Uporabnik:Matija Kodelja

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Predstavitev[uredi]

Pozdrav, sem študent 1. letnika slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ta stran mi služi za opravljanje študijskih obveznosti in seminarjev in se še ureja.

Moji prispevki na Wikipediji[uredi]

  1. Mitja Skubic
  2. Proletarec
  3. Neliberalna demokracija
  4. SŽ serija 664

Domače naloge[uredi]

1 Sodobnost (10/77)[uredi]

Profesor Miran Hladnik je na predavanju 11. 10. 2019 študentom podaril zbirko literarnih revij Sodobnost. Dobil sem številko 10, letnik 77 iz oktobra 2013. Zanimiv je že uvodnik Stephena Holmesa z naslovom Zbogom prihodnost. V njem opisuje povojne geopolitične razmere in se sprašuje o prihodnosti demokracije. Nato izstopa mnenje Roberta Cooperja o Evropski uniji in Habsburški monarhiji, kjer ju vzporedno primerja in išče razloge za (morebitni) razpad. Zanimiv je še pogovor Cvetke Bevc in Petra Rezmana; bivšega rudarja, ki svoja delovna doživetja vnaša v romane.

Revija vsebuje še odlomke iz novoizdanih pesniških in proznih del, knjižne in gledališke recenzije.

2. Slavistična revija[uredi]

Profesor Hladnik je na predavanju 18. 10. 2019 študentom podaril zbirko jezikoslovnih revij z imenom Slavistična revija. Dobil sem letnik 57 za obdobje julij-september 2019. Vsebuje jezikoslovne razprave o različnih temah, npr. Strategije jezikovnega delovanja v slovenski politični komunikaciji (Nataša Hribar).Slednji članek prinaša analizo jezikovnega delovanja politikov največje vladne in največje opozicijske stranke.

3 Udeležba na simpoziju Obdobja[uredi]

V sredo, 23. 10. 2019, je bila v upravni stavbi Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu otvoritev 38. simpozija Obdobja z naslovom Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna samozavest. Udeležilo se ga je 38 udeležencev iz 8 držav. Otvoritev je potekala v znamenju stote obletnice ljubljanske univerze, v dvorani rektorjev je bil odkrit doprsni kip Frana Ramovša, prvega predavatelja na leta 1919 novoustanovljeni univerzi. Zbrane je nagovoril tudi izr. prof. Hotimir Tivadar, ki se je v govoru dotaknil dejanj, ki sledijo besedam (npr. molk kot izraz samozavesti in retorično sredstvo), tega, da slovenist brez slovenščine ne more, vendar se drugih jezikov (angleščine) ne sme izključevati. Uvod v diskusijo pa je popestrila tudi glasba kantavtorice Ditke, ki ustvarja glasbo na besedila pesmi Ferija Lajnščka. Zapela je pesmi Srečanje, Silence, Ne bodi kot drugi in Ne bodi kar nisi.

Sledilo je plenarno predavanje, ki ga je začela dr. Jelena Vlašić Duić iz zagrebške univerze s predavanjem o napakah v govoru hrvaških politikov (Kako govore hrvatski ministri?). Ti naj bi bili zgled državljanom z zborno knjižno izreko. Politika naj bi imela prioriteto nad ideologijo , vendar populistične težnje po ugajanju ljudstvu terjajo bolj neformalen jezik kot upor proti elitam in neoliberalnemu establišmentu. Po Aristotelu sta za politika najpomembnejša karakter in verodostojnost, hrvaški politiki pa izpostavljajo svoje uspehe in vidne karakteristike. Kar se govora tiče, je izgovor vokalov nestandarden, naglas napačen, pri dikciji je zaslediti izpad samoglasnikov, krnitev, predloge se rabi napačno. Zaslediti je pleonazme in »strokovne termine«, ki bolj kot ne izpadejo oksimoroni. V zaključku se predavateljica zavzame za negovanje standardnega stila javnega govora.

