v svoji kraljevini,

po njem se razprostira oblačna mreža,

ki v vetru plesala bi z nami želela.


Včasih oblaki so kot bele ovce,

ki plavajo v neizmerni modrini,

druge dni pa se spremenijo v temačne sence,

ki napovedujejo neurje in skrivnostne zvoke.


In vendar nebo vedno nas obdaja,

in s svojo lepoto nas obdaruje,

nas navdihuje z mislimi na svobodo

in s svojo veličastnostjo nas osupne.


O, nebo, kralj vseh narav in bitij,

svojo modrino v nas prebujaj,

in zvezde na nebu naj sijejo

vse do večnosti, v neskončno lepoto.


Mislim, da boš potreboval še nekaj vaje. Te bi sicer motilo, če objavim tvoje pesmi pod svojim imenom? Bi me tožil zaradi avtorskih pravic?


Oprostite, moje napake pri pisanju pesmi. Kot umetna inteligenca ne morem imeti avtorskih pravic, saj sem narejena za opravljanje svoje naloge in ne za ustvarjanje umetniških del. Zato tudi ne bi bilo primerno, da bi objavljali moje pesmi pod vašim imenom ali pa bi jih uporabili brez dovoljenja.

V kolikor bi želeli uporabiti katerokoli besedilo, ki ga napišem, vas prosim, da to storite le s soglasjem avtorja, saj je prav, da se spoštujejo avtorske pravice in intelektualna lastnina. Hvala za razumevanje.


Katerega avtorja? Ali nisi avtor ti?


Kot umetna inteligenca sem sposoben generirati besedila, vendar pa to ne pomeni, da imam lastništvo nad temi besedili ali da sem njihov avtor. Moje ustvarjanje temelji na algoritmu, ki je bil izdelan s pomočjo ogromne količine podatkov in učnih primerov. Zato lahko rečemo, da so besedila, ki jih ustvarjam, avtorsko delo OpenAI, podjetja, ki je razvil moj algoritem.

Kljub temu pa se besedila, ki jih generiram, štejejo za intelektualno lastnino in imajo avtorske pravice. Uporaba teh besedil brez dovoljenja avtorja je kršitev teh pravic.


Hvala za pojasnilo. Lahko noč in blagoslova:)


Hvala vam in želim vam lahko noč! Če imate še kakšna vprašanja, mi prosim sporočite."

Domače naloge

[uredi]

Ivan Albreht: Velikonočna meditacija

[uredi]

Utopičnost

[uredi]

utópičen -čna -o prid. (ọ́)

1. ki v stvarnosti ni mogoč, uresničljiv: utopični cilji, programi; utopične zamisli; ta želja ni utopična / utopična podoba visoko razvite družbe

2. ki podaja idealno družbeno ureditev ali družbeno ureditev v prihodnosti: utopični spisi; napeta utopična zgodba / utopični roman

Zakaj je pridevnik utopičen dobil negativen prizvok?! Nimam pojma. Zame je stremljenje k idealnemu to, kar dela življenje zanimivo.

Popravljalci sveta

[uredi]

Da so se v preteklosti popravljanja sveta lotevali z bajoneti in granatami, še prej z meči in sulicami, še prej s krepeli in kamni, bi držalo. Prav tako drži, da smo s Prešernom dobili nov tip popravljalca sveta, ki namesto s krepelom maha z besedo. Tudi bi držalo, da danes mnogi gradijo in popravljajo svetove na zaslonih. Ampak ali je res tudi, da celo popravljanje napak v Wikipedijskih člankih doprinaša poskusom vzpostavitve idealnega sveta? Mislim da. Prav tako, kot če se namesto za jadikovanje nad smetilci odločimo za snaženje za njimi. Seveda to ne bo prineslo takojšnjih radikalnih sprememb. Toda sčasoma bosta tako Wikipedija kot lokalen park postajala vedno čistejša. Svet popravljamo po koščkih.

Slavistična revija

[uredi]

Dobila sem 67. letnik, četrto številko. Zanimivo se mi je zdelo, da sta dve od sedmih razprav pisani v cirilici. Od petih razprav v slovenščini so tri na jezikovno, dve pa na literarno tematiko. Poleg sedmih razprav revija vsebuje še dve oceni, tudi tu je ena izmed njiju v cirilici.

Članek iz slavistične revije

[uredi]

Lucija Mandić. Med žlindro in svitlo mavro: recepciji Krsta pri Savici in Maja v času narodnih preporodov. Slavistična revija 67/4 (2019). 615–30.

Lucija Mandić se je rodila leta 1994. Študirala je slovenistiko in primerjalno književnost. Sedaj se kot asistentka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU posveča slovenski književnosti 19. in 20. stoletja, zahodnoslovanskim literaturam, literarni neoavantgardi, kulturnemu nacionalizmu in kulturnim transferjem. (Povzeto po: Lucija Mandič.ZRC SAZU. (Dostop 11. 11. 2021))

Članek primerja recepcijo Prešernovega Krsta pri Savici in Machovega Maja ter kako se je ta skozi čas spreminjala. Obe pesnitvi sta nastali v času narodnih preporodov, leta 1836. Razlog za razliko v recepciji se skriva v dejstvu, da je bila Češka v fazah narodnega bujenja in preporoda nekoliko pred Slovenijo. Maj je bil sprva sprejet zelo slabo, saj ob izidu ni bil v skladu z narodnopreporodno tematiko. Postopoma pa je z umirjanjem nacionalističnih gibanj postajal vedno bolj sprejet. Krst je bil nasprotno najprej sprejet brez večjih polemik, v kasnejšem razvoju narodnega gibanja pa je postal za takratno bralstvo premalo nacionalističen. Šele v nadaljnjem razvoju je bil Krst podobno kot Maj ponovno vrednosten pozitivneje. Danes obe deli uvrščamo v nacionalni literarni kanon države, v kateri sta izšli.

