Uporabnik:Maruška Hrastar

DOMAČE NALOGE

Obvestilo na SlovLitu, razposlano na moj rojstni dan

Moj rojstni dan je 12. 09. 2002. Na tisti dan je bilo poslano obvestilo o zagovoru disertacije študentke Barbare Pregelj- Balog, objavljen je bil link za informacije za nemško štipendijo. Avtor je Miran Hladnik, naslov obvestila je Nobeden se ni izgubil, objavljen pa je bil septembra 12, 18:22:41. Link do objave: Noben se ni izgubil

NALAGANJE SLIKE V ZBIRKO

naložila sem lastno sliko gradu Hmeljnik, ki se nahaja v bližini domačega kraja. grad Hmeljnik

REGISTER KULTURNE DEDIŠČINE

v bližini svojega domačega kraja sem zasledila dva spomenika in sicer spomenik NOB in spomenik mladinskim delovnim brigadam, ter Florjančičevo kapelico. Prav tako sta v bližini dva gradova Stari grad in grad Hmeljnik.

LEKTURA ČLANKA

Za lekturo sem si izbrala članek tekoča goriva. Popravila sem nekaj vejic, velikih začetnic in napačno zapisanih besed. tekoča goriva

GEOPEDIJA

V bližini domačega kraja (Otočec) sem odkrila bolj malo dogajališč zgodovinskih romanov, našla sem samo Spomini barona Valvasorja. Kar se tiče partizanskih spomenikov jih je nekaj. V bližini Starega gradu se nahaja partizanski spomenik, nekaj jih je tudi na Otočcu pa tudi spomenik posvečen mladinskim brigadam, tu se pa nahaja tudi Beceletova jama s spominskima ploščama. Leta 1942 se je tu skrival narodni heroj Vinko Paderšič. Skupina aktivistov se je med vojno zatekla v jamo skrivajoč se pred Italijani. Njihovo skrivališče je bilo žal izdano in kmalu obkoljeno. Vsi razen Paderšiča so se predali in bili kot talci ustreljeni. Paderšič se je še par dni boril Z Italijani in se na koncu ustrelil. Za narodnega heroja je bil razglašen decembra 1951. Zanimivost: pred vojno je študiral in tudi diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti.

SLOVENSKI LITERARNI ZGODOVINAR

Bruno Hartman- Wikipedijska stran o Brunu je sestavljena iz sedmih poglavij in sicer: 1 Življenjepis 2 Znanstveno delo 3 Bibliografija 4 Nekateri članki 5 Viri 6 Opombe 7 Glej tudi Del članka je tudi njegova slika. V poglavju Bibliografija so priložene bližnjice do COBISSA kjer so objavljena njegova dela. Zadnja sprememba strani je bila 20:22, 28. avgust 2021. Stran je bila ustvarjena 3.septembra 2007. Ustvarila jo je uporabnica Maschennka. Nekaj o Brunu. Rodil se je 29. oktobra leta 1924, umrl je 30. oktobra 2011. Hartman je osrednja osebnost slovenskega knjižničarstva. Študiral je književnost južnoslovanskih narodov, slovenski jezik, francoščino in primerjalno književnost. Pritegnilo ga je gledališče, najprej ljubljanska Drama, mariborsko gledališče in še Slovensko ljudsko gledališče v Celju. Zatem je nadvse uspešno vodil Študijsko knjižnico v Mariboru in Univerzitetno knjižnico Maribor do svoje upokojitve leta 1989. Veliko let se je posvečal slovenistiki.

SLAVISTIČNA REVIJA ČLANKA

Gregor Kocijan: KOSMAČEVA KRATKA PRIPOVEDNA PROZA MED VOJNAMA Gregor Kocijan je bil slovenski literarni zgodovinar, rojen 9. junija 1933 v Ljubljani, umrl je 10. avgusta 2016 v Ljubljani.

Odraščal je v Kranju. Študiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1957 diplomiral iz slavistike. Nato je bil zaposlen kot profesor na srednji šoli v Kranju. Od leta 1998 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani pogodbeno predaval na Oddelku za bibliotekarstvo, prej pa tudi na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo.

Avtor v članku piše, da je Ciril Kosmač svojo prvo kratko pripoved objavil v Našem rodu 1931/1932 pod naslovom Božična noč v ječi. Napisal je tudi dve objavi za mladinsko revijo Val pod psevdonimom Ceka – Študent Peter povest o materi in Potepuh Najdù, ta zadnji je zelo blizu Cankarjevemu Kurentu vendar je razlika v tem, da nima izvora v mitologiji ali pravljičnosti, ampak najdemo elemente z mnogimi avtobiografskimi potezami z veliko domovinsko privrženostjo. V Istri in v Ljubljanskem zvonu je leta 1933 objavil kratko pripoved Cerkovnik Martin. V letu 1934 je poleg Na sveti večer v Sodobnosti izšla novela Hiša št. 14, nato sta sledili še dve noveli Človek na zemlji in Življenje in delo Venca Poviškaja. Leta 1935 je Kosmač objavil tri kratke pripovedi: Ogorek in Obisk v Jadranskem kalendarju ter Zločin Bernarda Tula v Sodobnosti.

Ciril Kosmač je svoje kratke pripovedi in dolge novele ali kratke povesti v obdobju med vojnama oblikoval okoli svojih lastnih doživetij.

O PODARJENI ŠTEVILKI SLAVISTIČNE REVIJE

Podarjena številka je letnik /2018, št. 4, oktober-december. V njej se nahaja 7 razprav (ena izmed njih je napisana v ruskem jeziku= in na koncu ocene, poročila, zapiski, gradivo.

POPRAVLJALCI SVETA

• Geslo: Pustiti svet biti ali ga popraviti
• ljudi lahko razdelimo na več načinov: moški-ženske, stari-mladi, zadovoljni z življenjem-nergači,
• najbolj učinkovit način za popravljanje sveta je bila vojna,
• kulturno področje je tudi zelo pomembno, imeti čim več kulturne izbire ter jezik prispeva k kvaliteti življenja,
• na Wikipediji je veliko člankov v slovenščini,
• Wikipedija je zastonj, ker zanjo delamo zastonj,
• več avtorjev boljša kvaliteta članka.

NEKAJ O UTOPIČNEM

V slovarju Fran piše, da je utopija 1. načrt, zamisel idealne družbene ureditve ali družbene ureditve v prihodnosti, ki v stvarnosti ni mogoč, uresničljiv oziroma 2. knjiž. predstava, podoba česa, ki ni osnovana na resničnost. V literaturi se takšno mišljenje velikokrat uporablja, eno najbolj znanih takšnih del je Utopija avtorja Thomasa Mora. Moje mišljenje je, da so se avtorji velikokrat zatekli v takšen svet, ker so si ga želeli, politične razmere pa niso dopuščale dejanske spremembe. Če že niso mogli živeti v takšnem svetu so si ga zamislili in živeli v njem v svoji domišljiji.

