Uporabnik:Mivancic7

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Slovarček manj znanih besed[uredi]

  • segment - del, odsek, kos, člen
  • frankirana ovojnica - pošiljka z nalepljeno znamko
  • akter - povzročitelj, dejavnik oz. nekdo, ki v nekaj posega
  • sprega - oblika stvari, ki jo ima v nekem prostoru
  • korespondenca - dopisovanje, vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov
  • egalitarizem - nazor, da smo vsi ljudje enakopravni, družbena enakost, enakopravnost
  • ekspertiza - izvedensko mnenje, poročilo
  • rafalno - hitro si sledeča dejanja
  • koncipirati - napraviti, sestaviti koncept, osnutek
  • kalkirati - dobesedno prevesti besedno zvezo, značilno za tuj jezik
  • historiat nastajanja - potek kakega dogajanja
  • ekzaminator - izpraševalec pri izpitu
  • pasivizirati - postati nedejaven, nedelaven
  • marginaliziran - tak, ki je odrivan, potiskan na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja
  • voluntarizem - mišljenje, delovanje, ki temelji predvsem na volji
  • hermetično izražanje - zapreti se v molk, zaprto izražanje
  • uzurpacija - nezakonita, nasilna prilastitev
  • postulat - zahteva, nujnost
  • postulat - zahteva, nujnost
  • refleksija - premišljevanje, razglabljanje
  • integracija - povezovanje posameznih enot, delov v večjo celoto, združevanje
  • kontaminirati - onesnažiti, okužiti
  • okoreti - postati nesposoben za sprejemanje novosti
  • referent - kdor pripravi referat; predavatelj, poročevalec
  • naratologija - veda o pripovedovanju, pripovedi
  • hermetizem - lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
  • inferniornost - manjvrednost
  • intenca - težnja, nagnjenje, usmerjenost
  • altruizem - ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost
  • antologija - zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih
  • sublimen - vzvišen, plemenit
  • anahronističen - tak, ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami
  • koncipirati - napraviti, sestaviti koncept, osnutek
  • intenca - težnja, nagnjenje
  • anahronizem - pojav, ki ni v skladu s časom, razmerami, v katerih nastopa
  • entiteta - kar je, kar obstaja
  • ekspertiza - izvedensko mnenje
  • obscen - nespodoben, opolzek
  • fantazma - privid
  • recenzija - prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, ocena; ta prikaz v pismeni obliki, navadno objavljen
  • diseminacija - razširjenje bolezenskih klic po telesu
  • konzum - poraba
  • inercija - stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti, lenobnost
  • renomirati - hvaliti, slaviti
  • komercializacija - uvajanje trgovskih, trgovinskih načel v kaj
  • pritlehen - ki je, se nahaja pri tleh; vsakdanji, navaden
  • diletant - kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim
  • diseminacija - razširjenje bolezenskih klic po telesu
  • entuziast - kdor se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela, navdušenec
  • larpurlartizem - umetniško ustvarjanje 19. stoletja , ki izhaja iz tega nazora
  • vademekum - knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik, vodič
  • standardizirati - določiti, kakšno sme, mora kaj biti sploh
  • gramatik - strokovnjak za slovnico; slovničar
  • geneza - izvor, nastanek in razvoj česa
  • impresum - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu; kolofon
  • poetika - nauk o bistvu in oblikah besedne umetnine
  • embargo - prepoved trgovine s kako državo, trgovinska zapora
  • promotor - kdor pospešuje delovanje
  • inercija - lenobnost
  • renomiran - znan, slovit
  • módus - način
  • estrada - vzvišen prostor, oder; zabavna prireditev

Komentar in moj vtis o prebranem[uredi]

E-pošta[uredi]