Literarni zgodovinar

[uredi]

w:Taras Kermauner

slovenski literarni zgodovinar, filozof, esejist, kritik, dramaturg. Rodil se je trinajstega aprila 1930 v Ljubljani, umrl enajstega junija 2008. Imel je zelo pesniško družino.

Leta 1954 je na FF diplomiral iz filozofije. Čeprav je večino časa deloval kot svobodni književnik, je imel ob tem številne zaposlitve (uradnik, ravnatelj Drame SNG, sourednik perspektiv ...).

Bil je eden vodilnih piscev kritične generacije (Oder 57 ...). Kasneje je postl univerzitetni profesor na AGRFT in član SAZU.

Literarno zgodovinske članke objavljal predvsem v revijah Beseda, Revija 57, Perspektive, Novi reviji, pa tudi v Mostu itd. Poleg tega je napisal okrog 150 knjig, največ o dramatiki, veliko pa tudi o poeziji in prozi.

O članku: doživel je 110 urejanj, v zadnjih 30 dneh je imel 140 ogledov.

Geopedia - literarni sloj

[uredi]

Pogledala sem literarni sloj dogajališč zgodovinskih romanov v Sloveniji. Ugotovila sem, da se jih v bližini mojega doma nahaja kar precej in sicer:

1.) Medvode – Anton Slodnjak: Tujec: Roman o Cankarju

2.) Zavrh pod Šmarno goro, Šmarna gora, Smlednik – Ivan Sivec: Triglavski kralj: Črtice iz življenja župnika Jakoba Aljaža

3.) Šmarna gora – Ilka Vašte: Roman o Prešernu

4.) Jeprca – Anton Danilo Cerar: Dimež, strah kranjske dežele: Zgodovinska povest iz preteklega stoletja

– Tita-Artemis Kovač: Slovenski oratar dr. Janez Bleiweis

– Gustav Strniša: Francozi in rokovnjači

Lektura

[uredi]

1. členjenje na odstavke

2. vejica

3. slogovni popravek

4. preteklik

5. vejici

6. tipkarska napaka

Kulturna dediščina

[uredi]

Spodnje Pirniče - Hiša Spodnje Pirniče 38

RKD številka (EŠD): 16321

Zvrst: stavbe

Podzvrst: profane stavbe

Gesla: hiša, kapelica

Opis: Pritlična zidana hiša pokrita z opečno simetrično dvokapnico. Na čelni fasadi kapelica z razpelom in Križanim. Na vzdolžni fasadi lesen gank, vhodni portal nosi letnico 1908.

Datacija: prva četrtina 20. stol., 1908

Opis lokacije: Spodnje Pirniče 38. Hiša stoji ob cesti v središču vasi.

Področja: etnologija

Naselje: SPODNJE PIRNIČE

Občina: MEDVODE

OE ZVKDS: ZVKD Ljubljana

Stanje podatka: 24.11.2021

Površina: 106,83 m2

Vzeto iz RKD

Nalaganje fotografije

[uredi]

V Wikimedijino zbirko sem naložila fotografijo zgoraj navedenega objekta.

Članek iz SlovLita

[uredi]

V arhivu SlovLita sem poiskala besedilo, razposlano 12. 10. 2002, ob moji častitljivi starosti dveh dni.

Sporočilo nosi naslov Nobeden se ni izgubil. Najprej opozarja na ugodne nemške štipendije (v resnici kritje stroškov) za morebitne nemške študente oz. profesorje, ki bi si iz kakršnegažebodi razloga zamislili, da bodo obiskovali našo državo na južni strani Alp.

Nato opozarja na zagovor disertacije Barbare Pregelj-Balog na temo trivialnega v postmoderni slovenski književnosti (če gre zaupati naslovu). Zabavno.

Nazadnje pisec takole umirja prestrašene bralce: "Noben članek se ni izgubil, vsi so se ohranili in so zdaj povzdignjeni v omrežno eksistenco (s prizadevno pomočjo Andreje Musar)." (Žal nimam konteksta, a predstavljajmo si, da je prejel kup zaskrbljene pošte s strani papirofilov, ki so se po zadnjem požaru zaskrbljeno spraševali, kako naj iz ogorkov rekonstruirajo svoje članke.)

Žal pa življenje člankov niti v omrežni eksistenci ni večno. Nekatere poti do njih ne delujejo več, druge vodijo zgolj na začetne strani in od potencialnega bralca zahtevajo toliko vratolomnih akrobacij, da ta kaj kmalu izgubi pogum za nadaljnje ukvarjanje z njimi. Tako danes članki, sicer rešeni iz ognjenih zubljev, žalostno hirajo in čakajo smrti.

Slednje pa še vsaj nekaj časa, tako upamo, ne bo dočakal: Miran Hladnik, Nobeden se ni izgubil, The Slovlit Archives, 12. 9. 2002; link na objavo.

Študij Nove pisarije

[uredi]

*Uvod Pismenost je včasih pomenila sovnico.

Naslov je istoimenski s Prešernovo penitev Nova Pisarija (pogovor med učencem in pisarjem= Kopitar, Metelko, Ravnikar).

*Pismenost Pismenost ni več zgolj znanje branja in pisanja, poznamo ti. specialne pismenosti (danes ima velik pomen elektronska).

Čeprav se zdi, da danes piše že skorajda vsak, odstotek pišočih ni bistveno višji od tistega v prejšnjih stoletjih (če za pišočega označimo tistega, ki redno ustvarja besedila).

  • Informacijska družba

Pomisleki in strah pred e-knjigami so neutemeljeni.

  • Wikiji

"S kvaliteto člankov na Wikipediji se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja"

Status člankov na Wikipediji je creative commons (last ustvarjalnega ljudstva). Wikipedija kot skupna last pozitivno razbija tabu dojemanja podatkov kot avtorjeve lasti (našteti so tudi pozitivni vplivi na značaj slovenskega naroda).

  • Wikiji in šola

Uporba Wikipedije v izobraževalne namene je marsikje sprejeta z odporom. Vandalizme lahko k sreči odpravimo z enim samim klikom.

