Uporabnik:Mdr156

Pismenost

Avtor govori o tem, kako se razumevanje besede "pismenost" zlagoma spreminja. Navaja ekstreme v današnjem času, ki so pismeni v smislu pritiskanja gumbov na elektronskih napravah. Tej banalni pismenosti pa sledi tudi zahtevnejša pismenost, ki jo terja današnja ureditev v svetu, da se moramo znati rokovati tudi z zahtevnejšimi napravami, z večjim številom in je naša pismenost "razdrobljena" na več področij. Faktor, ki je spremenil kvaliteto tega pojma, pa je internet. Včasih so bile publikacije stvar tiska in napora, danes pa se to nadomesti z blogi, forumi na internetu. S tem je dostopnejše pisanje in branje bolj kot v vseh letih do zdaj. Avtor kritizira pisce, ki se nočejo posluževati modernega načina in vztrajajo pri starem (so za sodobni svet nepismeni kljub svojemu poklicu).

Skupnost sveta ima čedalje manj analfabetov. Svet sili k branju na vseh korakih, plakatih, podnapisih, navodilih ... Izenačuje se delež moških in žensk, ki objavljajo besedila na spletu. Sporočila imajo naslovnike, drugače so sama sebi namen in s tem mrtva. Tistih, ki vzamejo pisanje resno, da izdajo svoje delo v obliki knjig, je malo. Možni razlagi za ta pojav sta, da ljudje a) raje poslušajo druge ljudi, kot berejo b) jim ni treba, ker jih služba ne sili v to.

Informacijska družba

Uvajajo se novi pojmi: participativna kultura, družbeni mediji, družabna omrežja, fanovska kultura ... Vzniknil je dvom, ali se bodo knjige v nadaljnje še vedno tiskale in odgovor je, da se bodo, vsaj kar se tiče leposlovja. Res pa je, da se bo manjšala uporaba tiskanih knjig in večala pogostost branja preko ekrana. Humanisti niti ne bi smeli zavračati široke palete informacij in založniki ne zagovarjati samo tiskanih oblik, če je na razpolago veliko več možnosti za branje, kot bi jih bilo samo s tiskanimi knjigami.

Wikiji

Zakaj uporaba Wikijev? Hitro, dostopno, sodelovanje. Smisel je v dostopnosti znanosti. Podpora socialnim projektom, kulturi. Želja po znanju brez ekonomskega ozadja. Wikiji so spletna računalniška tehnologija druge generacije. Na Wikipediji vidimo, koliko je prispevkov v posameznih jezikih. Po razvrstitvi spada slovenščina v 2. skupino vitalnega jezika, vseh t.i. vitalnih jezikov je 83. Vseh jezikov na WIkipediji je 290. Hladnik. Nova pisarija (2014)

Wikiji in šola

Vprašanje prostovoljnosti na Wikijih, če so za nalogo. Slab vpliv imajo tisti akademiki, ki skušajo Wikije prepovedati v šolah. Problem 'vandalov', ki namerno kvarijo članke.

Avtor

V 80.ih letih se usmerjenost preseli k bralcu (prej avtorjeva).

Motivacija za pisanje

Nekaj vredno zapisa. - avtorski napuh, speljevanje tem drugim + črpanje iz preverljivih virov, oziranje na potrebe bralcev

Po Hladniku (2014): Pišimo na štirih področjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oz. novinarsko.

Izbira jezika

Jezik izbiramo glede na naslovnika, bralce.

Izbira teme

Naše preživetje ni neposredno vezano na izbiro teme, zato smo pri tem lahko drznejši in svobodni.

Usoda avtorstva

Upoštevati morajo zakonodajo, mi pa jih ne smemo napačno navajati, niti spreminjati vsebine pod njihovim imenom.

Objavljanje

Danes lahko besedilo natipkamo in ga naložimo na strežnik, v tradicionalni obliki pa gre besedilo v tisk. Spletna besedila lažje dosežejo več bralcev.

