Uporabnik:Melina

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Moje prvo srečanje s Slavistično revijo[uredi]

Pri profesorju Miranu Hladniku, ki nam predava o slovenski književnosti smo dobili nalogo, da napišemo karkoli o Slavistični reviji, katere izvod smo tudi prejeli. Moj prispevek o prej imenovani reviji je povzetek članka Rodil se je nov slovanski jezik, ki sem ga našla v spletnem arhivu revije. Govori o novem slovanskem jeziku, tako imenovanem rusinskem jeziku oz. rusinščini, ki se želi uveljaviti kot knjižni jezik na Slovaškem. To je jezik Rusinov, narodne manjšine na Slovaškem. Prva faza nastajanja jezika se je začela s kongresom leta 1992, ki se ga je udeležilo več kot 50 rusinskih piscev in strokovnjakov iz držav kjer živijo Rusini. Leta 1993 je bil ustanovljen inštitut rusinskega jezika in kulture v Prešonu. Tu so se srečevali rusinski pisci in slovničarji, kjer so iskali odgovore na jezikoslovna vprašanja. Proti koncu leta 1994 so izdali tudi rusinski pravopis in slovar, kasneje še učbenik. Razglasili so tudi kodificiranje rusinskega jezika na Slovaškem. Sledile so čestitke in nadaljnje spodbude rusinskim jezikoslovcem. Kodificiran rusinski jezik je sedaj na Slovaškem predstavljal drugo izmed štirih rusinskih knjižnih norm – normo Rusinov na Slovaškem. Prva norma je obstajala v Jugoslaviji, na območju Ukrajine in Poljske pa Rusini še nimajo svoje knjižne norme. Slovaški Rusini v Ukrajini so dokazovali, da rusinščina ni kodificiran knjižni jezik, a so bili neuspešni. Rusinščina je bila še naprej kodificiran jezik na Slovaškem, prišlo pa je do več praktičnih posledic. Nadaljnjo rabo jezika so zmanjšali vladni birokrati, ki so v ospredje postavljali jezik kot knjižno normo. Tako je nastal rusinski radijski program, uvedli so rusinske jezikovne tečaje in poučevanje rusinščine v rusinskih osnovnih šolah. Ustanovljena je bila tudi katedra na univerzi v Prešonu. 27.1.1995 je bila razglasitev kodifikacije rusinskega jezika na Slovaškem. To je bil pomemben korak, ki se je začel že leta 1989. Slovaška vlada si je s tem za res zaslužila pohvalo, saj spodbuja bratenje slovanskega prebivalstva. --Melina (pogovor) 18:48, 23. oktober 2014 (CEST)

Literarni dogodek tega tedna[uredi]

Minuli teden smo pri Uvodu v slovensko književnost dobili novo nalogo. Ta je bila analiza literarnih dogodkov iz našega vsakdanjega življenja. Ker pa prihajam iz Ruš, začasno bivam v študentskem domu, zato mi edini stik z novicami predstavlja internet. Drugega mi ni preostalo, kot da prebrskam internetne novice. Na portalu RTV Slovenije sem zasledila veliko zanimivih novic.

Med njimi tudi članek o novi izdaji SSKJ, kateremu so dodali več kot 4500 besed. Drugi zvezek je izšel triindvajset let nazaj, sedaj pa je na policah knjigarn prenovljen tretji zvezek. Moje mnenje je, da bi prenovljeno izdajo SSKJ moralo dobiti vsako gospodinjstvo, kot v dar od države.

Naslednji članek, ki je ustavil moje oči je članek o Anji Golob, prejemnici Jenkove nagrade, katere podelitev naj bi bila zaradi objektivnih razlogov odpovedana. Nagrado je prejela za zbirko Vesa v zgibi, katera je izšla lani. V njej na radikalen način upodablja svoje misli o življenju, spolu in telesu sodobnega človeka. Bila je nadvse počaščena ob prejemu nagrade, ampak se je zaradi načelnih razlogov odpovedala denarnemu delu nagrade. Sicer nisem seznanjena z letošnjimi nominiranci in njihovimi deli, ampak veliko je govora, da gre nagrada v napačne roke. Velikokrat je govora o tem, da gre kakršnakoli nagrada v napačne roke, ampak vsak ima svoje mnenje o nečem, tako tudi strokovna komisija, ki podeljuje nagrade. --Melina (pogovor) 18:48, 23. oktober 2014 (CEST)

Pomen pismenosti nekoč in danes[uredi]

Biti pismen je nekoč pomenilo imeti izobrazbo, biti v elitnejšem razredu družbe. Neizobraženi ljudje oziroma nižji sloj prebivalstva je znal samo govoriti in to ne knjižno, ampak narečno. Če so se brati in pisati učili, so to enostavno pozabili, saj so večino svojega življenja delali v naravi, z živino. Posledično je bila pismenost zelo majhna. Kasneje se z uvedbo obveznega šolstva, ta povečuje.

Danes je vse drugače. Pismenih je večina prebivalcev Slovenije. Ne moremo si predstavljati življenja brez znanja pisave, kajti ves svet se vrti okoli znanja, katerega najlažje pridobimo z branjem. Biti pismen danes nima več istega pomena, ampak med drugimi pomeni računalniško pismenost. Živimo v informacijski dobi, in vse se vrti okoli tehnologije in računalnikov. Dandanes si življenje brez teh zelo težko predstavljamo. Kmalu bo prišel čas, ko bodo klasične zvezke zamenjali računalniki, in človeku se lahko zgodi, da bo pozabil kako uporabljati svinčnik. Računalnik in internet nam na pladnju ponujata vse mogoče podatke, zato sta ljudem še toliko bolj zanimiva in priročna.