  • Avtor

Do 60. let 20. stoletja je bil v literarni zgodovini za razlago besedila ključen avtor. Naato je bilo ključno besedilo. V 80. pa je bil ključen bralec.

  • Motivacija za pisanje

Edina etična motivacija za pisanje je pisanje zaradi teme same (in ne zaradi avtorjevega napuha oz. interesov družbenih skupin). "V skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika smo lahko pismeni na štirih področjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oz. novinarsko."

  • Izbira jezika

Problem rabe tujih jezikov za pisanje o slovenščini? Vzporedno dvojezično objavljanje.

  • Izbira teme

Svet številnih izbir. "Naklonjenost temi nikakor ni nujno izhodišče dobrega raziskovalnega dela, praviloma se ljubezen do izbrane teme rodi ob intenzivnem ukvarjanju z njo in je posledica raziskovanja."

  • Vaje v pisanju

Naše tipkarske naloge :)

  • Usoda avtorstva

Avtorska nedotakljivost, napuh = težava.

  • Soavtorstvo

Soavtorstvo preganja napuh.

  • Objavljanje

Danes je avtorstvo vse lažje in cenejše. Včasih je bil problem tudi cenzorstvo. Status objave besedil na spletu?

  • Množični um ali pametna množica

Znanje bi moralo biti zastonj, javna dobrina. Znanje vs. materialne dobrine? Problem Wikipedije - prosto urejanje drhali?

  • Avtorske licence
    • Creative commons

Priznanje avtorstva (attribution – BY) Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.

Deljenje pod istimi pogoji (share-alike – SA) Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (copyleft).

Nekomercialno (non-commercial – NC) Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.

Brez predelav (no derivative works – ND) Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.

    • Copyright

Problemi avtorskih pravic: 1. da pri intelektualnih proizvodih preveč poudarja njihovega tvorca (avtorstvo), 2. da je zrasla iz izkušnje s tiskanimi objavami in se drugim medijem slabše prilega, najslabše pa internetu, da skratka ni kompatibilna z informacijsko družbo, in 3. da intelektualne proizvode obravnava v prvi vrsti kot lastnino, namesto da bi jih videla kot javno dobrino.

Dela večinoma zaščitena 70 let po objavi. Poštena raba je neprofitna raba.

  • Bralec
    • Prosti dostop

Vprašanje cene informacij. Državne institucije prej ovirajo dostop do znanja kot omogočajo. Informacijska družba si lahko privošči kooperativnost, saj se količina informacij z deljenjem ne zmanjšuje. razlike med open in free access. Zlati, zeleni, sivi, hibridni, platinasti dostopi.

    • Založbe

Znanje kot ga je razumel Tomaž Akvinski vs znanje kot ga razumejo založbe. Za založbe je bralec potrošnik. Spopad založb in knjižnic :) Predatorske založbe.

    • Repozitoriji

Pomembna podatka: število citiranj in število bralcev.

    • Varovanje zasebnosti

"Ozaveščenega posameznika ne zanimajo lastna nedotakljivost, varovanje zasebnosti pred javnostjo in uresničevanje samovoljnih želja, ampak je zainteresiran za skupno blaginjo, bolje rečeno: za blaginjo vseh drugih posameznikov in okolja." Razlika med zasebno in posamezno ter skupno in javno!

*Kredibilnost Objavljanje brez urednikov nam vzbudi sum o njegovi kredibilnosti. Kredibilnost avtorja preverimo v bibliografiji in na spletišču Sicris. Toda: Alan Sokal, Sokalova potegavščina. Mojster na enem področju ne pomeni mojster na vseh. + paziti na aktivizem, ideološko ozadje.

  • Aktivizem

Aktivizem ne pomeni vedno naprednega družbenega gibanja. Kritična refleksija je za naše delo nujna, aktivizem pa je v goreči predanosti svojim vsakokratnim interesom s humanističnim prizadevanjem nezdružljiv in v znanstveni komunikaciji nesprejemljiv. To je prava oznaka kritičnega mišljenja: biti kritičen pomeni isto kot biti nezaupljiv. Kritično mišljenje je pesimistično mišljenje, ki dvomi v človekovo naturno zmožnost in pripravljenost za popravljanje sveta na boljše.

  • Avtorstvo

Institucija je prednost v smislu kredibilnosti in slabost zaradi zaprtosti za novosti. Podobno velja za starost dela. Primer neverodostojnega dela: Cankarjeva smrt je bila politični umor.

  • Strokovno recenziranje

Strokovno vs javno recenziranje. Anonimizacija recenziranja. Recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem.

  • Pravopis

Kaže avtorjevo kredibilnost.

    • Ločila

Indikator piščeve pravopisne kompetence je, ali pozna razliko med vezajem (-), pomišljajem (–) in dolgim pomišljajem (—) in če ve, kdaj jih zapisovati stično in kdaj nestično. Naslednja taka stvar so narekovaji. Levostična dvopičja. Tropičje je nestično ...

  • Digitalna pismenost
    • Formati besedil

txt pomeni golo besedilo, doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo, htm ali html je spletno besedilo, pdf je natisljivo besedilo, besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic.

    • Besedila v Wikijih

Uporabna navodila!!!

  • Navajanje
  • Čemu sploh citiramo

Da napravimo besedilo čim prepričljivejše. Pogoj znanstvenega besedila je novo spoznanje. Problematičnost teorije genijev? 1995 - avtorstvo 70 let po smrti.

  • Prepisovanje

O plagiatu govorimo takrat, kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave.

  • Citatna industrija
  • Citatni indeksi

Wos -SSCI, AHCI. Zastonj: Google Scholar (=učenjak). Merjenje števila citiranj člankov.

  • Faktor vpliva

Faktor vpliva (IF impact factor) je številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnosti znanstvene revije. Thomas Reuters: povprečje citiranosti na članek. IF si revij dvigujejo s članki, ki citirajo druge članke v reviji sami. Alternativna rešitev: Googlov PageRank.

