Uporabnik:Maruša Žlebir
Kaj sem.[uredi]
V jutranjih vožnjah s kolesom, velikih skodelicah za kavo, nesmiselnem tavanju po mestu, zvezdnem nebu, v nočnih vračanjih, iskanju gozdnih poti, pričakovanju dežja in nabiranju sončnic, v smehu in objemih, ki bi lahko trajali večno, pojem hvalnico življenju.
Prva domača naloga[uredi]
Druga domača naloga[uredi]
Revija Sodobnost
V reviji me ni navdušila poezija, niti kratka proza v zadnjih poglavjih sivo-zelene knjižice, ki smo jo dobili tisto petkovo jutro. Prevzel me je uvod. Brala sem o knjigah, ki izgubljajo vrednost, o tistih, ki so še sveže in dišijo po črnilu, papir pa je še vedno topel in kako te iste čudovite knjige ostanejo zavite v celofan in v nekem skladišču čakajo večnost. O knjigah, ki jih ne natisnejo, ker v skladiščih ni več prostora. Ker se ne prilegajo hlačnemu žepu kot telefon. Ker resnica v njih ni oblečena v svilo in ne diši po sivki, ampak zbode ravno tja, kamor si ne upamo pogledati. O knjigah, ki jih ni pa bi morale biti. Nazaj v knjigarne, ljubi bralci!
Tretja domača naloga[uredi]
Slavistična revija
Kaj je pritegnilo mojo pozornost, ko sem prvič prelistala revijo? Večjezičnost. Nekaj angleškega, malo srbskega, v večini pa seveda slovensko. Sicer pa so mi oči begale in in iskale smisel v prenatrpanosti črnobelih strani. To je pravo znanstveno besedilo-vizualno in vsebinsko.
Četrta domača naloga[uredi]
Odtis Slavistične revije