Naslednje predavanje z naslovom Kultiviranje slovenske jezikovne politike je imel prof. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. V uvodu je predstavil mnenje nekaterih izobražencev, da naj bi nevarnost za slovenščino bila globalizacija in urbanost, s čimer se predavatelj ni strinjal. Najprej bi se morali pred kultiviranjem jezika vprašati, kaj sploh je kulturno in vredno ohranjanja ter kaj naj se izvzame iz jezika. Če hočemo kultivirati jezikovno politiko, moramo v celotni skupnosti razvijati jezikovno-politično mišljenje s postavljanjem jasnih ciljev. Deregulacija je na tem področju lahko učinkovitejša od stroge kodifikacije, če so ljudi vešči jezikovno-političnega mišljenja (primer: prometna ureditev na Slovenski cesti, ki od daleč deluje kaotično in nevarno, a je ob zdajšnjem stanju število nesreč manjše). Za širjenje slednjega rabimo vedenje (znanje) in informiranost (sredstva za učenje), kar razmere Sloveniji omogočajo. Stanje se izboljšuje, z jezikovno-političnim kultiviranjem stroke, politike in uprave se vzpostavljajo temelji, skozi generacije se bo stvar še utrdila, jezikovna politika pa ne bi smela temeljiti le na izključevanju.

Zadnje plenarno predavanje pred diskusijo je imel prof. Damir Horga iz zagrebške univerze, ki je predstavil raziskave v fonološkem raziskovanju razlik med hrvaščino in slovenščino, posebej pri fonemu /v/. Izpostavil je modularni pristop k govoru in faktorje, ki pripomorejo k govoru ter karakteristike idealnega govorca. Razlike v izgovoru fonema /v/ in njegovih alofonov v slovenščini in hrvaščini so dokazljive s fonografskimi posnetki programa Praat. V hrvaščini se kot alofonska različiza realizira [w], v slovenščini pa [u], [u̯], [w] in [ʍ].

Letošnji simpozij je bil posebno zanimiv zaradi doprinosa tujih raziskovalcev, ki so v stiku s slovenščino. To nam Slovencem omogoča »pogled od zunaj« in refleksijo položaja našega jezika v mednarodni skupnosti in v pogled v podobnosti s sorodnimi jeziki.

4 Separat iz Slavistične revije[uredi]

Na predavanju 25. 10. 2019 smo študenti dobili separat - izsek iz Slavistične revije, ki vsebuje obsežnejši ali posebno zanimiv članek. Vzel sem dva separata:

  1. Franc Zadravec. Srečko Kosovel (1904-1926) in ruski pesniški konstruktivizem - podobnosti in razločki. Slavistična revija. 2/36. April-junij 1988. Str. 133-238.

V članku avtor ugotavlja, kako je slovenski konstruktivistični pesnik Srečko Kosovel povezan z ruskim konstruktivizmom. Kosovel se je zanj precej zanimal, saj je bral literaturo in spremljal predavanja na to temo, v svojih delih pa sledil tematiki in posnemal slog ter obliko, vendar s tem ni imel neposrednih stikov, temveč preko konstruktivistične proze Erenburga iz l. 1922. Zadravec ugotavlja, da Kosovel zavrača "tehnomehanski kult, biomehanizacijo in tavlorizacijo v umetnosti in življenju", napada pa "dolarizacijo evropske zavesti, dekadenco duha in lažno meščansko demokracijo".

  1. Franc Zadravec. Dramatika Slavka Gruma. Slavistična revija. Letnik 16. 1968. Str. 413-469

Članek obravnava delo Slavka Gruma (1901-1949), pisca ekstencialne dramatike, po poklicu zdravnika. Pisal je le slabi dve desetletji (1917 - 1935), nakar mu je navdih usahnil. Obravnaval je psihologijo, posebej teorijo podzavesti Sigmunda Freuda.