Prebrani članek mi je podal številne nove informacije glede pravilne uporabe e-pošte in e-pošte nasploh. Podatki, ki jih članek zajema so natančno in smiselno povezani med seboj in se obenem še tekoče dopolnjujejo. Tudi sama menim, da je e-pošta prevladujoč pisni vir komunikacije, ki potiska tradicionalno poštno pošiljko vse bolj v ozadje. Res, da nam tovrstno e-komuniciranje, hiter prenos podatkov in drugih priponk s svojo hitrostjo prinaša veliko prednost, se v njej skriva tudi zanka nepremišljenega klika na gumb pošlji. Potrebno je dvakrat premisliti, če smo zajeli vse podatke, ki jih nameravamo poslati naslovniku. S tem se izognemo rafalnemu dopolnjevanju, ki onesnažuje poštni nabiralnik, prejemnika pa dodatno obremenjuje z razvozlanjem prejetega. Članek me je seznanil ne le s tehnično stranjo e-pošte, temveč tudi s samim kodeksom komuniciranja na katerega večkrat kar pozabimo ali mu dajemo premalo pozornosti. Ob prebranem sem se seznanila še z novimi oz. manj znanimi besedami, katerih zares ni nikoli odveč. Ravno nasprotno. Zdi se mi prav, da včasih preberemo in analiziramo tudi članke, ki razlagajo nam mogoče manj privlačne teme, a zato nič manj kakovostne, pomembne. S tem namreč širimo svoja obzorja, kar pa v današnjem svetu predstavlja le korak naprej.

Od Uvoda do Wikiji in šola[uredi]

Celotna Nova Pisarija je vsekakor neizčrpen vir novih, zanimivih, še neznanih podatkov, informacij. Odlomek od Uvoda do Wikiji in šola, postavi pred nas vsebino, ki je do sedaj v veliki meri še nismo podrobneje poznali. Odlomek, ki zajema pismenost nam nazorno prikaže njen pomen in sam sistem delovanja. Najbolj se mi je vtisnilo v spomin dejstvo, da pismenosti ni brez aktivne udeležbe v komunikaciji. To prav gotovo močno drži, saj vsako stvar, dejavnost, sposobnost držimo na visoki ravni le z njeno neprekinjeno aktivnostjo. Prebrani odlomek je tako s samo vsebino kot tudi z novimi, še neznanimi pojmi obogatil posameznikov besedni zaklad.

SlovLit[uredi]

Oznake: Tilka Jamnik, gostovanje v Argentini, društvo Bralna značka, lektorat slovenščine v La Plati in Buenos Airesu, projekt Rastem s knjigo


Izvleček[uredi]

Vaja: Krčenje razvlečenih izvlečkov

Marja Boršnik je v svojih razpravah pisala tudi o slovenski poljudni književnosti. Zagovarjala je, da sta za kakovost poljudne književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Literarna zgodovinarka v svojih člankih poudarja, da so depedagogizacija poljudne književnosti, igra ter humor pomembne sestavine tovrstnega slovstva. Boršnikova je tako ena izmed prvih, ki so vzpostavili standard še danes veljavnega vrednotenja poljudne književnosti. Sestavek opozarja na bistvene literarnovedne značilnosti umetne pravljice in skicira njeno podobo. Preko razčlenjevanje vsebine in metodologije samostojnih knjižnih izdaj pravljic, ki jih je v letih 1900 do 1950 izšlo ogromno (npr.: Skok, Cmok in Jokica Ljube Prenner) skuša to čimbolj nazorno predstaviti. Sodobne teorije umetne pravljice si danes ne moremo predstavljati brez Hansa Christiana Andersena, katerega pravljice tudi največkrat uporabi.

Slovenistika in jaz[uredi]

Slovenščina je bila od nekdaj med mojimi priljubljenimi predmeti v šoli. Nekako se mi zdi, da je na to vplivalo že mamino in očetovo branje zgodb v otroštvu, saj sta mi s tem slovenski jezik vedno bolj približevala in bogatila besedni zaklad. Vsa leta šolanja do sedaj mi je slovenščina predstavljala predmet pri katerem sem lahko nemoteno sledila, sodelovala in pridobivala nova znanja tudi samoiniciativno. Pri odločitvi katero fakulteto, smer in kateri poklic izbrati pa le ni bilo tako lahko. V mislih so se mi porajale tudi druge, čisto nasprotne smeri kot je slovenistika. Ko sem se dokončno odločila iti po družboslovni oziroma humanistični poti, sem pričela lažje dojemati, da je ta pot prava. Pravijo, da tisto kar najraje počneš v otroštvu, potem zares srčno lahko počneš tudi v odraslosti. Tako sem dojela, da so vse tiste prebrane kratke in zabavne otroške zgodbice izpred desetih let, vsi napisani eseji in pesmi motiv ter vir iz katerega lahko danes črpam voljo in prizadevnost za študij slovenistike. Šele oktobra in s pričetkom prvih študijskih obveznosti sem začela dojemati kaj točno slovenistika je, kako se bo odvijalo moje študiranje, raziskovanje. Po prvih tednih pa lahko potrdim, da sem izbrala pravo pot. Vem, da bodo na njej prisotni ostri ovinki in padci, a cilj je s pogumom ter močno voljo vedno dosegljiv.