Množični um ali pametna množica

V socialni teoriji obstaja kolektivna zavest, množična zavest, angl. collective consciousness (Miran Hladnik, Nova pisarija). Je konstruktivna ustvarjalna sila in jo moramo (v naše dobro) upoštevati.

Avtorske licence

CC - creative commons ima več možnosti: lahko se navaja z avtorjem, deli pod istimi pogoji (copyleft), so nekomercionalna, lahko se prikazujejo brez predelave. Licenco lahko vmes spremenimo.

Copyright

To je avtorska zakonodaja. Neumetnostni izdelki niso zaščiteni (dokumenti in delovni papirji, odkritja, amaterski posnetki ...)

(Nenujna) oznaka je ©. Za kršenje se uveljavlja denarno kazen. Kopiranje na spletu za javno uporabo ali prodajo ni prosto brez dovoljenja (ali proste uporabe).

Problem je, da preveč poudarja avtorstvo in da ne paše na splet, kakor je ustrezala tiskanim medijem. Informacije razumemo drugače, kot fizično lastnino.

V določenih situacijah lahko uporabljamo vsebino, če avtor soglaša (v dobri veri). Kupec knjige pa ne sme razmnoževati, če nima izrecnega dovoljenja. Obsežni citati so nedovoljeni. Pri pisanju učbenikov se priporoča, da so v njih prosto dostopne fotografije, da objava ni prepovedana.

Bralec

Večina informacij je odprta, nekatere so za bralce zaprte, veliko znanstvenih objav je plačljivih. EU zahteva prost dostop.

OA open access- vse znanstvene info. Prosta vsebina ≠ prost dostop. Prosto vsebino lahko spreminjamo. Prosto znanje, open knowledge, so širše odprti podatki.

Projekt Open Access Slovenia – brezplačna dostopnost, prosti dostop - kjerkoli in kadarkoli dostopamo do nje. odprti dostop - materialne pravice zadržane, CC.

Poznamo zlat prost dostop, kjer so revijalni članki, v zelenem pa so pred- ali poobjave. Sivi dostop so težko dosegljive vseb.

DOAJ so prostodostopne revije, ROARMAP pa seznam pros. dost.

Založbe

Na wikipediji je napisano javna last. Aarona Swartza je ukradel znanstvene članke in naredil samomor – širi se zavest, da je boljša javna last. Predatorske založbe – znanstveno objavljanje avtorjev s celega sveta. Na spletu po principu zlatega p. d. Naj bi kršila osnovna pravila z navajanjem osebnosti brez njihove vednosti.

Repozitorji

Štejejo število ogledov. PKP, kanadski projekt, za izdajaneje publikacij, monografij in indeksiranje spletnih virov. Prostovoljni prispevki. DRYAD, mednarodni repozitorij ima prost dostop in plačljivo postavitev. Spletni forum SLOVLIT skrbi za slovensko literarnovedno skupnost. Lociran je na strežniku raziskovalnega inštituta Jožef Štefan.

Varovanje zasebnosti

Množično nezaupanje v digitalizacijo. Ločevanje med javnim in zasebnim nima jasne meje. Slovenski Zakon o varovanju osebnih podatkov skrbi za varovanje. Prepovedano je iskanje po imenih in priimkih v korpusih. Ne sme se prepisovati naslovov krajanov, mediji pa lahko razkrivajo nekatere intimne podatke.

Kredibilnost

Danes je objavljanje bistveno enostavnejše, edino za dostop v javne medije je potrebno še kdaj plačati. Vsakdo lahko skorajda objavi vse. Preverjamo naj čas objave, odmev v javnosti, reference ...

Če je avtor strokovnjak in so njegova stališča javno znana, mu lahko zaupamo, četudi se z njim ne strinjamo, vemo, da trezno sklepa. Ni jamstva za zaupanje, ker lahko tudi slepo zaupamo prevarantom. (Potegavščina Alana Sokala)

Spoznavni nihilizem se ne ukvarja s spreminjanjem sveta, le z opisovanjem tega, kar je. Aktivizem je ameriška miselnost, delovanje v društvih in gibanjih, ne nujno družbeno napredna.