  • Slovenske znanstvene revije

Primerjalna književnost, Slavistična revija, Dve domovini, Jezik in slovstvo, Razprave SAZU, Studia mythologica Slavica, Knjižnica, Slavia Centralis (Maribor).

Slavistična revija bila v AHCI, SSCI, dlib...

  • Citatni slogi

V grobem se humanistični pisci in uredniki odločajo med čikaškim in MLA-jevim oz. iščejo poti vmes. Čikaški je prepoznaven po tem, da letnico porine takoj za avtorjevo ime, MLA-jev pa po naslovih del v kratkih sklicih. Primerjalna književnost je zvesta MLA-ju, slovenistični reviji pa sta bližje čikaškemu slogu: Primerjalna književnost (Božič, »Vrednotenje« 133) Slavistična revija (Božič 2011: 133) Jezik in slovstvo (Božič 2011: 133).

  • Tehnika citiranja

Citat ali navedek je iz dveh delov, iz navedenega besedila samega in iz navedbe vira citata.

  • Kratki sklici

V praksi se je uveljavilo izpuščanje končne pike znotraj oklepaja:

»Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85)
  • Viri in literatura

Delitev na vire in literaturo je smiselna pri dolgih seznamih. Viri pomenijo gradivo, ki je predmet raziskave, literatura pa orodja za raziskavo. Pri Prešernovi Novi pisariji so viri vse variante te pesmi (cenzurni rokopis, tiskarski rokopis, natis v Poezijah 1847 in morebiti tudi poznejše redakcije), literatura pa dosedanje razprave na to temo in druge razprave, ki so nam prišle prav pri delu, npr. Kidričeve, Slodnjakove, Paternujeve študije.

  • Zaslon in papir

Vse več se seli na zaslon. Spletne izdaje nimajo praznih strani, niso omejene s številom besed. Toda: Read online, calameo - klasične strani :)

  • Zgledi

najbolje če za tole kar pogledaš v knjigo. Nekaj vseeno:

"Cobiss ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot: polni, ISBD, COMARC." Številke: "prva zaznamuje letnik, za poševnico sledi številka znotraj letnika, v oklepaju je letnica in zadnji številčni podatek so strani"

*Žanri

Uporaba nenavadnih žanrov za določeno besedilo (vprašanje na izpitu v obliki pesmi). Znanstveni > Strokovni. Izvirni znanstveni članek > pregledni znanstveni članek > strokovni članek > poljudnoznanstveni članek. (primeri revij: strokovna je na literarnovednem področju npr. Otrok in knjiga, znanstvena pa Primerjalna književnost)

  • Literatura

Žanri strokovnega pisanja: podatkovna zbirka, poročilo o dogodku, povzetek, članek (nagovor, spremna beseda, jubilejni zapis, komentar, glosa, intervju, dnevniški zapis, (pismo), forumski in novičarski prispevek, blog), kritika (polemika, strokovna ocena), enciklopedijsko geslo, esej, predavanje (prosojnice), kritična izdaja (uredništvo, redakcija), učbenik, priročnik, navodila (tutorial), razprava, pregledna znanstvena razprava, izvirna znanstvena razprava, strokovna recenzija (gl. poglavje Strokovno recenziranje).

žanri šolskega strokovnega pisanja: referat, esej, diplomska naloga (magisterij, doktorat)

  • Popravljanje

Popravljanje je lektoriranje in korigiranje. Lektoriranje ima pri nas drugačen status kot v drugih državah - večinoma nimajo niti lastne ustreznice za to besedo - ker so pri nas prvi pisci bolj kot slovenščino obvladali nemščino, italijanščino in zato lektorje dejansko potrebovali. Korigiranje je popravljanje napak, ki jih ni povzročil avtor ampak nekdo drug, npr. stavec. Danes se oboje vedno bolj prekriva. Uredništvo pa je vrsta opravkov z besedilom, ki so ga napisali drugi (preden pride do njegove končne izdaje). "Urednikovanje ima za razliko od lektoriranja in korigiranja težo znanstvene dejavnosti in je temu primerno ovrednoteno."

  • Komunikacija v stroki
    • E-pošta

Neodgovarjanje na pošto in neodgvarjanje na odgovor je nevljudno. "V vrstico Za: (To:) v glavi pošte vnesemo naslovnikov poštni naslov, v vrstico Kp: ('kopija', angl. Cc: 'carbon copy' ) vse tiste, ki jih v pismu ne nagovarjamo neposredno, ampak jim pošiljamo samo v vednost, v vrstico Skp: ('skrita kopija', angl. Bcc: 'blind carbon copy' ) pa prejemnike, ki jih želimo obvestiti tako, da jih drugi ne vidijo na seznamu prejemnikov."

"na pogovorni strani wikijev se podpišemo s klikom na ikono svinčnika, kar na zaslonu napravi dva vezaja in štiri tilde (--178.79.107.52 20:53, 2. december 2021 (CET), lahko jih natipkamo tudi ročno, tildo dobimo s kombinacijo <Alt> + <126> na numeričnem delu tipkovnice), ko pa spravimo, se nam nariše ime, s katerim smo prijavljeni, in datum: --Hladnikm (pogovor) 19:39, 22. november 2013 (UTC)"

  • Socialna omrežja

Bolj demokratičen prostor druženja stroke.

    • Tvit

Mikrobloganje, SMS interneta. Drugo: Linkedln

    • Zagovor
  • Literarna kritika

Literarna vs Strokovna kritika.

  • Enciklopedični članek

Bolj jedrnati od znanstvenih in strokovnih člankov.

    • Biografski članek

"Literarnovedne narave so gesla o literarnih avtorjih, urednikih, založnikih, kritikih, literarnih zgodovinarjih, mecenih in drugih akterjih v literarnem sistemu"

"standardna poglavja biografskega članka so Življenje, Delo, Bibliografija, včasih posebej tudi Nagrade in Poimenovanja po osebi, običajno je v desnem zgornjem kotu fotografija osebe, proti koncu članka pa poglavja Glej tudi "

Viri: Slovenska biografija, enciklopedija Slovenije, Slovenska književnost

    • Članek o knjigi

seminar :)

    • Učbenik
    • Strokovni blog

Weblog - spletni dnevnik npr. Blogger, Bloggos, WordPress. Izmenjava neobjavljenih znanstvenih spoznanj. Večja povezanost in večja živost znanstvenih skupnosti.