Prvi stik s Slavistično revijo[uredi]

Preko slavistične revije sem se pobližje srečala z znanstvenim tekstom. V začetku branja sem nekatere odlomke prebrala večkrat, saj njihovo bistvo ni bilo napisano čisto preprosto. Tako se spoznala, da branje znanstvenih člankov zahteva našo polno pozornost, zraven pa še kak svinčnik za izpisovanje novih, manj znanih besed, podatkov. Zares občudovanja vredni so prav vsi zbrani članki revije, ki so urejeni, polni novih informacij ter zanimivosti. Tako vsebina revije kot celoten namen njenega izdajanja sta me navdušila, da tudi sama začnem podrobneje razmišljati o slovenistiki kot stroki, ki bo v prihodnosti predstavljala moje vsakodnevno raziskovanje.

O avtorju

Tomaž Toporišič se je rodil 27. decembra 1962 v Ljubljani. Je slovenski dramaturg, esejist, gledališki teoretik, univerzitetni učitelj, prevajalec in publicist. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani in sicer iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika in literature. Magistriral je leta 2003, doktoriral pa leta 2006, obakrat pri prof. Ladu Kralju. Soustanovil je festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos. Je dramaturg Slovenskega mladinskega gledališča, docent na Fakulteti za humanistične študije Koper ter generalni sekretar slovenskega centra Mednarodnega inštituta mediteranskega gledališča. Leta 2013 je prejel nagrado Vitez reda umetnosti in leposlovja, ki ga podeljuje republika Francija za zasluge na področju umetnosti in filozofije. (vir: Tomaž Toporišič. Wikipedija 5. januar 2015)

Ključne besede[uredi]

  • postdramsko
  • medmedijskost
  • tekst rizom
  • metagledališkost
  • govorne ploskve

Bibliografska navedba enega od člankov

Opis kompozicije Wiki člankov o komparativistih in obnova enega od njih[uredi]

Kompozicija članka[uredi]

Večina člankov, ki sem jih prebrala je relativno kratkih. Iz njih izvemo ključne in osnovne informacije o osebi, ki nas zanima. Vsak izmed člankov pa nekako vsebuje podobna poglavja kot so: življenje, delo, bibliografija, glej tudi in viri. Na desni strani spletne strani imamo tudi preprosto razumljiv okvirček s čisto osnovno nanizanimi podatki. Zraven je podana še slika osebe.

Obnova članka Tone Smolej[uredi]

Tone Smolej se je rodil 5. oktobra 1972 v Ljubljani. Po končani poljanski gimnaziji je pričel s študijem primerjalne književnosti in francoščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot Herderjev štipendist se je izpopolnjeval na Dunaju, nekaj mesecev pa je bil tudi na študijskih bivanjih v Franciji ter na Poljskem. Leta 1998 je nadaljeval s podiplomskim študijem primerjalne književnosti, pet let pozneje pa je pod mentorstvom Evalda Korena doktoriral z disertacijo o slovenski recepciji francoske naturalistične proze. Leta 1999 se je poročil s slovenistko Mojco Smolej, s katero imata tri otroke. Od leta 1998 dela na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2004 je bil izvoljen za docenta, 2009 pa za izrednega profesorja za primerjalno književnost in literarno teorijo. Raziskuje imagologijo, tematologijo in zgodovino primerjalne književnosti. Je član uredništev revije Hieronymus in Ars et humanitas ter vodja uredništva strokovnih publikacij Filozofske fakultete.