Menim, da računalnik ne bo popolnoma izpodrinil nalivnega peresa, pod pogojem, da človek to tradicijo obdrži in jo prenaša iz roda v rod, saj je znanje, kako pisati z nalivnim peresom predpogoj pismenosti. --Melina (pogovor) 21:29, 13. november 2014 (CET)

Simpozij obdobja[uredi]

Vsebina obdobja 33: Recepcija slovenske književnosti[uredi]

  • Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnost; (literarna veda)
  • Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide; (literatura)
  • Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu; (literarna veda)
  • Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija; (literarna veda)
  • Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini; (literarna veda)
  • Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost; (literarna veda)
  • Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu; (literatura)
  • Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti; (literarna veda)
  • Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu; (literatura)
  • Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze; (literatura)
  • Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju; (literarna veda)
  • Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca; (literarna veda)
  • Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije; (literarna veda)
  • Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського; (literarna veda in jezikoslovje)
  • Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP; (jezikoslovje)
  • Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta; (literatura)
  • Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991; (literatura)
  • Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic; (literarna veda)
  • Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999); (literarna veda)
  • Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije; (literatura)
  • Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji; (literarna veda)
  • Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine; (literarna veda)
  • Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren; (literarna veda)
  • Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil; (literarna veda)
  • Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka; (literatura)
  • Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem; (literarna veda in jezikoslovje)
  • Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole; (literarna veda)
  • Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti; (literarna veda)
  • Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki; (literarna veda)
  • Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj; (literarna veda)
  • Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano; (literarna veda)
  • Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino; (literatura)
  • Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku; (literarna veda)
  • Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko; (literarna veda in jezikoslovje)
  • Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem; (literarna veda)
  • Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih; (literarna veda)
  • Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku; (literarna veda)
  • Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset); (literarna veda)
  • Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja; (literarna veda)
  • Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša; (literarna veda)
  • Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka; (literarna veda)
  • Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi; (literarna veda)
  • Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik; (literarna veda)
  • Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja; (literarna veda)
  • Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal; (literarna veda)
  • Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti; (literarna veda)
  • Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela; (literarna veda)
  • Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem; (literarna veda)
  • Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana; (literarna veda)
  • Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji; (literarna veda)
  • Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji; (literarna veda)
  • Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori; (literarna veda)
  • Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih; (literarna veda)
  • Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije; (literarna veda)
  • Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti; (literarna veda)
  • Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom; (literarna veda)
  • Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti; (literarna veda)
  • Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije; (literarna veda)
  • Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo; (literarna veda)
  • Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský; (literarna veda)
  • Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost?; (literarna veda)
  • Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem; (literarna veda)
  • Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja; (literarna veda)
  • Janez Vrečko: Novo branje konsov; (literatura)
  • Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora; (literarna veda)
  • Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija; (literarna veda)
  • Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki; (literarna veda)
  • Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti; (literarna veda in jezikoslovje)
  • Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost; (literarna veda in jezikoslovje)
  • Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše; (literarna veda)

--Melina (pogovor) 17:48, 20. november 2014 (CET)

Rojstni dan v letu 2014[uredi]

Po dolgem času smo spet dobili nalogo, da obnovimo našo stran na Wikiverzi. Odpreti smo morali arhiv spletišča SlovLit in poiskati prispevke, katere so objavili na naš rojstni dan v preteklem letu. Žal na moj rojstni dan ni bilo objavljenih prispevkov, kajti bila je sobota. Tako sem poiskala dan mojega goda. In kot nalašč sem ga našla. Se bom razkrinkala in vam zaupala ta datum, to je bil 10. julij 2014. Ker vidim, da vas zelo zanima, vam povem še, da na ta dan goduje Amalija.

Prispevek je naslovljen z Vabilo k oddaji prispevkov za Filoloske pripombe, objavila pa ga je Numita Subiotto. Bralce vabi k ustvarjanju nove številke revije Filološke pripombe. To je slavistični zbornik s področja humanističnih ved, kateri je nastal kot rezultat meduniverzitetnega sodelovanja štirih univerz (Filološka fakulteta Permske državne univerze, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za makedonsko književnost, ki deluje v okviru Univerze „Sv. Cirila in Metoda“ v Skopju, in Filozofska fakultete Univerze v Zagrebu). Revija Filološke pripombe je vključena, indeksirana in arhivirana v spletnih knjižnicah Srednje in Vzhodne Evrope in prinaša bogat spekter znanstveno-raziskovalnih prispevkov humanističnih ved.

Meni osebno se zdi ta revija zelo zanimiva, saj je v bistvu proizvod sodelovanja več držav.

Vir SlovLit

Opravičilo[uredi]

Vam dragi profesor dolgujem opravičilo, kajti šele danes, v petek 16. januarja objavljam moj prispevek. Velika verjetnost je, da mi ne bote verjeli, ampak prispevek sem napisala že 11. januarja, ampak sem ga pozabila objavit na mojo stran. Z zamudo ga objavljam in upam, da sprejmete moje opravičilo in me ne štejete k zamudnikom. Že v naprej se vam zahvaljujem za vaše razumevanje. --Melina (pogovor) 16:07, 16. januar 2015 (CET)

Tako lepih skesanih opravičil nisem navajen, zato, ganjeno ... seveda. --Hladnikm (pogovor) 13:50, 29. januar 2015 (CET)