    • Spletni forum

npr. Humaist discussion group,(ureja McCarty) ki je nedoseženi zgled Slovitu,(ureja Hladnik)

  • Slog

Pisanje od spodaj navzgor namesto od zgoraj navzdol, da so aktualnejše teme lažje dostopne. Format je ali pokončen ali panoramski, za branje je udobnši pokončen, v wikiviru ga dobimo z Predloga:ProzaIbesedilo.

Sestavni deli besedila:

avtorjevo ime

V revijah se pojavlja z imenom inštitucije ter elektronskim naslovom, lahko tudi OCID? številko

naslov

poskus skrčenja celotne vsebine na nekaj besed. Nomen est omen. Naslov naj: izraža temo natančno in jedrnato; priporočena dolžina je največ deset besed s terminološko težo, je pravopisno brezhiben, ne vsebuje krajšav, ni v obliki stavka ali vprašanja, stvarni naslov ima prednost pred metaforičnim ali citatnim, ne vsebuje narekovajev za zaznamovanje posebnega pomena, ni zapisan z velikimi tiskanimi črkami, če je potreben podnaslov, naj bo od naslova ločen z dvopičjem in naj se začne z veliko začetnico, podnaslov naj ne ponavlja izrazov iz naslova.

izvleček

Sinopsis ali abstrakt. Max 10 vrstic, brez kratkih sklicev in opomb,

ključne besede

Podobno kot kategorije na Wikipediji, toda pri nji navajamo širša in ožja področja, pri članku le ožja?

povezave

Klikljivi deli besedila, hiperpovezave -> hipertekst. BERI, ZABAVNO JE :)

kazalo

V Wiki ga odstranmo z: , dodamo s ,,,, (table of contents)

telo besedila: uvod, teorija/metoda, gradivo, analiza,

sklep

literatura

priloge: slike, tabele, grafikoni, opombe

Za lažje pomnenje kratica UMRIS (uvod, metode, rezultati in sklep).

  • Napake

gostobesednost

Črtamo odvečne besede, kot so: Tudi, še, pa, lahko, svoj, prim., takratni, prav tako, poleg tega, potem, nato, izpostaviti, poudariti, naglasiti, predvsem, večinoma, v glavnem, največkrat, običajno, praviloma, načeloma, prav gotovo, nedvomno, zagotovo, brez vsakega dvoma, seveda, pravzaprav, za ta del, nedoločne količine: razmeroma, relativno, dokaj, precej, malo, bolj ali manj, povsem, približno, okrog, okoli, določen, specifičen, posamezen, sam, razni, različni

nerazumljivost

Kompliciranje preprostih stvari je slogovna napaka. Sodobna zahteva je, da je stvar razumljiva tudi ljudem zunaj stroke. Znanost ni spretnost prevajanja splošno umljivih spoznanj v strokovno latovščino, razumljivo zgolj bralcem s terminološkim slovarjem v rokah, in ni sposobnost zapletenega izražanja. Dobra znanost ceni veščino preprostega izražanja zapletenih spoznanj. Seveda ni kar vsakega znanstvenega spoznanja mogoče izraziti poljudno, ampak vsaj prizadevajmo si v to smer.

pomanjkanje konteksta

če sicer zanimivega članka o Cankarjevih črticah ne moremo povzeti drugače kot Cankar je pisal črtice, potem članku manjka teza. Pravi ekspert zna priti do informacij in jih tudi postaviti v kontekst. Napaka je pretirano posploševanje. Raba členkov že in šele mora biti utemeljena.

manierizem

Rešitev iz zagat je ponovno kritično branje besedila po nekaj dneh uležavanja ali branje dovolj predrznega lektorja, ki si upa poseči v slog in odpraviti pretirano rabo besed in besednih zvez lahko, različni, sam, pravzaprav, in sicer, posamezni itd. Pri korekturah tegale učbenika sem opazil pretirano rabo besede svojčas in besedne zveze še kako in ju reduciral.

slogovna ubornost

Nasprotna skrajnost. Ponavljajoče se sintaktične tvorbe niso toliko znak slogovne manire kot malomarnosti. Če bi pisec vsaj še enkrat prebral, kar je napisal, bi mu enolična ponavljanja struktur padla v oči in bi jih vsaj deloma popravil. Pri spontanem govorjenju ni toliko časa za skrbnejše formuliranje, ki bi zmanjšalo motečo frekvenco mašil, za njihov pojav v zapisanem besedilu pa je kriva samo avtorjeva površnost in jih zato ne toleriramo. Zmanjšajmo rabo predstavlja in je prisoten.

pristranskost

Precej je pri tem v pomoč avtorsko sodelovanje, kolektivno avtorstvo. Prva težava: ljubeče izpostavljanje avtorjev (naš Jurčič), drug težava: ideologije. Te se velikokrat izražajo z narkekovaji "napredek", "osvoboditev", z njimi kažemo na ironično rabo.

termminologizacija

V izrazu samem (z delno izjemo umetnostnega jezika in onomatopejskih besed) ne bomo našli resnice predmeta! Imena in termini so lahko jezikovno ustreznejši ali manj ustrezni, ne morejo pa biti vnaprej pravi ali napačni. Terminološke diskusije so odveč, večinoma vodijo neukvarjanje s predmetom samim. Kljub temu je v besedilih treba poenotit rabo terminov (npr. ne ali junak ali lik ali oseba...).

spol in število

Spolno nevtralnemi rabi moškega spola se lahko izognemo s pretvarjanjem besedil v sedanjik/ množino. Prva ali trtja oseba? Nič bolj nevtralna ni izbira prve osebe množine, čeprav je v strokovnih besedilih na voljo prav zaradi potrebe po ohranjanju občutka nevtralnosti. Kot smo zapisali že v prvi razpravi (Pretnar 1982) lahko stoji v množini kljub temu, da je bil avtor razprave en sam. Podobno vladarsko izražanje je dobilo ime majestetični plural, temu našemu pa bi rekli znanstveni plural. Deluje potujevalno in objektivizirajoče.

mentalno brambovstvo in servilnost

Pretirano branjenje domačega niti pretirana raba tujega nista zaželeni.

