Uporabnik:Manca Tea Devetak

Študentka 1. letnika Slovenistike ter Primerjalne književnosti in literarne teorije.

Test 12. 2. 2021

(--Manca Tea Devetak (pogovor) 08:08, 12. februar 2021 (CET))

1. Spomni se imena in priimka literarnega zgodovinarja, ki je bil dolga leta urednik zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. (Njegova slika.) (1) Če njegovemu priimku spredaj pritakneš oznako za Ludolfovo število, dobiš drugega literarnega zgodovinarja, ki ima čisto slučajno enako ime. (1) France Bernik. France Pibernik.

Z besedo ali dvema označi njegovo torišče. (Tj. torišče tega drugega literarnega zgodovinarja) (1)

2. Ko smo v gimnaziji pisali test iz glasbe, smo se dijaki dogovorili, da bo kašljanje pomenilo, da je v odgovor treba zapisati Mozart, za Beethovna se je tisti, ki ga je prepoznal, useknil v robec, in za Smetano je bil ne vem več kateri drugi zvok. Danes izpitno solidarnost prakticiramo z mobiji, s spletom ali s pomagači, ždečimi v kotu. Skušnjavi plonkanja bomo skušali pobegniti z individualnimi nalogami.

V Cobiss vtipkaj svoj priimek, na desnem robu iskalnega polja namesto vse gradivo izberi knjige in klikni na prvo knjigo, ki se pojavi med zadetki (precej bo diplomskih del). Če bo prva knjiga na seznamu zapletena, izbereš pač naslednjo. Zadoščali bodo Osnovni podatki, lahko pa seveda izhajaš iz zavihka Podrobni podatki. Označi zapis, prekopiraj ga na svojo stran za odgovore in uredi tako, kot se to napravi za seznam literature. Na zaslonu naj ostane samo urejena referenca, prekopirano smetje pobriši. Točke se dobijo za izbor, zaporedje, ločila, ležeči tekst in povezavo na Cobiss (več bo vredna tista z uporabo predloge), prek katere bova z Andražem Ježem lahko preverila izdelek. (5) Josip Kostanjevec. Krivec. Maribor: Pisatelj, 1921.

ID=196979

3.

Dvigalka termin ljub nam je in pravi za tipko to, ki prvi znak v povedi brez muke prevelike nam napravi. Ker na slovensko izrazje nekaj stavi, študent prisluhne asistenta nauku, ki tujke črta v skoraj vsakem stavku: shift kmalu shiral bo v naši sredi. (1)

4.

Senatorji Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani brez glav

Brez glav senatorji sedijo, povedi modre govorijo. Je fotografu v zabavo, ko odbije učenjaku glavo? Ne, kriva je zakonodaja. Katere le postave se je zbal, da žive je ljudi ob glavo dal?

Zakon o varovanju osebnih podatkov. (1)

5. Preseneti učitelja z lucidno izjavo na kako temo tega predmeta. Vprašanje je neobvezno, nanj odgovori samo, če te že ves čas muči in če imaš seveda čas. Lahko tudi po zaključku testa.

Test za test

--Manca Tea Devetak (pogovor) 07:46, 15. januar 2021 (CET) 1. Aaron Swartz je bil programer, ki se je zavzemal za prost dostop na spletu, zaradi tega pa je tudi dal na plano dokumente. Zaradi tega je bil zakonsko ovaden in končal svoje življenje. --Manca Tea Devetak (pogovor) 07:49, 15. januar 2021 (CET)

Domače naloge

Postavitev podlistka iz Slovenskega naroda na Wikivir

Gospod stotnik in ljuba Marjeta

Obnova članka iz Slavistične revije

Alojzija Zupan Sosič: Kriminalkina uganka

Avtorica v članku raziskuje žanr kriminalke v devetdesetih letih prejšnjega tisočletja in na podlagi nekaj primerov slovenskih pisateljev razloži, kako se je žanr razvil, od svojih začetkov, ki jih je s svojimi kratkimi zgodbami postavil Poe, do moderne kriminalke v Sloveniji in po svetu. Klasična kriminalka se je razvila iz detektivke in zanjo je značilen fokus na iskanju krivca zločina, ki se bralcu praviloma razkrije na koncu zgodbe, zločin pa se razkriva postopoma.