Biti kritičen v grobem pomeni biti nezaupljiv, dvomeč v človekovo zmožnost detektiranja problemov in konstruiranja rešitev.

AVTORSTVO: Institucionalna vezanost avtorju daje veljavnost legitimnosti, pa a zavira objavo prelomnih odkritij, ki niso v skladu z njo. Besedila gredo skozi recenzijski postopek (o zanesljivosti).

Starost dokumentov nam lahko olajša le v smislu, da je stara dela preučilo že več ljudi, nova pa še čakajo na to.

Navedena sta 2 konkretna primera preverjanja in filtriranja literarnovednih info, Cankarjeva smrt in Prešeren kot kranjski pesnik (bil naj bi vseslovenski).

STROKOVNO RECENZIRANJE: O kredibilnosti. Slepa recenzija, kadar avtor ne pozna ocenjevalca. Dvojna slepa recenzija, če tudi avtor nima podatka o avtorju. Avtor lahko naroči dodatno recenzijo, če presodi pristranskost recenzenta (urednika). Na Wikivirih obarvane popravke vključimo v besedilo, da izgleda kredibilno.

Recenzijski postopek: določitev tipa članka tematsko področje ustreznost naslova obseg članka v znakih ugotavljanje celovitosti podatkov(kaj manjka) oznaka jezikovne plati presoja sloga primernost terminologije tehnična pravilnost ... napačne trditve itd.

Na koncu obkrožijo, če je članek primeren za takojšnjo objavo, je pogojno primeren (upoštevanje pripomb) ali pa ni primeren.

PRAVOPIS: Slab pravopis vzbuja nezaupanje avtorju. Tudi upoštevanje ločil, pomišljaj dobimo z nizem <Ctrl> in <-> na numeričnem delu tipkovnice. Čeprav pri meni to zmanjša celo okno. Pozor Zaimek le-ta je značilen samo za pisna besedila. (Tale) Narekovaji – pravopis dopušča rabo obojih " in »«. Potrudili bi se lahko za slovenske „“. Izognemo se jim lahko s kratico t. i.

Dvopičje – Cobiss ga uporablja za tehnično razločevanje, ni levostičen. Veznikov itd., npr. in itn. ni primerno uporabljati v isti povedi.

Pika – manj ustaljena raba pri napisih pod slikami in nadpisih.

VELIKE ZAČETNICE: Pri alinejnem naštevanju se rešujemo s podpičji. Naslove kolon ali vrstic pišemo kar z veliko.

Digitalna pismenost

txt pomeni golo besedilo doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo htm ali html je spletno besedilo pdf je natisljivo besedilo besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic (Hladnik, Nova pisarija)

Priljubljen način nepismenosti je pošiljanje le dokumentov v jpeg.

WIKI BESEDILA: Navodila za pisanje. Cobissovo številko vnesemo s 'COBISS|ID=nnnnnnn, infopolje pisec, infopolje knjiga, (razprti tisk) razprto|aaaaaaa', podobno navajamo tudi gotico.

Najpogostejša mašila: 'tudi, še, poleg tega, potem, prav tako, kasneje, kot smo že zapisali'.

Sporočanje popravkov in komentarjev: Ustno, pisno, v urejevalniku sledimo spremembam. Lahko jih razveljavimo na digitalnih spletnih virih. Za popravke nikoli ne uporabljajmo pdf formata.

Na Wikiverzi naj bi popravljali s predlogo beseda s popravljeno napako.

Navajanje

Sklici so pogosto nedokumentirani. Pomembno je, da se ne izognemo odgovornosti, ki prihaja s svobodo govora. Pasivni člani posebej potrebujejo avtoritete, na katere se sklicujejo. Pri akademskem pisanju naj delež citatov ne bo večji od 20 %. (Ta meja je premična). Pretirano citiranje ni kaznivo.