ŠTUDIJ NOVE PISARIJE

Uvod v novo pisarijo

• Nova pisarija nadaljuje in dopolnjuje 6 natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja: Vademekum za študente slovenske književnosti,
• pismenost je v naslovu Vodnikovih knjig v 19. stoletju pomenila slovnico, danes pa "znanje, poznavanje česa sploh".

Kam z avtorjem

• Avtor je Miran Hladnik.

Prešernova pisarija

• Naslov tega učbenika spominja na Prešernovo pesnitev Kranjska pisarija,
• pesnitev je bila objavljena v drugem zvezku zbornika Krajnska čbelca leta 1831,
• z njo je Prešeren karikiral ideal ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja kot primerne podlage za slovensko besedno umetnost,
• pesnitev obsega 47 tercin (ena njegova daljših) in gre za pogovor med učencem in učiteljem.

Pismenost

• Biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo,
• nekoč so bili pismeni samo posamezniki iz višjih slojev, konec 18. stoletja pa je bilo takih posameznikov, zaradi obveznega šolanja, bistveno več,
• komunikacijske naprave se zelo spreminjajo: svinčnik-peresnik-nalivka-kemični svinčnik-tipkovnica,
• zaradi teh sprememb prihaja do konfliktov med starejšimi in maljšimi pismenimi državljani. Mlajši ne znajo oblikovati poštenega stavka, starejši pa ne znajo tipkati,
• pismenost je dvojna sposobnost sprejemanja in razumevanja zapisanih informacij ter sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja,
• obstaja več oblik npr. glasbena, kartografska, računalniška, urbana, strokovna ...
• Danes se vse vrti okoli računalniških naprav, kar kaže da se pismenost z leti spreminja in ni več toliko povezana z ročnimi spretnostmi.

Informacijska družba

• Je ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča industrijsko družbo,
• za njeno (pojmovanje) utemeljevanje so pomembni družbeni mediji, družabna omrežja, parcipativna kultura, fanovska kultura,
• tiskana knjiga se umika drugačnim informacijskim kanalom (e-knjige).

Wikiji

• Wikipedia in sorodna spletišča so metafora novega družbenega vzorca informacijske družbe,
• ta spletišča predstavljajo sodobno pismenost,
• splet je prostor, kjer informacije oblikujemo in objavljamo sami, brez želje po zaslužku,
• wikiji nas spodbujajo da sami prispevamo k zapisovanju informacij.
• Wikipedia je povečala dostop znanstvenih informacij, hkrati pa spremenila odnos skupnosti do strokovne verodostojnosti.
• razlike wikijev od drugih publikacijskih možnosti:

1. na čelu ni ne država ne nobena mednarodna profitna družba,
2. ni avtorskih pravic, prispeva lahko vsakdo,
3. uveljavljajo sodelovanje ne tekmovalnosti,
4. objave so mednarodno primerljive,
5. so samorefleksivni.

Wikiji in šola

• je močno pedagoško orodje,
• leta 2004 se pojavi potreba po popisu skupinskih projektov, leta 2005 so se začeli lotevati popisa v fakultetnih seminarjih,
• Wikiji niso nadomestek za spletno učilnico, to bi bila mogoče samo Wikiverza,
• obstajajo tudi druga orodja, ki so prostodostopna (Moodle) in odprta javnosti (MOOC), ampak je Wikiverza najenostavnejša,
• slabost je vandalizem na spletu.

Avtor

• literarni zgodovinarji naklanjajo svojo pozornost enkrat enemu drugič drugemu členu komunikacije,
• v 60. letih 20. stoletja je bila pozornost na avtorju, naslednja generacija se je usmerila k besedilu,
• v 80. letih se pozornost usmeri k bralcem, njihovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju.

Motivacija za pisanje

• pisanja se lotimo zaradi: ubesedovanja vrednega predmeta, samega sebe ter zaradi socialnih skupin katerim pripadamo,
• etično sprejemljivo pisanje je samo tisto, ki izvira iz zanimanja za temo samo.

Izbira jezika

• odvisna sta namen in publika,
• pogosto je, da za domače bralce pišemo v lastnem jeziku (slovenščina) za tuje pa v angleščini.

Izbira teme

• v akademskem okolju izbiro teme študentom narekujejo profesorji, asistenti, mentorji itd.,
• ni dobrih in slabih tem

Vaje v pisanju

• pisanje je veščina, spretnost, ki se je je treba naučiti.

Usoda avtorstva

• včasih je biti avtor/avtorica nekaj pomenilo (pisatelji so spadali med elito imeli so družbeni ugled),
• visok ugled avtorskih besedil se še danes izraža skozi avtorjeve zahteve, da lektorji in uredniki ne posegajo vanje oz. to počnejo skrajno občutljivo.

Soavtorstvo

• posegov v drugo besedilo ne smemo vzeti kot kritiko temveč kot sodelovanje,
• na Wikipediji so pravila za obnašanje soavtorjev utrjena. Drugače je na Wikiknjigah, ki odpirajo prostor skupinskemu avtorstvu,
• pravila za sodelovanje:

1. vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj,
2. bodi odprt za spremembe in usklajevanje načrtov,
3. zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov,
4. zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi,
5. soavtorji imajo pravico veta,
6. ni važno kdo je prispeval spremembo, važno je ali koristi spisu.

Objavljanje

• včasih se je objavljajo preko tiskarn danes pa večinoma na spletu,
• splet je za nalaganje informacij v skupno dobro, ne da se vanj skrijemo.

Množični um ali pametna množica

• v socialni teoriji obstaja vrsta izrazov za poimenovanje različnih kombinacij množice in pameti: množični um, kolektivna pamet, kolektivna zavest, množična zavest, angl. collective consciousness, hive mind, group mind, mass mind, social mind, collective intelligence, group intelligence ...
• vsem gre za način organizacije znanja v informacijski družbi, ki je na delu pri novi pismenosti in Wikipediji.

Avtorske licence

• rezultat pisanja je besedilo, ki ga stroke različno definirajo ali opisujejo,
• za jezikoslovje je oblika jezikovne komunikacije, za literarno vedo nekaj berljivega iz pravnega zornega kota pa je tekst intelektualna lastnina, okrog katere se je oblikovala zakonodaja imenovana copyright oz. avtorske pravice

Creative commons

• je avtorska licenca, ki za razliko od kulture dovoljevanja, na kateri temelji copyright, izhaja iz svobodne kulture,
• ta ni toliko na preži proti morebitnim zlorabam, kot je namenjeno lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodov,
• copyright bralcu dovoljuje določeno rabo v nasprotnem primeru sledijo sankcije,
• vrste licenc cc:

1. priznanje avtorstva (attribution- BY)
2. deljenje pod istimi pogoji (share-alike- SA)
3. nekomercialno (non-commercial-NC)
4. brez predelav (no derivative works- ND)

Copyright

• pri nas je imenovan zakon o avtorskih in sorodnih pravicah,
• copyright ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v kateremkoli mediju, ščiti pred zlorabo, nepooblaščeno razmnoževanje, posredovanje, predelavo ...