Na sodobno Slovensko kriminalko so močno vplivale televizijske serije, v njej pa so močno prisotni tudi elementi metabesedilnosti, aluzije na druge fikcijske like in samorefleksivnost do lastnega žanra. Pogost je nekonvencionalen pogled na zgodbo. Za razliko od klasične kriminalke, kjer je osrednja identifikacijska uganka, je prisotna tudi identitetna razklanost znotraj enega od likov, pogosto prav zločinca. Dodan ji je element humorja, ki se kaže skozi dialog, ki ga vzpodbudijo smešne situacije, v katerih se liki znajdejo. V moderni kriminalki je lik detektiva feminiziran, moški pa so pogosto predstavljeni banalno ali nemočno.

Vse to avtorica prikaže tudi z nekaj primeri slovenske kriminalke: Branko Gradišnik: Nekdo drug, Maja Novak: Cimre, Goran Gluvić: Vrata skozi in Sergej Verč: Rolandov steber.

Članek je na voljo tule.

Obnova poljubnega literarnovednega članka

Mojca Kumerdej: Med božjo iskrico in lastno smrtjo

V članku iz revije Primerjalna književnost avtorica razpravlja o vlogi avtorja v besedilu in njegovi razklanosti med tem, da je on tista mogočna sila, ki delo ustvarja in hkrati, da je zgolj sredstvo ustvarjalnega procesa. Avtor v sebi nosi nek otroški narcisizem, zaradi katerega se želi javno izpostaviti. Avtor danes nikakor ni mrtev, saj s svojo podobo in imenom promovira svoje delo, pri tem pa obstaja nevarnost, da bi zapadel v kulturno produkcijo.

Avtor težko pojasni svoj ustvarjani proces, saj že sam težko dostopa do njega, med procesom se sreča s svojim notranjim tujcem in proces ustvarjanja zelo težko časovno ali krajevno zameji, saj se odvija celo nezavedno. Ustvarjalnost pogosto povezujemo s svobodo, vendar je prav ona tista, ki avtorja nadzoruje, zato so obdobja ustvarjalne blokade za avtorjevo samozavest še posebej uničujoča. Proces ustvarjanja je imun na mehanizme, ki bi spodbujali produktivnost. Prihaja v valovih in v njem se stikata zavedna in nezavedna plat avtorja. Ne glede na izbrani žanr bo sled avtorja vedno zaznavna v delu, skozi njegov pogled, izbiro besed in druge deloma nezavedne pisateljske izbire, ki pa so bolj pristne in edinstvene, kot kakršna koli zunanja podoba, ki jo avtor kaže v javnosti.

Članek je na voljo tule.

Ko ciproš zacveti...

Pesem, ki se začne s tem verzom je napisal Janko Glazer. To je slovenski pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar in urednik. Študiral je slavistiko in germanistiko na Dunaju, v Zagrebu in Ljubljani. Po poklicu je bil profesor na mariborski gimnaziji in knjižničar, izoblikoval je tudi pomembno knjižnico v Mariboru. Danes je znana njegova hči, Alenka Glazer, literarna zgodovinarka, prevajalka in urednica. Velja za meditativnega impresionističnega pesnika. Dotična pesem je nastala v spomin na njegovega sina, ki je tragično preminul med drugo svetovno vojno. Izdana je bila v pesniški zbirki Pesmi in napisi, leta 1953.