Prepisovanje

Moralno zavrženo. etimološki pomen besede copia = 'obilje', 'blagostanje', bolj se cenijo kopije od originalov. Nenavajanje virov je plagiatorstvo. Tudi parafraziranje, ko tuje misli povemo s svojimi besedami ni strokovno korektno.

Citatni indeksi

Citation index izpisuje sklice, da se dobi pregled, katere izjave so večkrat citirane, torej pomembnejše. Ti sistemi so še SSCI, AHCI ...

Citatna zbirka na spletu je Google Scholar. h-indeks je razmerje med številom največkrat cit. del in številom njegovih citatov. i10-indeks je število objav, ki so bile vsaj 10x citirane.

Merjenje je dobro, da se izognemo neobjektivnim ocenam.

Faktor vpliva

Z indeksom IF, pove stopnjo uglednosti znan. revije. Št. citatov iz revije v drugih revijah / št. objavljenih člankov (izračunan delež). Vpeljan je bil, da bi knjižnicam prikazali odmevnost revij, pa se ga žal napačno izrablja.

Večina revij je z angleškega govornega področja. Ne loči med citati, zajetimi v kritikah in izven. ORCID - sistem, ki skuša to upoštevati

Znanstvena skupnost bi raje prost tostop do objav, tudi če so podatki stari.

Algoritem PageRank na Googlu razvršča spletne strani glede na št. povezav nanje in po kvaliteti le-teh. Uveljavlja se še Open Citations Corpus.

Na Wikipediji si branost ogledamo na podatki o strani

sl=slovenski, v=Wikiverza, b=Wikiknjige, s=Wikivir

Slovenske znanstvene revije

Literarni zgodovinarji: Miroslav Košuta (Ita.), Ištvam Lukacs (Madž.), Janko Leorin (Ang.), Henry Cooper (Ang.), Silvija Borovnik (Mb), Blanka Boršnar (Mb), Miran Štuhec

Revije: Primerjalna književnost, Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Razprave SAZU, Phainomena ...

Tuje revije o slo. književnosti: Slavistika (Beograd), Slovene Studies (ZDA), Pamiętnik Słowiański

Citatni slogi

Glavni stili: APA, MLA, AMA, čikaški in wikipedijski. Humanisti večinoma sežejo po MLA-ju (letnica ni v ospredju) in čikaškem (letnica za avtorjem):

čikaški: Flisar, Evald. 2015. "Čarovnikov vajenec". 16 ali kratki sklic v besedilu (Flisar, 2015, 16)

MLA: Flisar, Evald. "Čarovnikov vajenec". (2015) 16 (Flisar, Čarovnikov vajenec, 16)

Citiranje na WIKIJIH: Avtor. Naslov prispevka. Revija/knjiga (letnica) in povezava na Cobbiss ali dLib.

Tehnika citiranja

Citat je iz 2 delov, iz besedila in navedbe. Prvi je ločen z narekovaji, drugi pa je lahko cel v oklepaju, opomba, kjer je sklic ... Pri opombah sta samo 2 prepovedi, da bi se zapovrstje številk v opombah mešalo in da bi se na eno stvar nanašalo več opomb.

Kadar želimo citirati izrečeno besedilo, ne dajemo dvojnih narekovajev.

Od kod vse citiramo

Če citiramo iz drugega jezika, citat prevedemo, če ni angleščina (splošni jeziki). Drugojezične prevode tujih izvirnikov je neprimerno citirati.

Viri in literatura

Kadar citiramo po sekundarnem viru in je primarni nedostopen, naredimo po zgledu: Trstenjak je 1931 ugotovil tole: (Mestek 2011: 213)

Zaslon in papir

CTP - tehnologija, ki ne potrebuje filma za tisk Navedva knjige na enem in drugem:

zaslon ima dodano Cobbis povezavo

Na ničemer ne pišemo celih URL naslovov.