Bralec

Prosti dostop

• Spremenjeni koncept pismenosti je problemom in diskusijam, ki so se pletle okoli pojma bralca, dodl novo poglavje,
• doslej so bila pomembna teoretična vprašanja ustreznosti bralskega dojemanja, dekodiranja sporočila in bralske kompetence, zdaj je v ospredju njegovo praktično pričakovanje,
• sem gre prepričanje da mora biti osnovno šolsko znanje prosto dostopno,
• k prosti dostopnosti šolskega znanja spadajo zastonj učbeniki,
• zunaj šole je prosta dostopnost manj samoumevna (npr. za vstop v muzej je potrebno plačati vstopnino za knjižnico članarino ...),
• internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in krepi pričakovanje lahke dostopnosti in neplačljivosti,
• najbolj informacijska zaprta in zaščitena področja človeškega delovanja so: vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija,
• kadar so avtorji že 70 let v grobu ali svoje tekste opremijo z ustrezno cc-licenco je bralcem omogočeno prosto razpolaganje z njihovim delom,
• EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena. Za promocijo proste dostopnosti umetnosti pa se EU ni odločila,
• prosta ali odprta dostopnost (OA-open access) je geslo današnjega časa. Zadeva vse oblike informacije: revijalno, knjižno, zborniško, spletna besedila, podatkovne zbirke in večpredstavno gradivo,
• prosti dostop in prosto vsebino je treba razlikovati. Vsebino, ki je označena kot prosta, lahko poljubno spreminjamo, prosti dostop pa ne dovoljuje in ne predvideva poseganja v vsebino,
• prosti dostop v praksi pomeni časovno in krajevno neomejeno in brezpogojno spletno dostopnost. Do informacije lahko pristopi kdorkoli, kjerkoli in kadarkoli.

Založbe

• Založbe in knjigarne knjige ne znajo in ne morejo obravnavati drugače kot tržnega blaga,
• so segment kulturne industrije, ki obravnava bralca kot potrošnika kulturnih dobrin v njeni proizvodnji in lasti,
• založbe agresivno nastopajo proti knjižnicam kamor se množica zateka po cenejše knjige.

Repozitorji

• Najočitnejši dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja dobimo preko številk o citiranosti,
• repozitorji imajo funkcijo štetja ogledov objav že vgrajeno. Meriti se da obisk vsake spletne strani. V ta namen vgradimo vanjo katerega od zastonjskih števcev dostopa ali pa uporabimo skript za Googlovo analizo obiska,
• prosta dostopnost prispeva k večji branosti, vplivu objav,
• slovenski akademski repozitorji so združeni na spletišču Nacionalni portal odprte znanosti,
• pri besedilih, ki jih je avtor dal v tisk, mora prej v avtorsko pogodbo z založnikom vpisati člen, ki mu vzporedno spletno objavo dovoljuje,
• individualne spletne objave avtorji opremljajo z licenco creative commons.

Varovanje zasebnosti

• Na dveh pravnih področij je sabotaža sodobne informacijske družbe še posebej boleča: slovenska avtorska zakonodaja in zakon o varstvu osebnih podatkov,
• razlogi za nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja so raznovrstni.

Kredibilnost

• Za objavljanje je danes manj ovir kot v preteklosti. Objave na spletu so brezplačne,
• razen nekaterih izjem lahko vsakdo objavi vse,
• avtorju smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana in za katerega domnevamo, da si ne more privoščiti zavajanja bralcev,
• avtorjevo mesto v znanstveni skupnosti preverimo na spletišču Sicris,
• do starejših avtorjev smo bolj zaupljivi zaradi njihove modrosti.

Aktivizem

• V 70. letih so slovenski humaniste vzgajali v humboldtovski veri, da je izvir akademskega dela gola znanstvena radovednost, tešenje radovednosti pa njegov smoter,
• aktivizem je socialni koncept, ki ga dokumentirajo slovarske sintagme kulturni, mladinski, partijski, sindikalni aktivist. Ne pomeni nujno, da imamo opraviti z naprednimi družbenimi gibanji.

Avtorstvo

• Inštitucionalna vezanost avtorja je podatek z dvojno valenco. Po eni strani podeljuje legitimiteto po drugi pa radi zavirajo objavo prelomnih odkritij, novitet.
• Starost dokumenta ima dobre in slabe strani. Za stare predvidevamo da so bolj zanesljivi.

Strokovno recenziranje

• (Ang. peer reviewing) je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih,
• recenzenti so strokovnjaki, ki jim je znanstvena srenja priznala kompetenco za področje recenziranja in ki v skupnosti uživajo ugled. Uredniki časopisov, zbornikov in knjig.
• Delo, ki je predmet strokovne presoje, recenzenti sprejmejo, zavrnejo ali sprejmejo pod pogojem, če avtor popravi problematična mesta v skladu s pripombami.
• Preprečevalo naj bi objavljanje nepreverjenih in nepremišljenih razprav.

Pravopis

• Če pisec ne pozna pravopisa oz. se ne zna dobro izraziti se pojavi dvom kredibilnosti informacije.

Ločila

• Indikator piščeve pravopisne kompetence je ali pozna razliko med vezajem, pomišljajem in dolgim pomišljajem in če ve kdaj so stični in nestični,
• drugi tak indikator so narekovaji. Slovenski pravopis pozna tri oblike dvojnih in več oblik enojnih narekovajev. Wikipedija priporoča uporabo srednjih.

Velike začetnice

• Naslove kolon ali vrstic v tabelah je priporočljivo pisati z veliko začetnico. Celice znotraj tabele pa praviloma z malo razen če gre za cele stavke ali imena,
• v alinejah velika začetnica nastopi takrat kadar alineje prinašajo daljše in stavčno oblikovano besedilo.

Digitalna pismenost

• Avtor mora znati do konca pripraviti besedilo, kar brez računalnika ni mogoče.

Formati besedil

• Pisec mora poznati razlike med računalniškimi formati besedil. Prepoznava jih po končnicah na koncu dokumentov:
• txt- golo besedilo
• doc, docx, rtf, odt- obogateno besedilo
• htm, html- spletno besedilo
• pdf- natisljivo besedilo
• wikiji nimajo končnic.

Besedilo v wikijih

• Pišemo neposredno v okno, ki se odpre z zavihkom uredi. V wikijih lahko delamo tabele, uporabljamo matematične formule, rišemo grafe, vstavljamo slike.
• za odstavek pustimo eno prazno vrstico,
• ٭ je enota v seznamu na začetku vrstice,
• naslovi =xxxx= (podnaslovi z večimi enačaji),
• ležeči tisk z dvema apostrofoma, krepkega s tremi,
• povezava z oglatimi oklepaji,
• sliko vstavimo preko menija.

