Uporabnik:Mjawgoodbye

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Prvi zmenek z uvodom v študij slovenske književnosti in mnenje o slavistični reviji[uredi]

Budilka zazvoni in zavedaš se, da moraš v kratkem zapustiti varno zavetje svoje tople postelje. Pogledaš na uro, ki ne kaže nič več kot 6:25. Vem da se večini od vas to sploh ne zdi tako grozna jutranja ura ampak za dekle, ki živi v centru Ljubljane že praktično celo življenje, in ponavadi ne vstane pred 8:00, je zbujanje ob tem času kar težka naloga. Ko se končno uspeš pripraviti do tega, da vstaneš iz postelje, se nenadoma zaveš kaj te čaka…Dve uri predavanja in to ob 7ih zjutraj. No ja ne smemo pa pozabiti še na dejstvo, da je bil petek. Morda se vam zdi, da pretiravam, ampak ne vem, kdo bi z veseljem hodil na predavanje ob uri, ko normalen človek sploh ne more normalno funkcionirati, ne glede na to kako zelo mu je predmet všeč. Ker nimaš izbire in veš, da znanje ne pride samo od sebe, poskušaš pozabiš na utrujenost in se odpraviš na faks. Takoj ob vstopu v predavalnico te pritegne velik kup nekakšnih knjig in tvoja prva asociacija je, da se bo tvoja denarnica ponovno skrčila, saj predvidevaš, da so te knjige pravzaprav učbeniki, ki so za ta predmet obvezni, in da jih moramo nemudoma kupiti. (Kdo pa dandanes daje kaj zastonj.) Kmalu ugotoviš, da je bil tvoj prvi vtis napačen in čez nekaj trenutkov imaš v rokah skrivnostno rdečo knjigo. Profesor nato pojasni, da je bil vsak od nas deležen te časti, da je dobil en izvod stare slavistične revije. Ne glede na to kako močno sem se trudila, da bi to darilo sprejela z navdušenjem, moram priznati, da sem kmalu izgubila zanimanje zanjo (morda je bila kriva utrujenost) in jo po 5ih minutah pospravila v torbo. Revijo sem vzela v roke, tako kot je treba, šele doma in jo na hitro prelistala. Prva zadeva, ki mi je bila takoj všeč je ta, da ne izgleda kot tipična revija, ki jo dobiš zraven časopisa. Njen videz ti takoj pove, da v sebi nosi nekaj bolj pomembnega od artiklov iz trgovin. Takoj se zaveš tudi, da ni namenjena za branje v zabavo in da bi se povprečnemu človeku, ki se ni odločil za študij slovenistike, zdela precej nezanimiva in dolgočasna. Vsebuje tudi nekaj bolj zahtevnih besed in če želiš v celoti razumeti o čem govori posamezen članek, si moraš vzeti dovolj časa in v miru prebirati stavek za stavkom. Zelo me je navdušilo tudi to, da imajo posamezni članki na koncu tudi obnovo v angleščini in ravno tem se bom v prihodnosti po vsej verjetnosti največ posvečala, saj z veseljem prebiram skoraj vse, kar je napisano v tem jeziku (študiram tudi anglistiko). Revija nosi v sebi veliko informacij, ki nam bodo prav gotovo koristile v prihodnosti, zato jo zagotovo ne bom pospravila v kakšen zaprašen kot, je pa res, da bom verjetno v roke namesto nje še nekaj časa raje vzela kakšno grozljivko ali pa kriminalko.

Klavdija Jerebič

Literarnovedni dogodek[uredi]

Ta teden smo pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti, dobili zelo zanimivo nalogo. Navodilo je bilo, da naj cel teden hodimo okrog z odprtimi očmi, ter poskušamo zabeležiti vse literarnovedne dogodke, ki bi nam prekrižali pot.

Ta naloga pa ni tako enostavna kot se sliši. Če izpustim dejstvo, da sem čez vikend popolnoma pozabila na to nalogo, ter posvečala premalo pozornosti zunanjemu svetu so mi ostali le še štirje dnevi, da poskušam zaslediti vsaj en dogodek. Močno sem upala, da se bo priložnost, ki bi jo lahko izrabila, ponudila kar sama od sebe, a to se na žalost ni zgodilo. Moj izhod v sili je bil seveda internet, a tudi tam nisem vedela kje in kako naj najdem tisto kar iščem. Na koncu sem le našla članek ki govori o tekmovanju za najboljšo pesniško zbirko, ki se je zaključilo nekaj dni nazaj. Zmagovalka je bila Anja Golob z pesniško zbirko Vesa v zgibi. Podatek,ki mi je najbolj padel v oči je, da Anja Golob ni želela sprejeti denarne nagrade. To naj namreč nebi bilo v skladu z njenimi načeli. To se mi po eni strani zdi čudno, po drugi pa sem navdušena, da še obstajajo ljudje, ki jim je pomembno še kaj več kot le denar.