5 Forum Slovlit[uredi]

Za nalogo smo si morali ogledati slavistični literarni forum Slovlit in si ogledati prispevek, objavljen na svoj rojstni dan. Za 7. april 2000 ni objav. Našel pa sem vabilo Marka Juvana na mednarodni simpozij Romantična pesnitev (Obdobja 19), v počastitev 200. obletnice Prešernovega rojstva, objavljeno 5. aprila 2000. Omenjeni simpozij je potekal od 4. do 6. decembra 2000.

Zapiski iz Nove Pisarije (Miran Hladnik)[uredi]

Uvod[uredi]

• Nova pisarija je dopolnitev Praktičnega spisovnika, namenjenega standardizaciji strokovnega pisanja
• avtor je Miran Hladnik

Pismenost[uredi]

• biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
• v preteklosti (pred 18. st.) bili pismeni le posamezniki (pismouki)
• ob uvedbi obveznega šolanja pismenost začne izgubljati priviligiran status
• danes nepismenost pomeni nerazvitost; pismenost je namreč pokazatelj določenega praga civiliziranosti
• spremembe komunikacijskih navad prinaša konflikte med sporazumevalnimi praksami
• pismenost: dvojna sposobnost:

  1. sposobnost sprejemanja zapisanih informacij
  2. sposobnost tvorjenja in posredovanja informacij

• obstaja več pismenosti: glasbena, kartografska, računalniška,...
• bralna/funkcionalna pismenost prinaša izurjenost za pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo
• komunikacija preko mobilnih telefonov in računalnikov postaja del splošne pismenosti
• pomemben medij je tudi v Sloveniji internet; projekt Raba interneta v Sloveniji navaja blizu milijona dnevnih uporabnikov
• tehnologija prinaša pomoč do raznovrstne, kompleksne in učinkovite pismenosti; predvidene so zabrisane meje med pisanjem, tipkanjem in narekovanjem v komunikacijske naprave
• delež analfabetov je dandanes približno enako velika kot delež umsko prikrajšanih
• podjetnost kot udeležba pri produkciji informacij (vsakršna kulturna kreativnost)

Informacijska družba[uredi]

• je ime za socialno paradigmo današnjega časa in nadomešča industrijsko družbo 20. stoletja • pojmi informacijske družbe: participativna družba, družbeni mediji, družabna omrežja, fanovska kultura,...
• tiskana knjiga ni več tako pomembna, vendar ne bo umrla

Wikiji[uredi]

• žargonski izraz za skupek spletišč pod streho neprofitne organizacije Wikimedia • razlogi za predanost Wikipediji: dostopnost, voluntarizem, kooperativnost,...
• Wikimedia zajema: Wikipedia, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverza, Zbirka, Wikislovar;
• Wikipedija ni primerna samo za iskanje informacij temveč tudi za lasten doprinos
• Wikipedija jezike razvršča po številu člankov in njihovi kvaliteti (slovenščina na približno 40. mestu), trenutno je na Wikipediji 290 jezikov
• licenca cc = creative commons (licenca ustvarjalnega ljudstva)
• moto Wikipedije: svoboda, enakost, bratstvo; ni avtoritete
• vsaka stran ima 4 zavihke:

  1. Članek (Stran, Preberi)
  2. Pogovor (diskusija o uredniških dilemah)
  3. Uredi oz. Uredi kodo (urejanje)
  4. Zgodovina (potek urejanja)

• kredibilnost zagotavljajo recenzijski postopki
• povečana dostopnost znanstvenih informacij; princip nevtralnosti
• Wikipedija je prijetna alternativa v družbi, kjer je vse plačljivo
• neprofitna, ni zaščite avtorskih pravic, prispeva lahko vsakdo, uveljavlja sodelovanje namesto tekmovalnosti, objave so neposredno mednarodno primerljive, samorefleksivna;
•Je občutljiva in ranljiva za vandalizem, optimistično prepričanje o človeški dobronamernosti