Celo pesem si lahko preberemo na Wikiviru

Povzetek sporočila iz foruma SlovLit

18. 6. 2001, na dan mojega rojstva, je bila objavljena novička Jake Železnikarja z naslovom Razpis. Objava je napisana v angleščini, govori pa o tem, da bo 8 – 12 maja 2002 na Univerzi v Aarhusu potekala druga Evropska konferenca mednarodnega združenja za literaturo. Piše o tem, kdo vse bo na konferenci prisoten ter napove obravnavo teme povezave med umetnostjo in tehnologijo, ki sta na prvi pogled ločeni disciplini, pa vendar se vedno bolj prepletata. Ta tema se mi zdi zanimiva, če nanjo gledamo s časovno distanco, saj je bila leta 2002 tehnologija zagotovo manj razširjena in domača kot danes, zato je razumljivo da v umetniški svet še ni bila sprejeta, medtem ko sta danes popolnoma prepleteni in predvsem mlajšim generacijam se to zdi nekaj samoumevnega. Na konferenci so se lahko srečali intelektualci starejših in mlajših generacij iz celega sveta ter med seboj primerjali svoje ugotovitve. Konferenca navezuje pomemben čezatlanski stik raziskovalcev iz kulturnih in znanstvenih področij. Objava vabi vse, ki imajo kakšen predlog za temo članka ali delavnice na konferenci, da to sporočijo na temu namenjen naslov. Bralcu, ,ki na takšno objavo naleti toliko let kasneje, pa se verjetno porodi le vprašanje, kakšne sadove je odobrila in če je prav od tod izvirala kakšna tema, ki je bila na konferenci res obravnavana.

Literarni zgodovinar na črko T

Zora Tavčar je slovenska literarna zgodovinarka, esejistka, prevajalka, pedagoginja in kulturna delavka. Letos šteje kar 92 let starosti. Šolala se je na Dunaju, v Mariboru in Ljubljani, diplomirala je iz primerjalne književnosti z literarno teorijo in slovenskega jezika s književnostjo, doktorirala pa je v Milanu, iz literarnih predmetov. Poročena je bila s pisateljem Alojzom Rebulo in z njim živela v Opčinah pri Trstu.

Veliko je pisateljevala, njene novele so izhajale v Mladiki, pesmi pa v Besedi, Mladinski reviji, Mladiki idr. Pisala je tudi drame, radijske igre in eseje, nekaj dramskega dela pa je namenila tudi svojim dijakom. Pri SAZU je sodelovala kot raziskovalka emigrantske književnosti, delala je intervjuje z znanimi slovenskimi emigranti, predvsem pa se je osredotočila na slovensko emigrantsko literaturo v Južni Ameriki v 20. stoletju. Leta 1997 je napisala članek z naslovom Štiri desetletja slovenščino v zamejstvu, ki je izšel v Traditiones, ki se mi je zdel še posebej zanimiv, saj na podlagi njenih osebnih izkušenj poučevanja v zamejstvu oriše, koliko se da doseči v drugače kulturno obubožanem območju, z dobrim pedagoškim čutom.

Predlog za poimenovanje znaka †

Geza.

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev so znanstvenokritično urejena zbirka slovenskih klasik. Delo se lahko v zbirko uvrsti, če je avtor kanoniziran. Izhaja od leta 1946, njen začetnik pa je Anton Ocvirk, na pobudo Ivana Prijatelja, po Ocvirkovi smrti je uredništvo prevzel Bernik za njim pa Ogrin. V začetku so izhajali pri DZS, trenutno pa jih izdaja Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Do zdaj je bilo izdanih skoraj 250 knjig in 12 monografij, to so življenjepisi avtorjev, obogateni z njihovimi značajskimi lastnostmi, razvoju in odnosu do zgodovinskih okoliščin svojega časa. V zbirki najdemo vse pomembno leposlovje od Vodnika dalje, poleg njega pa tudi članke, študije, korespondenco… jezik je takšen, kot v zadnji avtorjevi redakciji, popravlja se lahko le pravopis, dokler ta ne posega v avtorjev slog. Opombe besedil nam orišejo cel njihov nastanek, vire in recepcijo. Prvi izdani zvezki, leta 1946, so obdelali Jurčiča, Trdino, Kosovela in Aškerca, nazadnje, lansko leto, pa je bil izdan zvezek o Božu Vodušku.