Cobiss

3 oblike bibliografskih enot: polni, ISBD (še najkrajši) in COMARC

Wikikoda

• Evald Flisar. Čarovnikov vajenec. Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2015. (povezava na Cobiss) uporabljeni so znaki *, 'x2

Koda DOI (Digital Object Identifier System) so zunaj Slo opremljene navedbe. V knjigi pisano navedbo označimo, da je 'tudi na Wikiviru'.

Članek v zborniku

Potrebujemo zapis o članku in o zborniku. Napiše se urednika, avtorja, povezavo, če je.

Če želimo, da je posnetek predavanja 'za' piko, jo naredimo znotraj oklepajev (...net/ssjlk09_hladnik_iktsj/ Videolectures.net.])

O ostalih navajanjih ne bom pisala obnove, ker je najboljši vir Pisarija sama.

Enciklopedijsko geslo

V Cobissu in dLibu večinoma ni virov. Kadar povzemamo z Wikipedije in želimo dati povezavo, naredimo oglata oklepaja, pred naslovom v oglatih oklepajih dodamo še :w:sl:.

Avtorja strani ne navajamo, saj ga lahko nadgradijo drugi. Nujno je pisati NASLOV, SPLETIŠČE IN DATUM. Znotraj wikijev niti datuma ne navajamo.

URL povezave NE pišemo. Datum navedbe pa.

Enciklopedija Slovenije še ni na digitalnem dostopu.

Zemljevid

Slika zemljevida (posnetek zaslona)

Zemljevid: (naslov prikazanega). Ogled + datum

Fotografija

Zaporedno Slika 1 ... številčimo ročno. Pod sliko napišemo vir. Foto: ime. V člankih lahko objavimo samo svoje fotografije ali tiste, za katere imamo avtorjevo dovoljenje.

Razlikovati moramo ime datoteke od imena slike. Ime jpg-ja nam pomaga pri iskanju slike na spletu. Slika starega časopisa potrebuje navedbo tamkajšnjega naslova.

Za umetniško delo navedemo najprej avtorja, potem še fotografa in lokacijo.

Michelangelo. David. Firence, leto. Foto ime priimek. Datum

Če se sklicujemo na spletišče, datuma ne pišemo (ko zamre, ne dela več).

Glasbeno delo

Slovenimo ime glasbenika. Napišemo naslov in najnujnejše podatke.

Žanri

Beseda strokovno označuje tisto, kar ne dosega znanstvenega. Kratek znanstveni prispevek pa skoraj dosega znanstveni članek. Ta naj bi poročal o najnovejših objavah, ki jih avtor dopolnjuje s svojim mnenjem.

Strokovno pisanje: podatkovna zbirka, poročilo, povzetek, članek, kritika, enciklo. geslo, esej, predavanje, kritična izdaja, učbenik ...

Šolsko pisanje: esej, referat, diplomske naloge Namen je opraviti šolske dolžnosti. Če ima pisec diplomske 2 mentorja, se znajo pojaviti razlike v zahtevi po navajanju virov.

Popravljanje

Lektura — popravljanje besedila drugega pisca (slovničnost, vsebinska pravilnost) lektor — popravlja zatipkano itd lektoriranje — lepotno oblikovanje besedila, členjenje

korektura, korigiranje — odpravljanje napak, ki jih je naredil nekdo drug. (Kot smo mi za dLib)

urednik — prvi pregleda in se odloča o objavi.

Komunikacija v stroki

Elektronsko pošto so izumili zaradi znanstvene komunikacije 1961, za vse pa je od 80. let dalje. Nevljudno je obravnavanje e-pošte kot nepomembne, prav tako se zahvalimo za povabila in odpisujemo kot bi po navadni pošti.