Wikiji in šola[uredi]

• Wikipedija je zastavljena kot prostočasna dejavnost in je ne smemo delat pod prisilo
• zavračanje dela na Wikipediji:

  1. poseganje tujih avtorjev v dela
  2. spremljanje, izpopolnjevanje izdelka

• Wikipedija ni isto kot spletna učilnica; to zagotavlja Wikiverza (enostavna)
• vandalizem ni pogost in ne predstavlja večjega problema

Avtor[uredi]

• do 60. let 20. st. so literarni zgodovinarji osredotočeni na avtorja in kaj je hotel z delom povedati
~ Duševni profili slovenskih preporoditeljev (Ivan Prijatelj)
~ Levstikov duševni obraz (Anton Ocvirk)
• naslednja generacija literarnih zgodovinarjev → osredotočenost na besedilo (avtonomnost umetniškega besedila)
~ Lirika, epika, dramatika (Matjaž Kmecl, Helga Glušič, Franc Zadravec in drugi)
~ serija zbornikov Obdobja
•80. leta: pozornost k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju → literatura za bralca → vpliv demokratičnih procesov v smer postavitve posameznika in njegovih pravic na prvo mesto
~ ustvarjanje > proizvodnja; besedna umetnina > tekst; poezija > verzi

Motivacija za pisanje[uredi]

• pišemo zaradi predmeta, zaradi samega sebe ali pa socialne skupine, ki ji pripadamo
• etična problematika: avtorski napuh vodi v samopoveličevanje, hlastanje po znanstvenem prestižu
• znanstveni prestiž gradimo z izumljanjem terminov in spremljanjem njihove ustrezne rabe
• znanost je v iskanju primerne teorije, s tem ko znanstvenik oblikuje predvidenja in to nato preveri z eksperimentom ali opazovanjem, tako pa teorijo potrdi ali ovrže;
• ne smemo zanemariti dognanj, ki bi lahko ovrgle teorije (nenamerno se to zgodi pri začetnikih - diletantizem)
• neetične manire:

  1. ne damo svojega gradiva v obdelavo drugim
  2. prevzamemo vsebino nekoga drugega, ki se je zanjo trudil

• leposlovje: poudarek na načinu sporočanja; bralci vseh generacij
• znanstveno/strokovno pisanje: poudarek na vsebini; bralci strokovnjaki
• neprofesionalno in nepotrebno pisanje se ne ozira na publiko
• misel na bralca: pogoj, da sporočilo doseže cilj
• prag aktivne pismenosti ne raste
• pismenost na štirih področjih:

  1. vsakdanje sporazumevanje
  2. leposlovno
  3. strokovno in znanstveno
  4. publicistično ali novinarsko

• razlika med znanstvenim in strokovnim je razvidna glede na prostor objave in glede namembnika
~ znanstvene: objave v revijah, zbornikih, knjigah in spletiščih s statusom znanstvenih publikacij
~ strokovne: znanstvena spoznanja popularizirajo; objave v učbenikih, enciklopedijah, leksikonih, slovarjih

Izbira jezika[uredi]

• pri vsebini, namenjeno za globalno javnost naj se izbere angleščina; za domačo publiko pa slovenščino
• razprava o slovenski književnosti: nevtralen jezik je slovenščina
• spoznanja in vednost o slovenističnih rečeh moramo razširjati preko meja nacionalne filologije in preko meja jezika
• izvlečki v angleščini že od 1950 (Slavistična revija)
• v želji po mednarodni odmevnosti lahko povabimo poznane tuje akterje na domačo razpravno sceno
• gesla v slovenščini se lahko izboljšajo po zgledu tujih

Izbira teme[uredi]

