Uporabnik:Martak

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

O Slavistični reviji[uredi]

Tavtološka rima

V Slavistični reviji mi je bilo najzanimivejše poglavje o tavtološki rimi v slovenskem pesništvu. To poglavje me je pritegnilo zato, ker rada berem poezijo. Najraje prebiram pesmi, ki imajo očitne rime ter pesmi, ki nosijo življenjsko pomembna sporočila. Menim, da so rime zelo pomemben del pesmi, saj delajo pesem zanimivo, živo, ji dajo posebno energijo in ritem. Če pesem beremo na glas se zdi, kot da bi jo peli. S terminom tavtologija sem se v tej reviji prvič srečala, zato nisem vedela njegovega pomena. Po prebrani definiciji sem ugotovila, da je pesniki ne uporabljajo zato, ker bi jim zmanjkalo idej za rimo pač pa zato, ker želijo z uporabo le te izluščiti in poudariti bistvo in idejo pesmi. Najlepši primer tavtologije sem našla v kitici Jenkove pesmi, ki pravi: »Z mladim letom pride cvetje, kakor lani, jaz pa vam prinesem petje, kakor lani.«  (S. Jenko) Menim, da je želel lirski subjekt v tej kitici oz. pesmi poudariti čas dogajanja s ponovitvijo besedne zveze »kakor lani«, ki je očitno pomemben podatek v pesmi ali pa je enostavno želel poudariti neko nostalgičnost, ki jo občutimo pri branju. S tem postanemo bralci bolj pozorni na pomen in bistvo. V prihodnje bom s tem novim vedenjem lažje interpretirala, razumela pesmi in bom pri rimah tudi bolj pozorna. --MartinaKonečnik (pogovor) 10:26, 17. oktober 2014 (CEST)

Prekmursko narečje

Ljudje delamo v življenju venomer napake, ki pa niso nujno slabe, če si jih prizadevamo odpraviti in se iz njih nekaj naučiti. Ena takih napak je neopravljena domača naloga pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti. To napako bom odpravila s kratkim opisom in mnenjem poglavja Glasoslovni opis treh prekmurskih govorov in komentar k zgodovinskemu glasoslovju in oblikoglasju prekmurskega narečja. Za opis ravno tega poglavja sem se odločila zato, ker me je študij slovenščine pritegnil ravno zaradi svoje bogatosti, ki se odraža v številnih narečjih in celo podnarečjih, kot sem izvedela v članku o prekmurskemu narečju. Kar nisem vedela o prekmurščini je to, da se deli na tri različne govore, ki izhajajo iz treh različnih vasi. Govor vasi Polana naj bi bil s fonološkega stališča najbolj konservativen; govor vasi Cankova ima v glasoslovju ohranjevalne in inovativne prvine in je v tem smislu predhoden; govor vasi Martinje pa velja za najbolj inovativnega. Te tri vasi pripadajo trem tradicionalnim prekmurskim podnarečjem: govor Poljane za dolinsko, govor Cankove za ravensko ter govor Martinja za goričko podnarečje. Razlike med temi tremi podnarečji so v marsikaterih pogledih zelo velike, vendar pa velja prekmurščina za edini govor na Slovenskem, ki ohranja strukturne prvine slovenščine. Prekmurščina velja za posebno tudi zato, ker je ostala nevplivana od drugih slovenskih narečij. Ker študiram poleg slovenščine tudi poljščino, se mi je zdel najbolj zanimiv podatek, ki govori, da ima prekmurščina tudi zveze z zahodnoslovanskimi jeziki, najbolj s slovaščino. Zaradi te zveze in tudi vpliva madžarščine in nemščine, ima prekmurščina lastnosti, ki pa v drugih slovenskih narečjih niso znane. Mnogokrat slišimo, da se bo slovenščina v prihodnosti vedno bolj izgubljala med ostalimi jeziki. Menim, da ta domneva ne drži, saj za obstoj nečesa ni potrebna velikost in pomembnost, pač pa bogatost in raznolikost in to sta pridevnika, ki dokazano krasita našo slovenščino.--MartinaKonečnik (pogovor) 19:11, 13. november 2014 (CET)

Literarnovedni dogodek[uredi]

Za svoj literarnovedni dogodek sem izbrala žalostno novico o smrti slovenskega pesnika, pisatelja in prevajalca, akademika Kajetana Koviča.

Kajetan Kovič je umrl 7.novembra 2014 v Ljubljani. Umrl je po dolgi bolezni, star 84 let.

Ta dogodek me je zelo pretresel, saj so mi njegova dela nedvomno polepšala moja otroška leta. Nedvomno vsi poznamo njegova mladinska dela Maček Muri, Moj prijatelj Piki Jakob, Zmaj Direndaj in ostala številna priljubljena dela.

