Uporabnik:Misaj

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Slovarček[uredi]

1. poglavje: mali slovarček

  • Segment del, odsek
  • Frankirati nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine
  • Korespondenca vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje
  • Kurziv tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami
  • Egalitarizem nazor, da so ljudje enakopravni
  • Tercina kitica iz treh enajstercev
  • Eksistenca materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti
  • Ludist pripadnik gibanja, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela
  • Paradigma vzorec, primer
  • Anarhija brez reda, brez organiziranosti, neurejenost
  • Fakt kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo
  • Korpus skupina, zbirka, enota
  • Konkordanca seznam po abecedi razvrščenih besed, pojmov z navedbo vseh mest, ki se nanašajo nanje
  • Profanost nespodobno govorjenje, vulgarizmi, kletvice
  • Diskurz pogovor, zlasti o kaki pomembnejši stvari
  • Generično značilno za ves rod
  • Rezident diplomatski predstavnik, za stopnjo nižji od poslanika
  • Interdisciplonarno nanašajoče se na več znanstvenih disciplin
  • Sinopsis kratka vsebina, pregled česa
  • Kolofon podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
  • Garnirati okrasiti, olepšati

Nova piserija (komentarji)[uredi]

E-pošta[uredi]

Obravnavani članek ustrezno opozarja na problem današnjega časa. Predvsem je izpostavljen sklop napak, ki jih skozi komunikacijo po e-pošti najpogosteje zagrešimo (vede ali nevede) in to je tisto kar me je najbolj pritegnilo k branju, saj sem se tudi jaz ob branju tega članka pričela zavedati napak, ki sem jih v preteklosti naredila. To je dobra iztočnica, da napake popravimo in tako ravnamo v skladu s pravopisnimi pravili. Predvsem pa se strinjam s tem, da spletna komunikacija zatira neposredno komunikacijo (v živo), zato ima vedno več ljudi težavo s komunikacijo. To se kaže predvsem v revnem besednem zakladu, ki pride do izraza predvsem pri ocenjevanju npr. esejskih sestavkov.

Slovenistika in jaz[uredi]

Družboslovje me je veselilo že od nekdaj. Moj prvotni namen je bil študij na AGRFT. Ker pa so preizkusi nadarjenosti dokaj zahtevni in izredno nepredvidljivi, sem si izbrala dvopredmetni študij slovenistike in filozofije, saj se odlično povezuje z mojim prvotnim namenom študija. Moja želja pa je izpopovniti materni jezik.

Slavistična revija[uredi]

Revija je neke vrste učbenik študentom, ki študirajo v tej smeri. Tako smo lahko priča problematikam in inovativnostim, ki se pojavljajo skozi čas.Z branjem slavistične revije, se nam obogati besedni zaklad na strokovni ravni, saj je vsebovanih veliko študentom še nepoznanih strokovnih besed. Ob branju, pa so nam v pomoč sprotne opombe.

Sestava biografskega članka[uredi]

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Slogovni_priro%C4%8Dnik/Biografije

Življenje

Tu navedi bistvene podatke o (dejanskem ali mitološkem) življenju. Navedi pomembne podatke o šolanju, predvsem pri mitoloških osebnosti pa vse sorodnike (starše, brate, sestre, soprogo ali soproga, otroke), če so kolikor toliko znani.

Delo

S čim se je ukvarjal v življenju.

Dosežki

Kaj je dosegel dovolj izjemnega, da zasluži ta članek (prvi izoliral fluor, prvi pozimi preplezal severno steno Triglava, prvi pretekel 100 m pod 10 sekundami, ...).

Priznanja in nagrade

Tu navedite vsa različna priznanja in nagrade, ki jih je prejel (na primer: Nobelova nagrada (v geslu je tudi področje), razne častne medalje, podelitve plemiških nazivov, olimpijske medalje, ...). Prav tako pa navedi tudi, če je kakšna nagrada poimenovana po njem.

V umetnosti

To velja predvsem za mitološke osebnosti. Navedite vsa dovolj znana umetniška dela, ki obravnavajo to osebo.

Literarni zgodovinarji[uredi]

  • Anton Ocvirk: Urednik Slavistične revije. Pobudnik serije Literarni leksikon in zbirke 100 romanov ter serije Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.
  • Evald Koren: Predhodnik Toneta Smoleja in njegov mentor.
  • Tone Smolej: Slovenski kmparativist, francist ter literarni zgodovinar.
  • Anton Slodnjak: Slovenski literarni zgodovinar, kritik, pisatelj in prešernoslovec.
  • Janez Vrečko: Avantgarde.
  • Urška Perenič: Ukvarja se s čitalnicami (19.stol), z empirično literarno vedo ter kognitivno literarturo.
  • Boris A Novak: Srednjeveška literatura, verzologija, kreativno pisanje.

SlovLit[uredi]

Ključne besede: prepoved, raba, jezik, festival, Portorož.

Članek je bil objavljen 18. oktobra 2002. Govori o prepovedi javne rabe slovenskega jezika v sedanjem času, ko nas preplavlja revolucija potujčenih napisov na plakatih, lokalčkih in podobno. Prepovedana raba poimenovanja festivala Zlati boben v Portorožu je dvignila kar nekaj prahu,saj se lahko formalno uporabi le angleška različica Golden drum.

Oznaka članka: Opredelitev problematike prepovedi javne rabe slovenskega jezika.

Poglavje gostobesednosti (vaja)[uredi]

  • V klasicizmu se je razvijala politerarna proza.
  • Pripovedovali so si zgodbe.
  • Snov novel je vzeta z različnih področij.
  • Pesem bogatijo pesniške figure.
  • Pritegnila je umetnike različnih vrst.
  • To priča o povezanostih staroveških kultur.
  • V Novo zavezo spadajo knjige in pridige.
  • Zgledoval se je po grških lirikih.
  • Veškratni nagrajenec je dobitnik Prešernove nagrade.
  • Realisti prikazujejo družbene spremembe.
  • Rokopis je v njegovi zapuščini.
  • Prvič se je zaposlil leta 1828.
  • Uporabil jo je kot muzo.
  • Prizadeval si je za ohranitev slovenskega jezika.
  • Prekinjena kronološka shema dogajanja.
  • Naturalizem ali verizem je najbolj avtentična in opazna oblika proze.
  • Pesmi so ponavadi kratke.

Literarnovedni dogodek[uredi]

  • Zadeva: Predstavitev knjige o dr. Marji Boršnik.
  • Kategorija: Prireditev.
  • Zadnji datum: Torek, 10. November 2015 ob 18:00.
  • Kraj: Osnovna šola Borovnica, Paplerjeva ulica 15, 1353 Borovnica, Slovenija.
  • Opis dogodka: Vabilo na predstavitev knjige dr. Marje Boršnik, ki velja za prvo damo slovenske slavistike.

Viri: http://www.vborovnici.si/index.php/aktualno/dogodki/420-predstavitev-knjige-o-dr-marji-borsnik/event_details



kritike knjige Dimitrija Rupla: Maks[uredi]

Knjiga je izšla leta 1983. Roman pa zajema temo marksizma oz. boja med veličino in večino kot tako.

  • Drago Bajt. Dimitrij Rupel: Maks. Razpotja : razprave, eseji, članki, kritike (1986). 93-96. COBISS
  • Nina Belcijan. Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romanih Maks in Povabljeni pozabljeni. Diplomsko delo. Ljubljana: [N. Belcijan], 2003. COBISS
  • Emilija Mančić. Umbruch und Identitätszerfall : Narrative Jugoslawiens im europäischen Kontext. Tübingen: Francke, 2012. 146. COBISS