Literarni leksikon

Literarni leksikon je zbirka monografskih študij o literarnovednih vprašanjih, ki je v malih rumenih knjižicah izhajala med letoma 1979 in 2001. Izdajal jo je inštitut za literaturo in literarne vede ZRC SAZU v sodelovanju z DZS. Pobudnik zanj je bil Anton Ocvirk, znameniti komparativist, po vzoru nemškega Reallexikon der deutschen Literaturwissenschaft, kateremu je leksikon še zdaj podoben, vendar se niso obdržala tista gesla, ki so za slovensko književnost manj relevantna. Zdaj ga izdaja skupina urednikov iz literarnoteoretične sekcije Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Gesla so razdeljena po tematskih sklopih, temeljna so obdelana izčrpno, manj pomembna pa krajše. Izšlo je 46 zvezkov, v enem pa lahko najdemo tudi več krajših študij.

Izbor tem je zelo širok, saj obravnava vse od antičnih pesniških oblik do znanstvene fantastike. Seveda je poudarek na žanrih in vrstah, ki so na slovenskih tleh pogoste, na primer Povest ali Romantika marsikateri naslov pa je vseeno zelo široko zastavljen, na primer naslov drugega zvezka, ki se glasi Literatura. Med avtorji so večinoma velika imena slovenske literarne vede, s katerimi se tudi pri študiju veliko srečujemo, kot na primer Janko Kos, Anton Ocvirk… Osebno me je najbolj pritegnil 19. zvezek, katerega avtorica je Vlasta Pacheiner - Klander, z naslovom Staroindijska poetika.

Fotografija literarnega obeležja

Na Wikimedijino Zbirko sem naložila fotografijo plošče na Osnovni šoli Ketteja in Murna, ki označuje, da je osnovna šola poimenovana po teh dveh velikih pesnikih slovenske moderne. Žal sem morala iz fotografije odrezati doprsna kipa, ki pesnika upodabljata in stojita nad ploščo, saj sta umetniški deli, katerih avtor še ni 70 let pokojen, torej jima avtorske pravice še niso potekle. Nalogo sem opravila nekoliko kasneje, saj sem imela težave s kamero na svojem mobilnem telefonu, kar je za večino naše generacije morda redek problem, ampak sama nisem tako dobro tehnološko opremljena.

Sliko si lahko ogledamo na tem mestu.

Samostojna domača naloga

Za domačo nalogo po lastni izbiri sem se odločila napraviti nekaj manjših posegov v Stritarjev roman Sodnikovi na Wikiviru. Za to sem se odločila, ker knjige, ki je bila na seznamu obveznega čtiva za predmet Slovenska književnost 19. stoletja, nisem uspela dobiti v knjižnici in sem jo brala v spletni obliki, pri tem pa sem pri spletni postavitvi opazila kar nekaj napak. To nalogo pa sem si izbrala tudi zato, ker se mi je zdelo postavljanje besedila na Wikivir zelo zanimivo in bi se tega v prihodnosti z veseljem lotila tudi na lastno pobudo, saj je dragoceno imeti velika dela slovenske literature dostopna tudi na spletu. To še posebej pride prav, ko se znajdeš v takšni situaciji, v kakršni sem se znašla sama.