Za: prejemnik

Kp: komur pošiljamo samo v vednost

Skp: skrita kopija (ni na seznamu)

Znak za prelom vrstice ^ in | Znak za odstavek ^ in p

Začetni nagovori na formalni ravni:

"Dragi kolegi" / začnemo s temo, ločili za nagovorom sta lahko vejica ali klicaj, nagovor smemo izpostaviti v ločenem odstavku.

Pismo zaključimo s frazo: "s spoštovanjem", "z lepimi pozdravi".

Če se s prejemnikom tikamo, napišemo samo svoje ime, drugače še priimek.

Podpis na Wikiju: -- in štiri tilde Mdr156 (pogovor) to dobimo z <alt> + <126> na številski tipk.

l. r. pomeni lastnoročno, danes ni več v uporabi. Podpis lahko skeniramo in ga priložimo kot sliko.

Naslavljanje dokumentov: kratko, pomenljivo ali enolično, da se uredijo po abecedi. Če pošiljamo v bazo še z drugimi pošiljatelji, shranimo pod priimek ali ime.

Slog

Na spletu so različni pristopi k pisanju besedila, lahko je sredinsko razporejeno, levo-desno, na družabnih omrežjih po aktualnosti. Razlika s papirjem je ta, da je poravnava na računalniku prilagojena monitorju in je ležeča. Če želimo učinek knjige, vtipkamo Predloga:Proza, ki nam ponudi pokončno besedilo.

Kadar pišemo znanstveni prispevek, se velja zgledovati po načelu UMRIS, ki pomeni: uvod, metode, rezultati, sklep. Pri dodajanju povezav na koncu smo pozorni, da je označena cela beseda kot povezava in je lično na pogled.

Gostobesednost

Izrazito si delim mnenje z avtorjem Nove pisarije. Soglašam, da ni potrebe po kopičenju besed, ki ne povejo nič. Izpustimo naj mašila, odvečne členke, sklici, avtorji v oklepajih ...

Ostale pasti

Pozorni moramo biti tudi na razumljivost, da ne izpuščamo konteksta, ki ga bralec ne pozna. Kadar nimamo dovolj gradiva za to, da nekaj trdimo in izpostavljamo vzročno-posledične odnose, se temu raje odpovemo (izrazni asketizem).Zaradi naše malomarnosti v raziskavah ne ponavljamo, da 'avtor' ugotavlja in da sklepamo iz razpredelnic in analiz, ker je to jasno. Čeprav znanstvena dela zahtevajo nekaj balasta.

Govorna prezentacija

Pomagamo si lahko s prosojnicami, da upodobimo govorjeno, kar je dobrodošlo na vsakršnih novodobnih predstavitvah (referati, seminarske naloge, ... Pri prosojnicah ne pretiravajmo z učinki (kar potrdijo izdelki npr Microsoft Offica), praviloma označujemo fotografije. Navajati je treba avtorje fotografij, to so tisti, ki pritisnejo na sprožilec. Pri licenci c in cc napišemo ime in priimek avtorja.

Če bi želeli na Wikipediji objaviti fotografijo umetniškega dela, potrebujemo dovoljenje avtorja ali pa mora od njegove smrti miniti vsaj 70 let.

Ostalih navodil in priporočil ne bom povzemala, ker se tičejo grafične podobe in so v izvorniku pregledno prikazani.

UDK

To je univerzalna decimalna klasifikacija in pove, kam v znanost spadajo objave, kar je drugače od enkratnih številk ISBN.

DOI

Je standard za označevanje spletnih objav. Pomeni digital object identificator. OCR - omogoči pretvorbo slike časopisa v tekst, če ga želimo vzeti s slike.

COBISS ID

Ima jo vsaka pri nas registrirana objava.

Digitalna humanistika

Celotna Nova pisarija bi lahko bila primer dig. hum., empirične literarne vede s pomočjo računalnika. Ker se koristi računalniško obdelavo humanističnih odkrivanj, sledi njihova analiza in predstavitev.