Klavdija Jerebič

Nekaj o motivaciji za pisanje[uredi]

Pri prebiranju Nove pisarije mi je v oči najbolj stopil naslov, ki je vseboval besedo 'motivacija'. Mogoče se tudi sama podzavestno zavedam, da včasih potrebujem nekaj več motivacije, da opravim delo, ki mi je bilo zadano in da je ravno to razlog, da sem se ustavila ravno pri tej besedi. Poglobila sem se torej v besedilo, ki je sledilo naslovu, in moram priznati, da sem pričakovala nekaj popolnoma drugega. Zdelo se mi je, da bodo v besedilu opisane različne metode, kako se motivirati in spraviti k pisanju toda v nasprotju s tem je bilo v besedilu govora predvsem o tem kakšne oblike motivacije za pisanje so sploh etično sprejemljive.

V besedilu je zapisano, da je etično sprejemljivo le tisto pisanje, ki je posledica zanimanja za temo in ne tisto katerega namen je samopromocija avtorja. Nekateri avtorji hlastajo po znanstvenem prestižu in si izmišljajo nove termine, da bi zveneli bolj strokovno. Včasih kakšen avtor napiše besedilo tako, da bi ga lahko razumeli le strokovnjaki in znanstveniki, na ostalo populacijo pa se ne ozira, tako da se včasih človek kar vpraša ali je sam kriv, da nekega besedila ne razume. Odgovor je NE. Besedilo bi torej moralo biti napisano tako, da bi ga lahko razumeli vsi, ki jih tema le tega zanima, ne glede na to ali so strokovnjaki na tem področju ali ne.

Klavdija Jerebič

33. slovenistični simpozij obdobja[uredi]

Vsebina zbornika:

Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnost (literatura)

Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (literatura)

Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (literatura)

Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literatura)

Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (literatura)

Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (literatura)

Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (literatura)

Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literatura)

Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (jezik)

Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (literatura)

Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (literatura)

Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (literatura)

Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (literatura)

Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (literatura)

Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (jezik)

Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (literatura in jezik)

Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (literautra)

Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (literatura)

Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (literatura)

Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (literatura)

Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (literatura)

Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (jezik)

Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (literatura)

Irma Kern Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (literatura)

Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (literatura)

Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (literatura)

Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (literatura)

Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (literatura)

Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (literatura)

Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (jezik)

Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (jezik)

Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (jezik)

Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (literatura)

Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (literatura in jezik)

Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (literatura)

Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (jezik)

Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (literatura in jezik)

Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) (jezik)

Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (literatura)

Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (literatura)

Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (jezik)

Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (literatura)

Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (literatura)

Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (literatura)

Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (literatura)

Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti (literatura)

Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (literatura)

Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (literatura)

Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (literatura)

Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literatura)

Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (literatura)

Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (jezik)

Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (literatura)

Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (jezik)

Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (literatura in jezik)

Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (literatura)

Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (literatura)

Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (literatura in jezik)

Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (literatura)

Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (literatura)

Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (literatura)

Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (literatura)

Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (literatura)

Janez Vrečko: Novo branje konsov (literatura)

Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (jezik)

Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) (literatura)

Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (literatura)

Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti (literatura)

Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (literatura in jezik)

Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (literatura)--Mjawgoodbye (pogovor) 17:56, 20. november 2014 (CET)

slovLit na moj 19. rojstni dan (16. junija 2014)[uredi]

V ponedeljek, 16. junija 2014, so bili člani slovLit-a vabljeni na odprtje razstave o odkrivanju Alp in zgodnjem alpinizmu na Kranjskem, ki jo je pripravil Veselin Mišković. Odprtje naj bi potekalo 3 dni kasneje in sicer 19. junija na Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, začelo pa naj bi se ob 19. uri.

Naslov razstave je bil Razsvetljenstvo v kraljestvu zlatoroga njen namen pa je bil predstaviti knjige in zemljevide iz 18. in z začetka 19. stoletja, ki se tematsko navezujejo na zgodnji alpinizem. Narodna in univerzitetna knjižnica s tako zasnovano razstavo izpolnjuje nalogo osrednje slovenske knjižnice s tem, da informira strokovno in splošno javnost o gradivih iz svojih zbirk.

Veliko večino razstavljenih knjig so pridobili iz knjižnice barona Žige Zoisa, nekaj gradiva pa je posodil tudi Arhiv Republike Slovenije, Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije. --Mjawgoodbye (pogovor) 19:49, 15. januar 2015 (CET)