O Novi pisariji

Uvod

• Dopolnjuje priročnik Praktični spisovnik (1990-2002)
• Namenjena standardiziranju strokovnega pisanja
• Naslov je aluzija na Vodnika
• Namenjena razvijanju digitalne pismenosti
• Eksperimentalna narava objave na Wikiknjige

Prešernova Nova pisarija

• Nova pisarija je poimenovana po Prešernovi satirični pesnitvi Kranjska pisarija (objava v 2. zvezku KČ)
• Karikatura ideala ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja
• Daljša pesnitev, obsega 47 tercin
• Opisuje pogovor med učencem in »pisarjem« (učiteljem)
• Ironizira nasprotnike Prešernove poezije (Kopitar, Metelko, Ravnikar, Paušek)
• Pritožba, da danes lahko vsakdo pisari

Pismenost

• Pismenost pomeni obvladati znakovni sistem za komunikacijo
• Nekoč pismena le elita
• Pismenost začne naraščati v 18. stol. zaradi obveznega šolstva
• Danes pismenost določa prag civilizirane družbe
• Spremembe komunikacijskih navad (npr. redko pisanje na roko) povzroča razmak med generacijami
• Pismenost pomeni dvojno sposobnost: Sprejemanja (razumevanja) in posredovanja informacij
• Spretnost uporabe elektronskih naprav danes še ne pomeni pismenosti. Danes je pomembna interaktivnost
• Poznamo več vrst specialnih pismenosti. Te niso samoumevne ali obvezne
• Zadnji cilj opismenjevanja je kreativnost
• Obstaja nevarnost, da bi tradicionalni opismenjevalci zavračali elektronsko komunikacijo (DSP, SAZU)
• Računalniki nam dajejo vedno več dela, saj nam odpirajo nove možnosti
• Elektronska pismenost lahko vodi v enakopravnost (enakopravno zastopana spola med pisalci blogov)
• Višje oblike pismenosti pomenijo sposobnost tvorjenja in razširjanja informacij
• Ocena aktivno pišočih v Sloveniji je manj kot 4% prebivalstva, torej je zopet pismena le elita
• Plačilo za napisano ljudem ni samoumevni, imajo tendenco ne zaupati napisanemu
• Kriteriji pismenosti in aktivne participacije v družbi so dvignjeni

Informacijska družba

• To je socialna paradigma današnjega časa (nadomešča industrijsko družbo)
• Pojavlja se skrb za natisnjeno knjigo (proti e-knjigi)
• Digitalna informacija ni ranljivejša od pismene

Wikiji

• Neprofitna organizacija Wikimedia
• Lahka dostopnost, voluntarizem, kooperativnost
• Značilen enciklopedičen slog
• Wikiji so skupek spletišč, ki predstavljajo vzorčno obliko moderne pismenosti
• Na prvem mestu je možnost bralčevega posega v objavljeno besedilo
• Poznamo vitalne in ogrožene jezike (slovenščina je vitalen jezik)
• Treba se je zavzemati za reprezentacijo in ohranjanje čim več jezikov
• Članki imajo licenco creative commons (cc), kar nasprotuje oznaki copyright
• Avtoriteta je v wiki skupnostih nekaj negativnega
• Urejanje ne zahteva tehnične spretnosti
• Lahko upamo na dolgo trajnost dokumentov na Wikipediji
• Ideal svobodnega objavljanja in dostopanja do informacij
• Verodostojnost informacij zagotavlja sistem »peer reviewing« (nekoč bodo strokovnjaki)
• Prizadevanje za nevtralnost
• Wikipedija je vstopna točka do znanja (hitro dostopno)
• Pogovor omogoča samorefleksijo
• Pisci nimajo niti denarne koristi, niti ne pridobijo na ugledu
• Objave mednarodno primerljive (seznam jezikov)
• Obuja koncept dela za skupno dobro in zaupanja v sočloveka

Wikiji in šola

• To, da pišejo študentje, lahko ogrozi princip prostovoljnosti
• Študenta nauči delati v dobro skupnosti
• Wikiverza ni nadomestek za spletno učilnico zaradi odprtosti
• Možen vandalizem, vendar se ga da zaradi vpogleda v zgodovino hitro odpraviti (povprečno objavljen 2min)