Empirične metode

V literarnovednem področju pa ni samo vmešavanja digitalnega sveta, pač pa tudi pridobivanje podatkov s pomočjo empirije. To je: pridobivanje materialnih dokazov z eksperimentiranjem in opazovanjem, merjenje podatkov in preverljivost meritev. V literarno vedo je ta način prišel iz matematike,iz informacijskih in komunikacijskih tehnologij preko jezikoslovja (jezikoslovno računalništvo, korpusna lingvistika, jezikovne tehnologije)

Slovarček

butičnost (slabšalno velik, debeloglav)

eksaminator (izpraševatelj)

elaborar (izčrpen, strokovno dokumentiran spis o kaki stvari) [Fran]

fantazma (privid)

kataklizma (katastrofa, dogodek na zemlji)

kliktivizem (uspehi na družabnih omrežjih na področju politike)

koncipirano (v smislu osnutka)

kredibilen (vreden zaupanja)

paradigma (primer, vzorec)

prešerniana (Prešernova dela in literatura o Prešernu)

repozitorij (digitalni spletni arhiv)

sublimna množica (vzvišena, plemenita množica)

tavtologija (opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena)

Komentar članka iz Slavistične revije

Prebrala sem članek Lare Godec Soršak o glagolih z oslabljenim pomenom v slovenščini.

Zanimivo je, da imamo v slovenščini kar 718 gesel s kvalifikatorjem 'oslabljen pomen'. Težko je točno opredeliti, kaj pomeni ta kvalifikacija, v slovenščini je najpogosteje to beseda s fraznim pomenom. Iskali so skupne lastnosti takih besed (420 gesel) in prišli do zaključkov. Našteti so v reviji in jih ne bom povzemala.(Primer: veznik 'ako' — je resnično slišati zastarelo.)

Meni osebno so nekatere oslabljene oblike zanimive, kadar hočemo kaj dramatično, teatralno prikazati. Zakaj ne bi uporabili manj rabljenih oblik? Mislim, da dodajo poseben učinek povedanemu.

"Zagnati silen krik" — Nismo imeli naloge in profesor je zagnal silen krik. Ponavadi bi rekla 'celo štalo', bi pa gotovo pritegnila pozornost poslušalca. "Nizati uspehe" — Vprašala bi kolega športnika : "Koliko uspehov si nanizal to sezono?" Še kar normalno, saj ve, da študiram slovenistiko. "gojiti upe" — "Izpit je težek, ampak gojim upe, da ga naredim!" Morda je res nekoliko vrtnarsko obarvano, pa spet nič posebnega.

Morda bom namerno uporabljala kakšne oslabljene oblike, morda se bo tako kakšen starejši slovenist manj zakopal v žalost.

MIRAN ŠTUHEC

Gospod, ki ga bom opisala, je literarni zgodovinar in teoretik. Šolal se je v Mariboru, kjer je zaključil gimnazijo in kjer sedaj predava književnost. Dokončal je študij sociologije in slovenistike v Ljubljani in tam tudi magistriral. Doktorsko stopnjo se je odločil opraviti v Zagrebu. Zanima ga slovenska proza 19. in 20. stoletja, poleg tega pa miselna esejistika (Cankar, Bartol ...). Njegov vzpon je vodenje projekta za povezovanje slovenske in hrvaške književnosti, njegova nečakinja pa ima raje od vzponov spuste (po zasneženih strminah), poznamo jo pod imenom Ilka Štuhec.

SLOVLIT

Na 15. junij so govorili o Škrabčevih štipendijah. V komisiji je bila Ana Vidovič Muha, ki jo poznam s fakultete in zgoraj prebranega članka.

Vaje za izpit

1. hočem,
2. nočem,
3. učim se.

• ena
• dve
• tri

tilda ~ tilda Mdr156 (pogovor) Podpis: -- z imenom in priimkom, samo z imenom ali s kraticami, oz klik na ikono svinčnika, [- - ~ ~ ~ ~],