Sporočanje popravkov in komentarjev

• Uredniki, mentorji, recenzenti in drugi bralci avtorjem sporočijo svoje pripombe ustno, v samostojnem besedilu ...
• Z menijsko izbiro "sledi spremembam" urejevalnikom naročimo, da beleži naše posege v besedilo,
• naloga lektorja, urednika ali mentorja je, da svoje posege v besedilo jasno označijo, pisec pa se je dolžan nanje odzvati tako, da je vidno katere popravke je upošteval in katere ne.

Navajanje

• Srce humanistične znanosti je citat,
• citat nam prihrani trud, da bi reproducirali več teksta, kot ga potrebujemo.

Čemu sploh citiramo

• Strokovni pisec ali govorec brez sklicevanja na druge ne more,
• najbolj zaleže navajanje izjav splošno poznanih in cenjenih avtorjev,
• pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti.

Prepisovanje

• Plagiat je takrat ko se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave,
• kadar je plonkanje načrtna strategija govorimo o intelektualni kleptomaniji, parazitiranju na temah kolegov.

Citatni indeksi

• Citiranost je pomemben mehanizem za oblikovanje hierarhije v stroki,
• citation index je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave.

Faktor vpliva

• To je številka, ki kaže stopnjo uglednosti,
• indeksirane hiše dobijo številko tako, da številko citatov, ki so jih bili članki iz revije deležni v drugim pomembni h revijah, delijo s številom člankov v nekem času in pomeni povprečje citiranosti na članek,
• Višji kot je faktor vpliva, več je vredna objava in višji je znanstveni ugled nekega avtorja,
• slabost meritev je da so kulturno pristranske.

Slovenske znanstvene revije

• Najkvalitetnejše revije v katerih objavljajo slovenski literarni zgodovinarji so:
• Primerjalna književnost,
• Slavistična revija,
• Dve domovini,
• Jezik in slovstvo,
• Razprave SAZU,
• Studia mythologica Slavica,
• Knjižnica,
• Phainomena,
• Actu Neophilologica,
• Traditiones,
• Slavia Centralis,
• Verba Hispanica.

===== Citatni slogi ===== 

• APA (psihologija, vzgoja, družbene vede),
• MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika),
• AMA (medicina, biologija),
• čikaški (naravoslovje, splošno),
• wikipedijski.

Tehnika citiranja

• Citat ali navedek je iz dveh delov: iz navednega besedila in navedbe vira citata.

Opombe

• Včasih so služile v glavnem navajanju literature, na katero se je pisec skliceval,
• danes je standardno mesto na wikijih čisto na koncu.

Kratki sklici

• Kratki sklici se besedilu prilegajo takole: Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984:15).
• Avtorji pred oddajo uredništvu poenotijo sklicevanje v skladu z navodili.

Označevanje navedkov

• Narekovaji,
• odstavek in drugačen črkovni rez,
• izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje.

Od kod vse citiramo

• Iz vseh mogočih virov: knjige, poglavij iz knjig, razprave v zborniku, člankov, spletne strani ...

Viri in literatura

• Ločeno navajanje virov je nesmiselno,
• delitev na vire in literaturo je smiselna pri dolgih seznamih.

Zaslon in papir

• Trenutno slovenski literarni zgodovinar piše večinoma na zaslon,
• predvidevamo da bo kmalu zelo drugače,
• strokovni časopisi se selijo na splet,
• naročniki zaradi spletne dostopnosti odpovedujejo naročnino na strokovne časopise.

Zgledi

• Podatke o publikacijah, ki smo jih navajali smo nekoč prepisovali z naslovnic in z kolofona,
• manj napak zgrešimo če vzamemo podatke iz Cobissa in na naslovnici oziroma kolofona samo preverimo če so podatki v redu,
• Cobiss ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot: polni, ISBD, COMARC,
• za naše potrebe so preobširni in prenatančni.

Knjiga

• Na zaslonu- Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. (COBISS)
• Wikikoda- Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. COBISS

Knjiga na bralniku

• izdaja iz katerih je bil vzet tekst za bralnik največkrat ni zapisana,
• zato raje citirajmo z dLiba ali Wikivira,
• celotna bibliografska navedba: Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Kindle.

Članek v zborniku

• v Cobissu je treba odpreti dva zapisa, zapis o članku in zapis o zborniku, kamor nas prinese klik na povezavo Glej publikacijo na dnu zapisa o članku.

Poglavje

• Joža Mahnič. Zgodovina slovenskega slovstva, 5: Obdobje moderne. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.

                                     ali

• Joža Mahnič. Obdobje moderne. Zgodovina slovenskega slovstva, 5. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.

Spremna beseda

• Jelka Mrvar. Knjigi Ivanke Mestnik – Grenki kruh – na pot. Ivanka Mestnik. Grenki kruh: Zgodovinski roman. Grosuplje: Mondena, Izziv, 2003. 427–429. (COBISS)
• Podobno navedemo nenaslovljeno urednikovo spremno besedilo na zavihku romana: Ivan Potrč. [Spremno besedilo na zavihkih ščitnega ovitka.] Karel Grabeljšek. Nioba. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977. (COBISS)

Razprava v reviji

• Urška Perenič. Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov. Slavistična revija 60/3 (2012). 365–382. (COBISS)
• Urška Perenič. Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov. Slavistična revija 60/3 (2012). 365–82. COBISS,

Članek v časniku

• Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13. (COBISS),
• pri člankih iz dnevnega časopisja letnika in številke ne zapisujemo, pomembna sta datum in stran.

Članek na dLibu

• dve vrsti zapisa: posamična avtorska objava in cela številka v časopisu. Prvi imajo urejene metapodatke, drugi jih nimajo zato je treba posamezna avtorska besedila v številki šele najti.
• Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. (COBISS) dLib

Enciklopedijsko geslo

• Gre za vire brez urejenih metapodatkov,
• planinsko povest,
• navajanje URL-jev je grdo in nesmiselno tako na zaslonu kot na papirju,
• Planinska povest. Iz Wikipedije, proste enciklopedije 10. jan. 2012.
• Planinska povest. Wikipedija: Prosta enciklopedija 10. jan. 2012.
• Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012.
• Anton Slodnjak. Levstik, Fran (1831–1887). Slovenska biografija, ali, kadar želimo izrecno pokazati na relevantni vir podatkov znotraj SB: Anton Slodnjak. Levstik, Fran (1831–1887). PSBL. Slovenska biografija.

Forum

• Katja 10. Re: Kresnik 2013. Knjižni molji. Med.Over.Net 10. dec. 2012.
• Pomemben vir slovenističnih informacij je forum SlovLit,
• Marko Juvan. Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«. SlovLit 10. jan. 2013.

Spletni tečaj

• J. Simon Rofe in Yenn Lee. Understanding Research Methods [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014.
• Courseri podobno spletišče je edX.

Blog

• Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.
• Blog je zahtevnejši za citiranje.

Članek na spletišču

• Miran Hladnik. Slovenski viteški roman. 7. dec. 2010. Daljša verzija članka za zbornik Vitez, dama in zmaj: Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem, 1: Razprave. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2011. 275–82. (COBISS) .

Zapis v podatkovni zbirki

• Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.

