Uporabnik:Mgrintal

Slovenistika in jaz

Študij. Beseda s katero so me začeli strašiti že v osnovni šoli. Veliko sošolcev in sošolk je že takrat vedelo, kaj si želijo študirati in kakšen poklic bi radi opravljali. Jaz nisem vedela niti v katero srednjo šolo bi se vpisala, kaj šele katera študijska smer me zanima. Nato sem v gimnaziji dobivala različna odobravanja, kot so: "Ne skrbi Maja, imaš še dovolj časa." Seveda pa so tista 4 leta gimnazije minila kot sapica, prijetna, vendar hitra. In že je bil tu dan, ko sem morala vnesti podatke v računalnik o želenem študiju. Okvirček bi ostal prazen, če se nebi šla igrice An ban pet podgan. Ker v zadnjem letniku ni šlo vse po načrtih, sem imela ponovno možnost razmisleka o nadaljnjem šolanju in sem se odločila za sociologijo in slovenistiko. Lahko si predstavljate moj šok, ko sem po prvem dnevu predavanj ugotovila, da je bila to moja najboljša odločitev v življenju. In mislim, da je ne bom obžalovala.

Nova pisarija

E-pošta

21. stoletje je stoletje tehnologije. Ta je v zadnjem času tako napredovala, da se je odprl povsem nov pogled na svet. S tem smo pridobili tudi veliko novih informacij in novega znanja. Primer tega je tudi e-pošta, ki je skoraj izpodrinila navadno. Res je, da je hitrejša in bolj priročna, vendar mene osebno to žalosti. Zelo redko se zgodi, da dobim pismo po navadni pošti, ki je od znancev ali prijateljev. Vendar je moje veselje zato toliko večje. In občutki, ko trgaš zalepljen papir, so nepopisni. Takrat občutiš radost in se počutiš vsaj malce posebnega. Prav nasprotno pa je z e-pošto. Vse je tako enolično, pisava ne izraža poročevalčevih značilnosti in čustev, prav tako pa te začnejo boleti oči od strmenja v računalnik ali telefon. Kar pa še bolj vpliva na tvojo nejevoljo, je pa zgradba sporočila in pravopisne napake. Na koncu pa se najde še kakšna okrajšava, ki ti sigurno ne polepša dneva, temveč te sili v mišljenje, kako nepomemben v resnici si. Zato se mi zdi članek o e-pošti dokaj realen in primeren, saj se vse več ljudi ne zaveda svojih napak in izkazovanja nespoštovanja pri pisanju elektronskih pisem in tudi pri pisanju na različne internetne strani.

Pismenost

Sama si želim, da bi imeli v osnovni šoli tečaj lepopisja (neobvezen), saj se mi zdi pisava s peresom nadvse simpatična. Rada imam knjige, njihov star vonj in porumenele strani. Vendar vem, da je računalnik nadvse pomemben pri pisanju. Je bolj praktičen, z lahkoto stvari spreminjaš in popravljaš. Kljub temu pa se mi zdi pisanje na pisalni stroj bolj elegantno. Wikipedija je bila zame nadvse pomembna v obdobju osnovne šole. Veliko potrebnih informacij sem iskala prav tam, čeprav so nas učitelji opozarjali, da ji ne smemo povsem zaupati. V študijskem obdobju, ko sem se srečala z Wikiverzo, se mi je najprej zdela neumna, zdaj pa rada brskam po njej in urejam članek. Počutim se nekako pomembno, kot da opravljam dobro delo za našo skupnost in bodoče študente.

Prvo srečanje s slavistično revijo

Erika Kržišnik. Izražanje prostora v slovenski frazeologiji. Slavistična revija 62/3 (2014). 376−84. COBISS

O avtorju

Erika Kržišnik, rojena 4. maja 1953 v Škofji Loki, je po izobrazbi slovenska jezikoslovka in pedagoginja. Obiskovala je Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti, ter ruske književnosti. Po diplomi se je za eno leto zaposlila na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Nato je napisala že magisterij (1989) z naslovom magistrske naloge Frazeologija v moderni. Sedem let kasneje (leta 1996) je doktorirala z nalogo Slovenski glagolski frazemi. Njeno področje raziskovanja je frazeologija.