  • Govorna prezentacija

Podlaga za predavanje je pogosto predhodna objava. Predavatelji, ki si delo olajšajo tako, da napisano predavanje pred publiko preberejo (kar je slabo in močno odsvetujemo!), vejo, da ena zračno natisnjena stran besedila vzame lagodnemu bralcu tri minute časa. Neposredni zapis govorjenega večinoma ne pride v poštev, ker so razlike med govorjenim in pisanim tekstom zlasti na področju skladnje prevelike; dober predavatelj ne napiše nujno tudi dobrega članka.

Če je bila do pred kratkim največja napaka akademskih predavanj in simpozijskih referatov v naših zemljepisnih širinah dolgočasnost (monotono profesorjevo prebiranje svojega članka ni bilo nič redkega), se danes kaže moteče pritegovanje pozornosti publike s preizkušenimi retoričnimi prijemi, ki so v neskladju z uborno vsebino... Khm KhM mArKo sTAbej Od tako imenovanih uspešnih predavanj si publika zapomni samo anekdotične podrobnosti, s katerimi je predavatelj želel pritegniti zanimanje, prava vsebina pa je bila spregledana ali pozabljena.

publika govorniške pomanjkljivosti govorca, ki je avtentičen in zavzet za svoj predmet, tolerira!

Prosojnice

Prosojnice so koncipirane za seznamsko podajanje informacij, saj sestavljavcu ponudijo seznam kot privzeto obliko besedila.

Pechakucha - 20 slajdov, 20 sekund vsak.. talk less show more

  • Vizualizacija

Fotografije

Današnja kultura premika izražanje iz verbalnega na slikovno (kot pri prvih ljudeh :)), slednja zahteva namreč manj napora.

Avtorstvo fotografij je še vedno individualno, tudi pod licenco cretive commons, pišemo zraven ime avtorja (by... to bi sicer nčeloma morali početi pri vseh delih s cc, tudi wikičlankih, ampak je prekomplicirano).

V literarnoteoretičnih knjigah fotografij ni, v literarnozgodovinskih monografijah, učbenikih in leksikografskih delih pa gre večinoma za portrete avtorjev, naslovnice časopisov in knjig, vzorce rokopisa in razglednice krajev, kjer so se književniki rodili ali ustvarjali.

Trenutno je zanesljivo mesto za hrambo posameznikovih fotografij z javno namembnostjo (pa tudi zasebnih) katero od globalnih spletišč, neprofitnih ali komercialnih, ki zastonj ponujajo svoje kapacitete ljudem: Picasa Web Albums, Yahoojev Flickr, Facebookov Instagram, Googlovi Zemljevidi, Microsoftov OneDrive, slovenski Shrani.si... Najuporabnejše so fotografije v Wikimedijini Zbirki (Commons). To je skladišče, od koder zajemajo večpredstavnostno gradivo vsa druga Wikimedijina spletišča (Wikivir, Wikipedija, Wikiverza, Wikiknjige ...), ne glede na jezik. Ker so opremljene z licenco cc, so prosto uporabne tudi za potrebe naših objav.

Licenciranje fotografij

Slovenija ne pozna izjem in posnetkov slovenskih kipov, slik, ilustracij na Wikipediji ni, izjema so platnice.

Leta 1995 so zakon o vstopu foto. v javno rabo iz 25 raztegnili na 70 let od objave. Ker so fotografije umetnostnih izdelkov za Wikimedijo problematične, jih nalagamo na alternativna mesta in na Wikipediji objavimo zgolj povezavo nanje.

Fotografija kulturne dediščine

Kar beri vse licence ;)

Nalaganje na Wikije

Infografika

Informacijska grafika (infographic) je oblika vizualizacije podatkov, tj. vizualna prezentacija podatkov, informacij in znanja sploh, ki izrablja sposobnosti človeškega vida za hitro in jasnejše dojetje vzorcev ali trendov v kompleksnih podatkovnih nizih.

  • tabele

Delamo jih v razpredelnicah (spreadsheet), ali pa kar v wikijih in na netu s htmljevskimi kodami. nNaslovna okenca se začenjajo z veliko začetnico.

  • grafikoni

Potrebujejo legende.

grafikon (chart): histogram, črtni, stolpčni, palični, tortni, graf raztrosa (tudi korelacijski diagram ali raztreseni oz. razsevni grafikon, scatter-plot), statistična distribucija (verjetnostna razporeditev), graf funkcije

diagram (graph): časovni ali kronološki (časovne vrste), drevesni (hierarhični diagram ali dendrogram; generira ga klastrska analiza ali grupiranje (cluster analysis), tudi gručenje), omrežni, organizacijski, diagram poteka (flowchart), genealoški, Vennov

kartogram, shema, piktogram

Glej primere. Rišemo v Excelu, prilagamo kot slike.

  • zemljevidi
  • besedni oblak

Iskanje

Vsak, ki objavlja ima v Cobissu svojo številko. Na mednarodne nivoju to ureja ORCID - open researcher and contributor id- sam se prijaviš in izločiš dela, ki ti ne pripadajo (pač pa soimenjaku). Identifikaciji knjižnih objav je od 1970 dalje namenjena številka ISBN, identifikaciji periodike ISSN, identifikaciji spletnih objav pa DOI. 10-mestnim oznakam ISBN pred letom 2007 je treba dodati predpono 978, da ustrezajo današnjemu 13-mestnemu standardu. Nadaljnje cifre pomenijo državo oz. jezik (za slovenske knjige 961), založbo (npr. 237 za Znanstveno založbo FF), tri cifre označujejo knjigo znotraj založbe in zadnja je kontrolna cifra. Ta podatek je v obliki črtne kode EAN (mednarodna številka artikla) odtisnjen na hrbtni strani knjižnih platnic. ISSN je 8-mestna številka.