Diplomska naloga

• Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Ljubljana, 1992,
• Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Mentorica Helga Glušič. Ljubljana, 1992. Knjižnica Oddelka za slovenistiko, FF UL.

Prosojnice, video predavanja, animacija

• povezavo na prosojnice opremimo z oznako ppt, pptx, prosojnice ipd.
• Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx
• András Kornai. Language Death in the Digital Age. META-FORUM 2012 – A Strategy for Multilingual Europe. Bruselj jun. 2012, objavljeno na Videolectures 9. avg. 2012. Prosojnice.
• Anubis Animation (Ancient Egypt). Youtube 21. maja 2012.

Zemljevid

• zemljevidi so podobno kot slike opremljeni s podatki o viru neposredno pod zemljevidom,
• v seznamu literature:
• Sloj – Literarni spomeniki. Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014.
• Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014.

Fotografija

• V seznamu literature vire fotografij navajamo neposredno pod fotografijami,
• wikiji slik ne številčijo samodejno, tako kot znajo številčiti naslove ali alineje,
• podoben status kot fotografija imajo grafikoni ali tabele. Tudi tu se navaja vire neposredno pod njimi,
• fotografija mora biti opremljena z licenco cc in avtorja je potrebno navesti,
• navajamo v Foto taintu, ime fotografa izpustimo, kadar se podpiše z vzdevkom,
• fotografije v javni lasti se nahajajo na spletiščih: Flick, Instagram, Panoramio, Wikipedijina zbirka (Wikipedia Commons),
• Slika 2: Naslovnica Albuma slovenskih književnikov, 1928. dLib

Risba

• Opis slike je predolg da bi ga v celoti navajali,
• Slika 14: Note with pin 3 clip art. Clker.com: Free clipart.

Glasbeno delo

• Frédérik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen.
• Naslove glasbene klasike torej slovenimo, tako kot slovenimo naslove del klasičnega slikarstva.
• Kaj ne naredit: Frédérik Chopin. Nocturne no.2 in E flat, Op. 9. Musopen.

Radijska, televizijska oddaja in film

• Znajti se moramo s podatki, ki se pojavijo v napovedih programa ali v spletnem arhivu medijskih hiš.
• Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbulenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC.
• Ferdo Delak. Triglavske strmine. Scenarij Janez Jalen. Sava film 1932.

Napake pri citiranju

• Nepoznavanje temeljnih referenc,
• poznavanje referenc zgolj v enem jeziku ali znotraj ene »šole«,
• vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference, čeprav za temo niso dovolj relevantni,
• nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo,
• samocitiranje,
• citiranje zaradi citiranja samega,
• navajanje http-jev, zlasti dolgih, je popolnoma odveč, URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij,
• še bolj narobe je navajati samo http-je brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu,
• za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji,
• navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov (in avtorjev) gesel, iz katerih smo črpali, ne zadošča.

Navajanje na Wikipediji

• zahteve spletišča:
• da se med viri ne navajajo drugi članki z Wikipedije (nanje se lahko sklicujemo v obliki linkov),
• poudarjena je prepoved lastnega raziskovanja oz. sklicevanja nanj,
• Wikipedija nima svojega »hišnega stila« citiranja, sprejema vse obstoječe standarde, vendar si prizadeva, da je citiranje znotraj posameznega članka kolikor mogoče poenoteno.

Žanri

• Status strokovnega pisanja imajo naslednji žanri:
• podatkovna zbirka,
• poročilo o dogodku,
• povzetek,
• članek (nagovor, spremna beseda, jubilejni zapis, komentar, glosa, intervju, dnevniški zapis, (pismo), forumski in novičarski prispevek, blog),
• kritika (polemika, strokovna ocena),
• enciklopedijsko geslo,
• esej,
• predavanje (prosojnice),
• kritična izdaja (uredništvo, redakcija),
• učbenik,
• priročnik,
• navodila,
• razprava,
• pregledna znanstvena razprava,
• izvirna znanstvena razprava,
• strokovna recenzija.

Šolsko pisanje

• Treba je razlikovati žanre šolskega strokovnega pisanja, kamor spadajo:
• referat,
• esej,
• diplomska naloga (magisterij,doktorat),
• prvi namen je izpolniti študijske obveznosti.

Popravljanje

• Popravljanje je zbirni izraz za dve strokovni dejavnosti, za lektoriranje in kogiranje,
• lektura je popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilo optimalno,
• lektor mora odpraviti zatipkanine, pravopisne napake in slogovne pomankljivosti,
• najbližji prevod v angleščino je copy editing,
• korektura ali korigiranje (proofreading) je odpravljanje napak, ki jih je v besedilih povzročil kdo drug,
• uredništvo ali urednikovanje je ime za vrsto kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi. Urednik je oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči ali ga bo sprejel v objavo ali ne.

Komunikacija v stroki

E-pošta

• Klasično dopisovanje je praktično mrtvo,
• e- pošta je ena najpogostejših rab računalnika, interneta in telefonov,
• izumili so jo za znanstvene komunikacije na MIT leta 1961, za globalno dopisovanje je postala uporabna od 80. let dalje,
• neodzivanje na pošto je nedopustno,
• na prejeti odgovor se je vljudno zahvaliti,
• za strokovno komunikacijo se uporablja standardna slovenščina,
• pomankanje komunikacije je eden glavni razlogov za nesporazume in konflikte med ljudmi,
• v vrstico ZA: vtipkamo naslovnikov poštni naslov, v vrstico KP: vse tiste, ki jih v pismu ne nagovarjamo neposredno, ampak jim pošiljamo samo v vednost, vrstica SKP: (skrita kopija) pa je namenjena prejemnikom, ki jih želimo obvestiti tako, da jih drugi ne vidijo na seznamu prejemnikov,
• kako začeti pismo o strokovnih zadevah?

1. Na forumu: Dragi kolegi, Spoštovani kolegi,
2. starejšim od sebe: Spoštovani gospod profesor, Spoštovani prof. fr. Bernik,
3. običajna komunikacija pri nagovorih: vikanje+ priimek ali tikanje+ osebno ime, kombinacija vikanja in osebnega imena je netralna samo pri učiteljevem nagovoru študenta.

• Kako zaključimo?

1. S spoštovanjem,
2. Lepo Vas (te) pozdravljam, Z lepimi pozdravi,
3. Pozdrav, S pozdravi,

• Podpis:

1. tiste, ki tikamo z imenom, tiste, ki vikamo z imenom in priimkom,
2. na dnu forumskega sporočila --miran, --mh,
3. na pogovorni strani Wikijev se podpišemo s klikom na ikono svinčnika, 2 vezaja in 4 tilde (-- Maruskahrastar (pogovor) 17:20, 1. december 2021 (CET)), tildo dobimo s klikom na Alt + 126, ko shranimo se pojavi ime s katerim smo prijavljeni,

• pri naslavljanju sledimo naslednjim načelom:

1. ime naj bo kratko,
2. pomenljivo,
3. enolično,
4. variante naj se zaporedno številčijo,
5. morebitni popravljalec dokumenta naj naj koncu dopiše svoje začetnice.