Avtor

• V 60ih fokus na avtorju
• Naslednja generacija: preusmerjanje pozornosti od avtorja k besedilu (avtonomnost umetniškega besedila)
• V 80ih besedilo v odnosu do bralca, zgodovine

Motivacija za pisanje

• Etika v humanistiki
• Nevaren je napuh avtorja
• Ne izbiraj samo gradiva, ki bo potrdilo tvojo hipotezo
• Pisanje zaradi pisanja samega – skribomanija
• Literatenliteratur- literatura, ki jo razume le nekaj strokovnjakom (elitizem visoke kulture)
• Pisanje mora upoštevati bralca, drugače je neprofesionalno in nepotrebno
• Pri iskanju novih interpretacij moramo vedno upoštevati tudi avtorjev namen
• 4 področja pismenosti: vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oz. novinarsko

Izbira jezika

• Maksimalno upoštevanje namembnika
• Za razprave o slovenski knj. je logična slovenščina
• Strah da bi angleščina prevladala je odveč
• Angleščina v znanstvenem jeziku priviligirana
• Samo prevesti članek v angleščino ga še ne postavi na mednarodni trg, treba sodelovati v simpozijih, diskusijah…
• Dvojezično objavljanje drago, Wikipedija bolj efektivna

Izbira teme

• Vtis preveč možnosti
• Izkušnja izbire med radikalno različnima opcijama
• Izbira enega ne pomeni prikrajšanje drugega
• Ljubezen do teme ni nujen pogoj za izbiro, lahko se rodi ob obravnavi
• Spregledanost teme je predvidljiva motivacija
• Relevantnost teme
• V stroki relevantna literatura, ki je pomembna za nacijo
• Strokovni odnos šele, ko pustimo teme, ki so publicistično razvpite

Vaje v pisanju

• Pisca navaditi na orodje (tipkovnica in miška)
• Pisanje na roko razvija inteligenco
• Tipkanje in pisanje sta haptični izkušnji (razvoj)
• Postavljanje slo. literarne klasike na splet – Wikivir (2006)
• Navodila za postavljanje na Wikivir

Usoda avtorstva

• Svoj pravni sistem – ima vlogo zavore
• Nekoč avtorstvo velik pomen
• Avtorski napuh

Soavtorstvo

• Sodelovanje za skupni cilj
• Wikiknjige na začetku seznam sodelujočih
• Pravila niso napisana, gre za dogovor
• Zaupanje, odprtost, pravica veta, presoja, kaj je v dobro spisa
• Pogosteje licenca cc

Objavljanje

• Tisk vedno cenejši
• Ovira elektronska nepismenost
• »postaviti besedilo«- včasih stavci v tiskarni, danes dati na spletno mesto
• Skrivanje dokumenta pred indeksiranjem
• Vidnost na spletu (postavitev na obiskano stran, hiperpovezave)
• Postaviti ni enako objaviti (ključen avtorjev namen)

Množični um

• Javno dostopno, stalno izpopolnjujoče se znanje, delo anonimnih posameznikov, v korist skupnosti, brez kontrole
• Znanje kot zastonj javna dobrina (sv. Avguštin)
• Wikipedija stremi k enciklopedičnosti
• Znanje kot materialna dobrina
• Poseben način iskanja na Wikipediji (Kategorije, Glej tudi)
• Jaron Lanier: kritika (vladavina drhali)
• Množica išče vodjo (izobraženi ljudje)
• Množica = konstruktivna kreativna sila
• Množičenje (crowdsourcing) – vsak malo pripomore k skupnemu dobremu
• Množica bolje rešuje problem kot posamezen član

Avtorske licence

• Tekst je intelektualna lastina
• Copyright/avtorske pravice
• Alternativen pravni koncept: creative commons

Creative commons

• =ustvarjalna gmajna
• Vrste licenc cc: priznanje avtorstva, deljenje pod istimi pogoji, nekomercialno, brez predelav
• Creative Commons Attribution 4.0 International license je globalna in najsodobnejša