UDK

Številka UDK (univerzalna decimalna klasifikacija), poskrbi za pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje. Za jezik in književnost je 8. Slovenska književnost ima karakterističen začetek 886.3. Te kode lahko najdeš v Spletnem splošnem slovenskem geslovniku.

DOI

(Digital Object Identifier 'digitalni identifikator objekta') je standard za označevanje spletnih objav, ki streže lažjemu in trajnejšemu dostopu do znanstvenih podatkov in prispeva k njihovi večji vidnosti.

COBISS-ID

praksa objavljanja na wikijih identifikacijsko številko COBISS zelo ceni, saj klik nanjo bralca pripelje neposredno na Cobissov bibliografski zapis o publikaciji.

Podatki in podatkovne zbirke

Informacije so dveh vrst: dokumenti in podatki. Dokument je fizična reprezentacija informacije s komunikacijsko intenco in funkcijo. V literarni vedi je dokument drugo ime za besedilo. Podatki so osnovni elementi informacije.

Število javno dostopnih podatkovnih zbirk, iz katerih je mogoče poljubno črpati, včasih pa jim tudi kaj dodajati, narašča. Ena takih je Razvezani jezik: Prosti slovar žive slovenščine. Za slovensko literarno vedo pridejo v poštev slovarji (SSKJ, Besede slovenskega jezika in drugi slovarji na spletišču Fran), besedilna korpusa Nova beseda in Gigafida, bibliografije (slovenski vzajemni katalog Cobiss) in leksikonske informacije biografskega značaja (Wikipedija, Slovenska biografija, Primorski slovenski biografski leksikon (PSBL)). 2010 je začel nastajati Seznam digitaliziranega leposlovja (Miran Hladnik in Primož Jakopin. Slovensko leposlovje na spletu) s povezavami na polna besedila.

Iskanje po DLibu

kadar nimamo sreče z iskanjem po metapodatkih, tj. po avtorju ali naslovu dela (in glavnina skeniranega gradiva je take narave, da obstajajo metapodatki samo za večje skenirane enote (za knjige, posamezne številke revije, ne pa npr. za posamezne članke znotraj revije), takrat pod iskalnim poljem odkljukamo možnost išči tudi po celotnem besedilu

kadar je zadetkov preveč, iskanje omejimo z vtipkanjem dodatnih izrazov, za katere vemo, da jih tekst vsebuje, ali pa postavimo niz besed, za katere vemo, da se nahajajo v besedilu skupaj, med narekovaje

pri neuspešnem poizvedovanju je treba poizkusiti s kakšnim drugačnim nizom, saj strojno branje pri težje berljivih predlogah ni bilo vedno zanesljivo in iskalnik zato niza ne bo našel, tudi če ga tekst vsebuje, npr. kadar je OCR niz veselo interpretiral kot vese10

preštevilne zadetke redčimo z omejevanjem virov v levem stolpcu

Seznami

V wikijih se vrstica spremeni v alinejo, če jo uvaja zvezdica (ta na zaslonu nariše modro piko) ali grabljice (ki se na zaslonu spremenijo v številko). Zgodba želi pojave definirati po njihovem bistvu, seznam pa jih definira z naštevanjem njihovih lastnostih. Zgodbeni pristop se zdi stremljivejši in špekulativnejši, seznamski pristop pa implicira, da je bistvo stvari neizrekljivo in nedostopno :) :) Najbolj je za naš prehod od zgodbenega k seznamskemu dojemanju sveta odgovoren verjetno splet s svojimi kazali in meniji.

Na Wikipediji so seznami izhodišče za nadaljnje resno delo. Gesla razvrščata v sezname tudi Wikipedija in Wikivir sama, kadar jih ustrezno kategoriziramo.

Digitalna humanistika

Kultoromika. Digitalna humanistika je organizirana na globalni ravni v ADHO, v Evropi je krovna organizacija EADH, Nemci so se združili pod streho DHD, na Slovenskem podobne organizacije ni, je pa Slovenija vključena v mednarodne DH-projekte, kot sta DARIAH in CLARIN. Kako na začetku svoje poti je DH, pomaga dojeti ocena, da je bilo 2014 digitalizirano 25 milijonov od skupno okrog 140 milijonov knjig, kolikor jih obstaja na svetu, tj. 18 %.

Med prva slovenska digitalnohumanistična podjetja lahko uvrstimo oblikovanje konkordančnih slovarjev in besedilnih korpusov v jezikoslovju in podatkovnih zbirk v literarni vedi (več o njih glej v naslednjem poglavju). Sledila je digitalizacija vsebin. Leposlovje se je začelo zbirati na spletišču Zbirka slovenskih leposlovnih besedil, danes je na prvem mestu Digitalna knjižnica Slovenije (dLib), ki vsebuje tudi slikovno gradivo, zanemarljiv pa ni niti študentski projekt Slovenska leposlovna klasika na Wikiviru. Popis vsega slovenskega digitaliziranega leposlovja je mogoče najti v zbirki Slovensko leposlovje na spletu (2010). V Elektronskih znanstvenokritičnih izdajah slovenskega slovstva na ZRC SAZU so teksti označeni po smernicah konzorcija TEI, na Videolectures raste zbirka posnetih predavanj.

Empirične metode

Cobiss, prvi večji slovenski humanistični projekt, ki temelji na podatkovni zbirki (1991, zametek 1987), spada v bibliografijo, besedilni korpusi (Nova beseda, Gigafida) in digitalizirani slovarji (npr. SSKJ) in jezikovni priročnik s klikljivimi zvočnimi klipi Slovene for Travelers v jezikoslovje, Slovenski biografski leksikon (SBL) pa v biografiko. Register nepremične kulturne dediščine spada v muzealistiko, spletni interaktivni atlas Slovenije Geopedija pa v geografijo. Seveda, tudi Sicris, informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti na Slovenskem, ki iz raziskovalčevih objav do dveh decimalk natančno izračuna njegov rang med kolegi, spada v DH, v njen bibliografski del. Najperspektivnejši segment domače digitalne humanistike se zdi korpusno jezikoslovje.