Socialna omrežja

• Je ime za načine družbene komunikacije, ki jih je prinesla nova socialna paradigma,
• ključne besede so: skupnost, kooperativnost, kolaboracija, množičenje,
• Facebook je najpopularnejše družbeno omrežje. Pojavil se je leta 2004, pomemben je za promocijo znanstvenoraziskovalnih, strokovnih, pedagoških in drugih akademskih informacij.

Tvit

• Je sporočilo v družbenem omrežju Twitter,
• podjetje ima status profitne organizacije in služi s prodajo naslovov interesnih skupnosti oglaševalcem,
• skupaj z blogi in linki so tviti na druga socialna omrežja nekakšna obvezna promocijska spremljava pomembnih strokovnih dogodkov in objav.

Drugo

• Daljša strokovna sporočila najdemo na družabnem omrežju Linkedln,
• komentatorske rubrike, ki jih odpirajo časopisi pod članki na spletu, ne spadajo v strokovno pisanje, večinoma tudi v publicistično ne.

Zagovor

• Med "dramske" oblike strokovnega pogovarjanja spadajo zagovori akademskih spisov: referatov, seminarskih nalog, diplom, magisterijev, doktoratov, ki imajo status inciacijskega obreda.

Literarna kritika

• Razlika med literarno in strokovno kritiko. Predmet prve je literarno delo, predmet druge pa strokovno ali znanstveno delo. Literarne kritike imajo status publicističnih besedil, strokovne pa strokovnih besedil.

Enciklopedični članek

• Razlikujejo se po zahtevi,
• odpovedujejo se anekdotičnosti, izpuščajo prepodrobne informacije, ki se nanašajo na druga kulturna okolja,
• upoštevanje naslednjih načel:

1. soglasnost, sodelovanje, strpnost,
2. vrednostna nevtralnost.

Biografski članek

• Pri izbiri novih slovenskih literarnih zgodovinarjev za vpis v Wikipedijo sta imela težo dva kriterija: avtorstvo strokovne ali znanstvene monografije in znanstvena kompetenca,
• za enciklopedični vpis najprej kandidirajo osebe, ki se pogosto pojavijo v drugih geslih,
• prepriča tudi njihova uvrstitev na različne sezname.

Članek o knjigi

• Enciklopedični popis vsake knjige ni izvedljiv,
• ko se literarnozgodovinarski razred loti npr. sistematičnega popisa romanov 60. let 20. stoletja bodo samostojni vnos doživela tudi osamljena besedila pozabljenih avtorjev,
• na Wikipediji teče projekt popisa knjig z naslovom Romani.

Učbenik

• Specifike učbeniškega pisanja so:

1. dialoškost, ki se kaže v poglavjih Vaje ali Naloge, v formatu delovnega zvezka,
2. povzemanje in ponavljanje,
3. poenostavljanje, oblikovanje kratkih in zapomnljivih definicij in naštevalnih nizov,
4. privlačna tipografija: barve, okvirčki, ozadja, ilustracije,
5. skupinsko avtorstvo z urednikom na čelu,
6. povezovanje učbenikov v serije,

• Nova pisarija ima status učbenika.

Strokovni blog

• Blog je skrajšana oblika angleške besede weblog (spletni dnevnik),
• za strokovni namen je primeren področni blog, blog na določeno temo, osebni blog humanista, raziskovalca,
• poznana blogarska orodja: WordPress, Googlov Blogger, Siolov Blogos,
• zelo so prispevali k porastu objavljanja,
• blogerji se odzivajo instantno, tu je pomembna ažurnost,
• kaj oddaljuje bloganje od znanosti: anonimnost objav, avtorjev narcizem, obsedenost z medijem,
• takšne objave se izogibajo intezivni argumentaciji in citiranju.

Spletni forum

• Na strokovno ali znanstveno tematiko so pomembno orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti,
• člani skupnosti objavljajo strokovna sporočila, vprašanja, odgovore, nasvete, komentarje, ugovore, vabila, oglase,
• pojavili so se v 90. letih 20. stoletja,
• pred spletom poznano kot elektronska oglasna deska ali poštni seznam.

Slog

• Včasih je bilo besedilo asociirano s papirjem, danes pa z zasloni,
• zaslon vse pogosteje narekuje besedilu obliko, ki je na papirju pokončna na papirju pa večinoma ležeča.

Sestavni deli

• Kompozicijski elementi strokovnih besedil so: avtorjevo ime, naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazala, telo besedila (uvod, teorija/metoda, gradivo, analiza, sklep), literatura, priloge (slike, tabele, grafikoni, opombe),
• kompozicija znanstvenega prispevka- kratica IMRAD (introduction, methods, results and discussion),
• za pisanje doktorskih dispozicij: naslov, uzvlečel, hipoteze, utemeljitev, metode, rezultati, literatura.

Naslov

• Je prva točka stika strokovne informacije z bralcem in je radikalni povzetek teksta,
• naslov naj:
• izraža temo natančno in jedrnato; priporočena dolžina je največ deset besed s terminološko težo,
• je pravopisno brezhiben,
• ne vsebuje krajšav,
• ni v obliki stavka ali vprašanja,
• stvarni naslov ima prednost pred metaforičnim ali citatnim,
• ne vsebuje narekovajev za zaznamovanje posebnega pomena,
• ni zapisan z velikimi tiskanimi črkami,
• če je potreben podnaslov, naj bo od naslova ločen z dvopičjem in naj se začne z veliko začetnico,
• podnaslov naj ne ponavlja izrazov iz naslova.

Izvleček

• V glavi članka je krajša oblika povzetka,
• štirje sestavni deli izvlečkov:

1. predmet raziskave,
2. metode,
3. rezultati,
4. sklep oziroma implikacije,

• vse to v največ desetih vrsticah.

Ključne besede

• Spominja na izbiranje kategorij,
• izrazi morajo biti frekventni in imeti terminološko težo.

Kazalo vsebine

• Oblikuje ga program, če ustrezno označimo naslove in podnaslove.

Povezave

• Ločujejo besedilo na papirju od besedila na zaslonu,
• vnašamo jih v besedilo v vsakem formatu besedila in v vsakem urejevalniku,
• prepoznamo jih po modri barvi besedila.

Napake

• Poglavite hibe humanističnega pisanja:
• gostobesednost (dolgoveznost, epskost, ponavljanje, tavtološko izražanje),
• nerazumljivost (zapletenost, enigmatičnost sporočila),
• pomanjkanje konteksta,
• slogovni manierizem (uporaba arhaizmov, literarno markiranje sloga, duhovičenje, demonstracija »dobrega sloga«),
• slogovna puščobnost,
• pristranskost (pretirano poudarjanje svojega stališča, odvisnost od jezika obravnavanega literata, ideologizacija sporočila),
• nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca,
• skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom,
• mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost.