Je članica večih organizacij, kot sta Komisija za slovansko frazeologijo in Evropsko društvo za frazeologijo (Europhras).

Ključne besede

frazeologija
somatska frazeologija
prostorčas
strukturno-semantični model

Komentar o članku Izražanje prostora v slovenski frazeologiji

Delitev prostora v frazeologiji na omejen in neomejen ni tako pogosta. Pogosteje pa je izražena prostorska dimenzionalnost. Ta pa se deli na položaj in smer. Položajna frazema sta npr. velik - dolg kot ponedeljek, daleč - za devetimi gorami. Smerni frazemi so večinoma povezani s premikanjem (hoditi od vrat do vrat), vendar moramo biti pozorni tudi na take, ki razkrivajo premikanje posredno.

Tuji literarni zgodovinarji

Henry R. Cooper je ameriški slavist, literarni zgodovinar, prešernoslovec in prevajalec. Rodil se je 30. septembra 1946 v New Yorku. Diplomiral je iz slovanske knjižvnosti in doktoriral s disertacijo The Slavic Epic. Zaposlen je kot profesor na univerzi Indiana in predava južnoslovanske jezike, ruščino, starorusko književnost. Raziskuje zgodovino prevajanja Svetega pisma v slovanske jezike.

Peter Scherber je nemški slovenist, literarni zgodovinar in prevajalec. Rodil se je 4. septembra 1939 v Nemčiji. Doktoriral je s disertacijo o slovenski elegiji in tudi predaval slovenistiko, slavistiko in rusistiko. Po upokojitvi še vedno deluje na področju prevajalstva iz slovenščine v nemščino.

Aleksander Isačenko je rusko-slovenski literarni zgodovinar, slovenist, slavist in rusist. Rodil se je 21. decembra 1910 v Rusiji, umrl 19. marca 1978 v Avstriji.

Slovlitno sporočlo

SlovLit, 17.9.2015 [1]

tip: obvestilo.

Nagrajevanje portala Fran

Marko Snoj sporoča, da bodo 14. oktobra nadgradili slovenski spletni portal Fran z različnimi slovarji.

tip: slavistični kongres.

Podaljšan rok za prijavo

Odbor Zd SdS sporoča, da je podaljšan rok za prijavo na 26. Slovenski slavistični kongres do 23. septembra.

tip: obvestilo.

Slovenec med uredniki OJS

Med uredniki Journal of the Japanese Association for Digital Humanities je tudi Slovenec Bor Hodošček.

tip: vabilo.

Komparativistična konferenca

Vabilo na komparativistično konferenco o spremembah pojma literatura.

tip: obvestilo.

Zvočni posnetek

Zvočni posnetek predavanja Willarda McCartyja, urednika foruma Humanist.

tip: sprememba.

Okrogla miza

Sprememba datuma okrogle mize iz 29. septembra na 7. oktober.

Literarnovedni dogodek

dogodek: Frankfurt po Frankfurtu

Od 9. do 14. novembra 2015 je potekala 29. otvoritev razstave tujih knjig Frankfurt po Frankfurtu v dvorani A na Gospodarski zbornici Slovenije. Uradni otvoritvi razstave je sledila še okrogla miza z naslovom Pogled z drugega zornega kota, ki jo je vodil Goran Novković, sodelovali pa so Mojca Širok, dr. Alojz Ihan, Igor Samobor in dr. Miha Mazzini. Pogovor je tekel o tem, kako literati in drugi akterji kulturnega in knjižnega prostora gledajo na gospodarstvo, kakšne rešitve imajo v mislih ter kakšno vlogo imajo pri vsem tem knjige.

dogodek: Literatura v živo: Ad Hoc risba slika poezijo [2]

Kje? Trubarjeva hiša literature.