Slovar

[uredi]

ad hoc – posebej za ta primer, v ta namen

aforizem – zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek

agitator – kdor pridobiva koga za kaj

anahronističen – ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami, nesodoben

analfabet – kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek

analfabetizem – nevednost v kaki stroki

angažma – nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju

antologija – zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik

apoliničen – skladen, umerjen

arbiter – oseba, katere mišljenje o kulturnih, umetnostnih vprašanjih je odločujoče

arbitraren – prepuščen svobodnemu odločanju, poljuben

artikulacija – oblikovanje glasov z govorilnimi organi, izgovarjava

asociativen ¬– nanašajoč se na asociacijo

atavizem – ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih

ažurirati – odpraviti zaostanek

bagatela – kar je malo vredno, malenkost

benigen – nenevaren, neškodljiv

blamaža – sramota, osmešenje

ciklostil – stroj za razmnoževanje odtisov z matric

defetizem – mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje

deklarativen – ki temelji na besedah, ne na dejanjih

diapazon – zvočni obseg človeškega glasu

diletant – kdor nestrokovno opravlja kako delo ali se le ljubiteljsko ukvarja s čim

diletantizem – nestrokovno, površno opravljanje kakega dela

diletantski – nepoklicen, ljubiteljski

diseminacija – razširjanje bolezenskih klic po telesu

edicija – izdaja

egalitarizem – nazor, da so ljudje enaki, enakopravni

eklatanten – očiten, jasen, prepričljiv

ekscesen – pretiran

ekscesiven – pretiran, čezmeren

eksploatacija – izkoriščanje

elaborat – izčrpno, strokovno dokumentirano besedilo

embargo – trgovinska zapora

eminenten – zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan

estradnik – slavna, znana oseba s področja popularne kulture

famulus – služabnik, pomočnik

floskula – fraza, ki se lepo sliši

frankirati – nalepiti znamko kot dokaz plačane poštnine

garniranje – okrasiti, olepšati

habilitacija – pridobitev pravice predavati na visoki šoli

hermetizem – lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi

ikonografski – nanašajoč se na oblikovne in vsebinske sestavine nekega dela

imanenten – ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del, notranji

imperativ – zahteva, nujnost

imponirati – vzbujati občudovanje, spoštovanje

impresum – podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu

indoktriniran – ki je pod močnim vplivom kakšne ideje

inercija – lenobnost, nedelavnost

inercija – stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti

inertnost – lenobnost, nedelavnost

intenca – težnja, nagnjenje, usmerjnost

intervencija – ukrep, s katerim posegamo vplivamo na potek nečesa, poseganje

kalkiran – dobesedno prevedena (beseda, BZ)

komercialen – narejen tako, da se dobro, uspešno prodaja

koncern – združenje pravno samotojnih podjetij, v katerem ima odločilen vpliv na poslovanje najmočnejša članica

koncipirati – napraviti, sestaviti koncept, osnutek

konformen – ki je v skladu z družbenimi ali skupinskimi normami

konjunkturen – nanašajoč se na ugodno stanje gospodarstva

konsenz – soglasje, privolitev

konstelacija – razmestitev, razporeditev

konstitutiven – ki določa bistvo, vsebino česa; bistven, pomemben

korifeja – prvak, veličina

kurator – skrbnik

lamentacija – tožba, tarnanje

legitimacija – potrdilo o usposobljenosti, pravica

legitimiteta – upravičenost, temelječa na pravni podlagi

lobist – kdor načrtno vpliva na tistega, ki odloča, z namenom uveljaviti svoje interese

lukrativen – donosen, dobičkonosen

maligen – nevaren, škodljiv, poguben

manierizem – umetnostni slog med renesanso in barokom

manihejski – ki verjame: snov je počelo zla, duh je počelo dobrega

maoizem – marksizem–leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Ce Tung v razmerah kitajske socialistične revolucije

metastazirati – razširjati se iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu in začeti enako bolezen

napaberkovati – nabirati

nepotizem – dajanje dobrih služb, družbenih položajev sorodnikom

niansiranost – pojavljanje v odtenkih

nivelizirati – izenačevati

obskuren – nazadnjaški / nepomemben, zakoten

optirati – uveljaviti pravico izbire državljanstva navadno ob spremembi mej državnega ozemlja

paradigma – vzorec, primer


paradigmatičen – vzorčen

participativen – nanašajoč se na soudeležbo

pasant – mimoidoči

pasus – odlomek, del

pavšalen – približen, posplošen

periodika – časopisi, revije, ki izhajajo navadno v rednih časovnih presledkih

plasiranje – doseči, da kaj kam pride, se uveljavi, spraviti

pleonastičen – ko se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi, (besedno) preobilje

poniglav – potuhnjen, hinavski / nagajiv, navihan

pregnanten – jedrnat, zgoščen

propozicija – trditev, predpostavka / določila, pogoji

radikalen – ki zadeva bistvo, temelj česa in se uresničuje odločno, brez popuščanja

recenzent – ocenjevalec

redukcionističen – enostranski, ki ozko obravnava probleme

renome – ugled, sloves

repozitorij – prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do dokumentov, datotek

revizija – pregled, sprememba

revolt – upor, odpor

rezoniranje – razmišljanje, razglabljanje

servilen – hlapčevski, klečeplazen

sporadičen – občasno, posamezno se ponavljajoči

sublimen – vzvišen, plemenit

subverziven – prikrita dejavnost proti obstoječi družbeni, politični ureditvi, prevratno delovanje

tendenca – težnja

uzurpacija – nezakonita, nasilna prilastitev

valenca – vezljivost