Gostobesednost

• Črtamo dele besedila, ki ne prispevajo najbolj k tistemu, kar želimo sporočiti,
• brez škode črtamo besede: tudi, še, pa, lahko, svoj, prav tako, nato, načeloma, zagotovo …

Nerazumljivost

• Zapletanje enostavnih reči je slogovna napaka.

Pomankanje konteksta

• Pogosta napaka je da pozabimo na tezo, še večja napaka pa je nasilno posploševanje.

Manierizem

• Besedilo naj bo sklenjeno, stavki lepo vezani da bo besedilo kompaktno.

Slogovna ubogost

• Pretirano ponavljanje posameznih izrazov,
• moteče so strukture: iz grafikona, preglednice itd.
• v literarnovednem pisanju je moteča uporaba besed predstavljati in predstavnik (namesto Grm je predstavnik ekspresionizma zapišemo Grm je ekspresionist).

Pristranskost

• Benigna pristranskost ima izvor v piščevi zaljubljenosti v temo (Josip Jurčič postane naš Jurčič), maligna pa je ideološke narave.

Terminologizacija

• Jezikoslovje in zgodovinska izkušnja pripovedujeta, da so imena arbitrirana, da so posledica družbenega dogovora in prakse,
• imena in termini so lahko jezikovno ustreznejši ali manj ustrezni, ne morejo biti vnaprej pravi ali napačni.

Spol in število

• Nekdaj je veljalo, da ko mislimo na oba spola uporabljamo moški spol,
• feminizem prinese zahtevo po popravljanju, to dosežemo z vzporedno uporabo moške in ženske oblike.

Mentalno brambovstvo in servilnost

• Razmerje med domačim in tujim, vprašanje iz katerih virov bomo črpali, po katerih metodoloških vzorcih se bomo ravnali, bomo uporabljali raje domačo terminologijo ali prevzeto.

Govorna prezentacija

• Standardni način prezentacije je objavljanje,
• podlaga za objavljanje je pogosto predhodna objava,
• pisna besedila niso najbolj primerna za zvesto govorno reprodukcijo, motijo opombe, citati, bibliografski navedki,
• včasih je motila dolgočasnost, danes pa anekdotičnost.

Prosojnice

• Sinonim za prosojnice je PowerPoint,
• druga orodja: Google Slides, Prezi, Libre Office- Impress,
• slabe plati: predavanje postane prebiranje prosojnic, poslušalci sledijo tekstu in ne govoru.

Vizualizacija

• Prosojnice so že ena od oblik vizualizacije,
• besedilo na spletu je slikovitejše od natisnjenih besedil, na papirju je slikovitost stalna.

Fotografije

• Današnja kultura premika težišče z verbalnega sporočanja v slikovno,
• gre za mišljenje v mentalnih podobah, obvladovanje dvo in trodimenzionalnih predmetov, ki ga procesira desna možganska hemisfera,
• digitalizacija je zaslužna za razmah fotografije,
• da imajo fotografije drugačno eksistenco kot tekst, nakazuje že način njihovega pojavljanja in citiranja:

1. fotografija običajno ni objavljena samostojno, ampak v kombinaciji z besedilom ali v družbi drugih slik,
2. fotograf je večinoma en sam,
3. fotograf je praviloma podpisan pod sliko, in to za njenim naslovom, ravno obratno kot pri tekstih, kjer je avtor zapisan pred naslovom.

Licenciranje fotografij

• Po zakonu če ne mine 70 let od avtorjeve smrti je objava njihovega dela prepovedana,
• prepovedana je objava fotografij stavb ali kamnoseško obdelanih nagrobnikov katerih avtorji še niso 70 let pod rušo,
• posnetki platnic, ki so avtorsko delo in sicer niso v javni lasti do zakonitega izteka avtorskih pravic, naj bi bili v omejeni ločljivosti,
• fotografijo zadeva jugoslovanski zakon o avtorskih pravicah iz leta 1978, po katerem so avtorske pravice za fotografije potekle 25 let po objavi. Po 29. 4. 1995 se to raztegne na 70 let.

Fotografije kulturne dediščine

• 44. člen v Zakonu o varstvu kulturne dediščine določa, da za uporabo podobe in imena spomenika zahteva soglasje lastnika.

Nalaganje na wikije

• Včasih je to potekalo preko menijskih izbir, zdaj pa na zbirki, treba je izpolniti obrazec.

Infografika

• Je oblika vizualizacije podatkov, informacij in znanja sploh,
• zanimanje so spodbudila popularna prostodostopna računalniška orodja,
• grafični prikazi so izumi iz konca 18. stoletja.

Tabele

• Podatki so razporejeni po celicah na preseku med stolpci in vrsticami,
• obstaja posebna vrsta računalniškega programja, razpredelnice (v MS- pisarni Spreadsheet).

Grafikoni

• Za njihovo razumevanje potrebujemo legendo,
• vid prinaša največ organizacij,
• klasifikacije grafičnih predstavitev podatkov so uporabljene v literarni vedi:

1. grafikon (chart), histogram, črtni, stolpični,
2. diagram (graph): časovni ali kronološki,
3. kartogram, shema, piktogram.

Zemljevidi

• V slovenski literarni vedi je menda prva začutila potrebo po zemljevidu Marja Boršnik v Tavčarjevi prvi knjigi Zbranega dela je objavila Načrt Poljan,
• pozneje so se zemljevidi za nemane literarne vede risali sporadično.

Besedni oblak

• Omrežno orodje Wordle na zaslon izriše besedni oblak teksta, ki smo mu ga dali v objavo, Voyant tools pa zraven pove o besedilu še marsikaj.

Iskanje

• Iskanje je med mentalnimi dejavnostmi, pri katerih nam pomaga računalnik na visokem mestu,
• da ne bi prihajalo do zamenjav med avtorji, pri Cobissu poskrbi koda,
• disambiguraciji (razločitvi pomenov) naj bi pomagal sistem ORCID,
• ta koda je povezana s Thomson Reutrsovo kodo raziskovalcev,
• identifikaciji knjižnih objav je od 1970 dalje namenjena številka ISBN, identifikaciji periodike ISSN, identifikaciji spletnih objav pa DOI.

UDK

• Univerzalna decimalna klasifikacija, ki spremlja objave, nasprotno od enkratnih številk ISBN, ISNN ipd. poskrbi za pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje oz. na eno od področij človeške dejavnosti,

0 Znanost in znanje. Organizacije. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo. Institucije. Publikacije 1 Filozofija. Psihologija 2 Teologija. Verstva 3 Družbene vede. Politika. Ekonomija. Pravo. Izobraževanje 5 Matematika. Naravoslovje 6 Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika 7 Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport 8 Jezik. Književnost 9 Geografija. Biografija. Zgodovina.

DOI

• Digital Object Identifier, digitalni identifikator objekta, je standard za označevanje spletnih objav, ki streže lažjemu in trajnejšemu dostopu do znanstvenih podatkov in prispeva k njihovi večji vidnosti.