Kdaj? 13. november 2015.

O čem? Namen dogodka je bil prikazati povezave in prepletanja med tremi različnimi umetnostmi; med glasbo, poezijo in slikanjem. Lahko smo bili priča slikanju slikarke ob zvoku igranega klavirja in interpretaciji govorjene poezije.

Kritike

Naloga 1. Najdi kritike romana Maks (1983) Dimitrija Rupla.

Rupel, Dimitrij. Maks: roman o maksizmu ali Boj med večino in veličino. Ljubljana: Lipa, 1983 COBISS

Naloga 2. Kje dobimo seznam kritik knjige Ivana Preglja Mlada Breda (1913)?

Seznam kritik pred vojno dobimo v zagrebški Bibliografiji rasprava, članaka i književnih radova.

Slovarček novih besed

A

adoracija - čaščenje Boga
analfabet - kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek
arbiter - razsodnik v nesodnih sporih, ki ga izbereta stranki
avtentičnost - pristnost, verodostojnost

C

CC – creative commons
ciklostirati - razmnoževati na ciklostilu

D

disambigvacija- razločiev pomenov
disertacija - znanstvena razprava za dosego doktorskega naslova

E

ekspertiza - izvedenjsko mnenje, poročilo
eminenten - zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan; znamenit, odličen*elaborat
entiteta - kar je, obstaja

F

frankirati - nalepiti znamko na poštno pošiljko, kot dokaz plačane poštnine

G

grafomanija - bolezensko nagnjenje k čezmernemu pisanju
geneza - izvor, nastanek in razvoj česa
geolociranje

H

habilitavijski kriteriji
hermetizem - lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi

I

impresum - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
intenca - težnja, nagnjenje, usmerjenost

K

kalejdoskop - naprava v obliki valja z ogledalci in barvnimi steklenimi drobci, ki pri obračanju ustvarjajo pisane like
kalkiran prevod - dobeseden prevod
kolofon - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
konfiscirati - odvzeti premoženje ali del premoženja kot kazen za kaznivo dejanje, zapleniti
konkordančnik
konstelacij oseb
konzument - porabnik
korespondenca - pisma, dopisi
korespondent - kdor se poklicno ukvarja z dopisovanjem
krpanka - tiskan ali tkan vzorec, ki ima videz sešitih majhnih koščkov tkanine različnih vzorcev in barv
kurziv - tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami

M

manipulabilnost
mecen - kdor prostovoljno gmotno podpira umetnike, znanstvenike ali umetnost, znanost, podpornik
minuciozen – zelo podoben, natančen

N

nereflektirano

O

OA (open access) – prosta dostopnost (posega v vsebino ne dovoljuje)
open data – odprti podatki
open access – odprti dostop
open content – prosta vsebina
open knowledge – prosto znanje
open education – prosto izobraževanje
open source – odprta koda (omogoča svobodno razširjanje, odprto raziskovanje)
open research – odprta znanost

P

participacija - udeležba, sodelovanje
pergament - nestrojena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje
pismouštvo; (učenjaštvo, znanost)samostojen način dojemanja sveta, človek ki se točno drži zakona (lastni pameti ne zaupa)
pregnanten – jedernat, zgoščen
prosta vsebina – free content (lahko poljubno spreminjamo)
pasivizirati - spraviti v nedejavnost, nedelavnost

R

rafalen - nanašajoč se na
recepcija
redaktor - kdor dela, naredi, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev
repertoar - skupek gledaliških, glasbenih del, ki se izvajajo v eni sezoni

S

sintetizator (govora) - manjša elektronska naprava za proizvajanje in preoblikovanje zvočnih signalov v elektronsko glasbo za koncertno izvedbo
skribomanija
srenja - ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnosti, družbeni položaj
sublimna (množica) - žlahtna

V

volontaristično