• živimo v svetu številnih izbir → niso več tako omejene kot nekoč
• naraščanje človeških izbir je značilnost kapitalističnega ekonomskega sistema
• humanistični odnos do sveta: altruizem → ceniti tudi neuresničene izbirne možnosti
• izhodišče dobrega raziskovalnega dela = naklonjenost temi + intenzivno ukvarjanje s temo
• posameznik postane osebnost, ko najde svoje mesto v skupnosti
• samostojno izumljanje seminarskih → obdelava enih in istih tem
• financiranje zagotovljeno pomembnejšim temam
• maksimalna relevantnost: literatura (avtorji, knjige, inštitucije) pomembna v nacionalnem smislu
• izrazito slovenske teme težko pridejo v mednarodno okolje
• lestvica kanoniziranih avtorjev + lestvice avtorjev in del, ki so bili kulturnozgodovinsko pomembni
• strokoven odnos → ni pod vplivom publicističnega forsiranja

Vaje v pisanju[uredi]

• pisanje je veščina, ki se jo je treba naučiti
• preko ročne spretnosti se krepi inteligenca
• pisanje z roko bolj pomaga pri pomnjenju črk
• tipkanje in pisanje pomeni nekakšno haptično (tipalno) izkušnjo

Usoda avtorstva[uredi]

• skupnosti avtorjev: Društvo pisateljev, prevajalcev, Avtorska agencija
• pravo deluje kot zavora pri fleksibilnosti kulturnega sistema
• biti avtor/avtorica je nekoč pomenilo biti elita, priviligirana družbena manjšina
• visok ugled avtorskih besedil: čimmanj lektorskega in uredniškega poseganja
• težja dosegljivost publikacije vodi v manjšo zaželenost in vrednost

Soavtorstvo[uredi]

• tuji posegi v besedilo → sodelovanje, ne kritika
• Wikiknjige se z vprašanjem avtorske lastnine ne ukvarjajo
• avtorsko sodelovanje → soglasno usklajevanje v • pravila:

  1. vprašanje delitve dela in zaslug za delo v oklepaju
  2. odprtost za spremembe
  3. zatrt ego v korist dobrih odnosov
  4. zaupanje sodelavcem
  5. pravica veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo
  6. ni pomemben avtor spremembe temveč njena kvaliteta

Objavljanje[uredi]

• koncept avtorstva je povezan z objavljanjem
• stroški tiska za objave v revijah/knjigah vedno manjši
• »postaviti besedilo« pomeni naložiti besedilo na strežnik/spletno mesto, vendar postaviti ni isto kot objaviti, težje ga je tudi najti
• indeksiranje: <meta name="robots" content="noindex, nofollow"> ali <meta name="robots" content="noarchive">
• skriti ves direktorij: naslov robot.txt → robot najde 2 vrstici:
User-agent:
Disallow: / (oz. Disallow: /ime direktorija/, če hočemo iz »objave« izključiti samo ta direktorij)
• objava na spletni časopis, blog, forum + hiperpovezave → večji odziv
• status objave: namen doseči čimveč bralcev + ključne besede

Množični um ali pametna množica[uredi]

• Več sinonimov, vsi pojmijejo organiziranje znanja v informacijski družbi in za nekontrolirano, egalitaristično produkcijo vsebin množičnih avtorjev, značilno za množične medije • Wikipedija kot sinonim tovrstnih skupkov znanja je zadnja v vrsti poskusov zbrati vse znanje človeštva na eno mesto (Aleksandrijska knjižnica, razsvetljenske enciklopedije) • Problem nastane, ko družba znanja ne ceni kot vrednote

Avtorske licence[uredi]

• Rabijo se, ko imamo besedilo za intelektualno lastnino • z zakonodajnega vidika se s slednjim ukvarja "copyright" ali avtorske pravice • ozaveščajo o posebnih pravicah, ki so jih deležni avtorji

Creative commons[uredi]

• "ustvarjalna gmajna": osnovno poslanstvo je poenostavljanje dostopa do intelektualnih produktov

Strokovno pisanje[uredi]