COBISS ID

• Na slovenskem je za identifikacijo publikacij uporabna številka COBISS, s katero je opremljena vsaka pri nas registrirana objava,
• bibliografske enote v seznamih literature in v opombah na Wikipediji se tako zaključjejo z nizom COBISS.

Podatki in podatkovne zbirke

• SSKJ- podatek je dejstvo, ki o določeni stvari kaj pove ali se nanjo nanaša,
• informacije so dveh vrst: dokumenti in podatki, dokument je fizična reprezentacija informacije s komunikacijsko intenco in funkcijo,
• podatki so osnovni elementi informacije, pridobljeni večinoma z meritvami in prikazani v podatkovni zbirki v obliki tabel in grafov,
• v digitalni knjižnici Slovenije dLib se iskalec najprej sreča z vrsto bibliografskih podatkov, ki ustrezajo njegovi poizvedbi,
• zbirke: Razvezani jezik, Slovenska kmečka povest ...

Iskanje po dLibu

• Navodila:
• kadar nimamo sreče z iskanjem po metapodatkih, tj. po avtorju ali naslovu dela (in glavnina skeniranega gradiva je take narave, da obstajajo metapodatki samo za večje skenirane enote (za knjige, posamezne številke revije, ne pa npr. za posamezne članke znotraj revije), takrat pod iskalnim poljem odkljukamo možnost išči tudi po celotnem besedilu
• kadar je zadetkov preveč, iskanje omejimo z vtipkanjem dodatnih izrazov, za katere vemo, da jih tekst vsebuje, ali pa
• postavimo niz besed, za katere vemo, da se nahajajo v besedilu skupaj, med narekovaje
• pri neuspešnem poizvedovanju je treba poizkusiti s kakšnim drugačnim nizom, saj strojno branje pri težje berljivih predlogah ni bilo vedno zanesljivo in iskalnik zato niza ne bo našel, tudi če ga tekst vsebuje, npr. kadar je OCR niz veselo interpretiral kot vese10
• preštevilne zadetke redčimo z omejevanjem virov v levem stolpcu.

Seznami

• Seznamske alineje uporabimo kadar želimo našteti serijo elementov na čim razločnejši način,
• osnovni obliki sta neoštevilčeni seznam (na začetku vsake alineje je sredinska pika, vezaj ali kakšno drugo grafično znamenje) in oštevilčeni seznam,
• v html- kodi prvega napoveduje niz ‹vl›, drugega ‹ol›, alineje pa ‹li›.

Digitalna humanistika

• Nova pisarija spada v področje digitalne humanistike,
• literarnovednemu segmentu znotraj digitalne humanistike ustreza podpodročje empirične literarne vede, jezikovnemu segmentu pa podpodročje računalniškega jezikoslovja,
• digitalno humanistiko lahko razumemo kot področje stika dveh kultur, znanosti in humanistike,
• izraz je bil prvič uporabljen leta 2001.

Empirične metode

• To pomeni da so bili podatki pridobljeni z opazovanjem ali eksperimentom,
• pod empiričnstjo razumemo:
• pridobivanje materialnih dokazov (podatkov) z eksperimentiranjem in opazovanjem,
• merjenje podatkov (preštevanje, kvantifikacija),
• preverljivost meritev,
• Empirični pristopi so v literarno vedo prišli:

1. iz nehumanističnih ved, npr. matematike,
2. iz informacijskih in komunikacijskih tehnologij (vpliva IKT nekateri ne razumejo kot mostu med disciplinami, ampak kot poskus sovražnega prevzema,
3. preko jezikoslovja (kvantitativna stilistika, jezikoslovno računalništvo, korpusna lingvistika, jezikovne tehnologije),
4. preko tržnih raziskav knjige,
5. iz tradicije pozitivističnih pristopov v literarni vedi.

Programi

• Weka, data mining software (zajem podatkov),
• analiza besedil in drugih podatkov:
• Gephi (risanje grafov),
• Graphviz (risanje grafov),
• Bookworm (vizualizacija besedne dinamike v velikih knjižnicah),
• Textalyser,
• TAToM, Text Analysis with Topic Models for the Humanities and Social Sciences,
• Orange Textable (analiza besedil Arisa Xanthosa),
• TACT (Text Analysis Computing Tools) (besedilna orodjarna Univerze v Torontu),
• CATMA (Computer Assisted Text Markup and Analysis (orodje za spletno besedilno analizo avtorjev Jana Christopherja Meistra z Univerze v Hamburgu idr.).

Projekti, revije

• Glottometrics. RAM-Verlag: Quantitative linguistics, 2001,
• Empirical Text- and Culture Research. RAM-Verlag: Quantitative linguistics,
• German historical novel. Uni Innsbruck. Ur. Kurt Habitzel in Günter Mühlberger, 1997,
• Literary Lab. Stanford University. Ur. Franco Moretti. 2010,
• Digital Studies / Le champ numérique. Kanada, 1992,
• TextGrid – virtualno raziskovalno okolje na univerzi v Göttingenu,
• TUSTEP – programski sistem za obdelavo besedil na univerzi v Tübingenu,
• Teresah: Tools E-Registry for E-Social science, Arts and Humanities,
• DiRT – Digital research tools Directory,
• TAPoR – spletišče za besedilno analizo, Univerza v Alberti, Kanada,
• Europeana – evropska digitalna knjižnica (Europeana na Wikipediji),
• Gutenberg – najstarejša digitalna knjižnica (projekt Gutenberg),
• OpenLibrary – knjižnični projekt Aarona Swartza in Internet Archive (Open Library na Wikipediji),
• Perseus – projekt digitalne knjižnice antičnih besedil (ZDA).

Računalniško jezikoslovje

• Računalniška lingvistika je za literarno vedo interesantna, kadar se ukvarja z naslednjimi rečmi:
• iskanje po leposlovju,
• povzemanje zgodb,
• razlikovanje med literaturo in drugimi vrstami pisanja,
• identifikacija in analiza literarnih žanrov,
• slogovno razvrščanje besedil in pripisovanje avtorstva,
• analiza bralčevih čustvenih odzivov,
• analiza konstelacije oseb oz. njihovega socialnega omrežja,
• računalniško modeliranje pripovedi, računalniška naratologija in folkloristika,
• generiranje literarnih pripovedi, dialoga oz. poezije,
• oblikovanje priporočilnih seznamov.

SLOVARČEK NOVIH BESED

A

• Analfabet = kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek

B

C

Č

D

E

• Egalitarizem- nazor, da so ljudje enaki, enakopravni.

F

G

H

I

J

K

• Konciznost

1. jasnost, natančna izoblikovanost,
2. jedrnatost, zgoščenost.

L

M

• Manierizem- umetnostni slog med renesanso in barokom

N

• Niansirati

1. narediti, da se pojavlja, nastopa kaj v (barvnih) odtenkih,
2. narediti, da se predmeti, pojavi iste vrste v določenih podrobnostih, značilnostih.

O

P

R

S

Š

T

U

• Uzurpacija = nezakonita, nasilna prilastitev

V

• Vademekum = knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik, vodič

Z

Ž