Kajetan Kovič bo s svojim obširnim literarnim prispevkom in delom za vedno ostal v spominu Slovencev in širše. --MartinaKonečnik (pogovor) 17:20, 11. november 2014 (CET)

Nova pisarija- Wikiji[uredi]

Poglavje z naslovom Wikiji mi je v priročniku Nova pisarija najzanimivejše. Preden sem prebrala ta članek, sem vedela le za obstoj Wikipedije in Wikiknjige, nisem pa vedela, da obstajajo tudi naslednje: Wikivir, Wikiverza, Zbirka, Wikislovar...

Ker prihajam iz koroškega konca, me je najbolj presenetil podatek o obstoju Koropedije (koroške wikipedije). Za to stran nisem slišala še nikoli prej. Navdušena sem nad tem, da poskuša spletišče zbližati narečje drugim in s tem tudi ohranjati prelepo in zanimivo koroško govorico.

Koropedija vsebuje veliko naših narečnih besed, ki jih uporabljamo v vsakdanji rabi in prav se mi zdi, da se imajo možnost z njimi seznaniti tudi Slovenci iz drugih regij. Zelo všeč pa mi je tudi princip delovanja Koropedije, saj lahko vsak prosto dodaja narečne besede in s tem bogati seznam že zapisanih.

Upam, da koroška wikipedija spodbudi nastanek podobnih strani z ostalimi narečji in s tem pripomore k obstanku bogatih slovenskih narečij iz vseh pokrajin. --MartinaKonečnik (pogovor) 17:55, 11. november 2014 (CET)

Simpozij Obdobja[uredi]

  1. Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (literarna veda)
  2. Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (literarna veda)
  3. Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literarna veda)
  4. Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (literarna veda)
  5. Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (literarna veda)
  6. Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (literarna veda)
  7. Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literarna veda)
  8. Joanna Cieślar Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu
  9. Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (literarna veda)
  10. Monika Deželak TrojarJ. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (literarna veda)
  11. Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (literarna veda)
  12. Marijan DovićTri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (literarna veda)
  13. Olena Dzjuba-PogrebnjakСловенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського
  14. Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (jezikoslovje)
  15. Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (literarna veda)
  16. Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (jezikoslovje)
  17. Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (literarna veda)
  18. Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (literarna veda)
  19. Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (literarna veda)
  20. Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (literarna veda)
  21. Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (literarna veda)
  22. Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (literarna veda)
  23. Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (literarna veda)
  24. Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (literarna veda)
  25. Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (jezikoslovje)
  26. Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (literarna veda)
  27. Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (literarna veda)
  28. Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (literarna veda)
  29. Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (jezikoslovje)
  30. Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (literarna veda)
  31. Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (literarna veda)
  32. Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (literarna veda)
  33. Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (literarnoveden)
  34. Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (literarna veda)
  35. Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (literarna veda)
  36. Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (literarna veda)
  37. Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič:tisočdevetstoenainosemdeset) (literarna veda)
  38. Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (literarna veda)
  39. Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (literarna veda)
  40. Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (literarna veda)
  41. Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (literarna veda)
  42. Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (jezikoslovje)
  43. Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (literarna veda)
  44. Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (literarna veda)
  45. Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti (literarna veda)
  46. Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (literarna veda)
  47. Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (literarna veda)
  48. Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (literarna veda)
  49. Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literarna veda)
  50. Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (literarna veda)
  51. Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (literarna veda)
  52. Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (literarna veda)
  53. Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (literarna veda)
  54. Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (literarna veda)
  55. Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (literarna veda)
  56. Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (literarna veda)
  57. Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (literarna veda)
  58. Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (literarna veda)
  59. Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (literarna veda)
  60. Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (literarna veda)
  61. Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (literarna veda)
  62. Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (literarna veda)
  63. Janez Vrečko: Novo branje konsov (literarna veda)
  64. Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (literarna veda)
  65. Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) (literarna veda)
  66. Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (literarna veda)
  67. Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnost (jezikoslovje)
  68. Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (jezikoslovje)
  69. Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (literarna veda)--MartinaKonečnik (pogovor) 12:04, 20. november 2014 (CET)

Slovlit na četrtek, 27.marca 2014[uredi]

Inštitut za jezikoslovne študije UP ZRS v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov je vabil na večerni pogovor TI SI z Borisom Kobalom in Vinkom Möderndorferjem, ki se je odvil v četrtek, 27. marca 2014, ob 18. uri v prostorih Skupnosti Italijanov »Santorio Santorio«, kjer se je z gosti na temo nacionalnih atributov in vrednot v zrcalu slovenske gledališke umetnosti pogovarjala dr. Vesna Mikolič, nosilka projekta Slovenska nacionalna identiteta v luči turističnega diskurza. --MartinaKonečnik (pogovor) 18:38, 15. januar 2015 (CET)