Copyright

• Zakonodaja, ki avtorska dela v katerem koli mediju ščiti pred zlorabo (materialne in moralne avtorske pravice)
• Problemi: preveč poudarja avtorstvu, temelji na izkušnji tiskanega medija, na dela gleda kot lastnino, ne skupno dobro
• Zaščiteni produkti kreativnosti, ne serijski izdelki in ne nekatere vladno naročene stvari
• Čas zaščite: 70 let po smrti avtorja, anonimne 70 let od objave, neobjavljeno delo v javni lasti 25 let po izdaji, kritika 30 let
• Poštena uporaba (fair use) dovoljuje razpečavanje in distribucijo

Bralec

Prosti dostop

• Za dobro države prosto dostopna čim višja izobrazba (zastonj učbeniki)
• Internet ponuja dostopne, zastonj informacije
• Marsikatere državne inštitucije onemogočajo prosto dostopno znanje
• Strahovi, da ne gre zaupati zastonjkarstvu so neutemeljeni
• Informacijsko zaprta področja: vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija
• Večina znanstvenih in strokovnih objav plačljivih
• Znanstveni projekti, ki jih je EU sofinancirala, morajo biti prosto dostopni, ne pa tudi umetniški
• Prosta ali odprta dostopnost (OA open access) ne dovoljuje posega v besedilo, kopiranje je dovoljeno, vendar moramo navesti, od koga, uporaba je nujno zastonj

Založbe

• Odločno proti prosto dostopnim vsebinam
• Bralca dojemajo kot potrošnika – kulturna industrija
• Izraz pomeni, da so bile finančno in organizacijsko udeležene pri produkciji publikacij
• Dandanes ne založijo več sredstev tiska
• Grozijo knjižnicam
• Dajo ugled in pomagajo do bralcev – vendar ne pri znanstveni literaturi
• Predatorske založbe

Repozitoriji

• Številke o citiranosti so dokaz vplivnosti znanstvenega dela, pa tudi o branosti (tako dobimo finance)
• Repozitoriji imajo vgrajeno štetje ogledov
• Vprašanje financiranja spletnih objav
• projekt PKP (public knowledge project)
• objavljanje na Wikipediji omogoča maksimalno odprtost

Varovanje zasebnosti

• Strah pred globalnimi digitalizacijskimi podjetji
• Občutljivost za individualnost; ni enako zasebnost
• Varovanje osebnih podatkov (tudi prekomerno)
• Privatizacija informacij v nasprotju s čim lažjo dostopnostjo

Kredibilnost

• Na spletu lahko objavlja kdorkoli • avtorju zaupamo, če je uveljavljen strokovnjak • bolj nezaupljivi do mladih avtorjev

Aktivizem

• aktivizem posplošuje dejstva, ne spada v znanost

Avtorstvo

• Inštucionalna vezanost avtorja: daje kredibilnost, hkrati pa inštitucije rade zavirajo nova odkritja
• Alternativni kanali za publiciranje
• Samozaložba (ni nujno nekredibilna)
• Starost ne pomeni nujno kvalitete, lahko napake, splošne enciklopedične informacije bolj preverjene
• Literarnovedne informacije lahko lažne (Justin – lažna Prešernova kitica , Hervardi - Cankarjev umor, Prešeren kot kranjski pesnik)

Strokovno recenziranje

• Razlikovanje med kredibilnimi in nekredibilnimi informacijami
• Recenzenti so ugledni strokovnjaki
• Cilj preprečiti objavo razprave, ki ne ustreza strokovnim standardom
• Slepa, dvojna slepa recenzija – da ne pride do nepotizma
• Anonimizacija postopka
• Revije recenzijsko politiko dolžne objaviti na spetni strani
• Izidi: sprejem, zavrnitev, pogojni sprejem članka
• formaliziran postopek: tip, tematsko področje, ustreznost naslova, dolžina, kaj manjka, tuj jezik ali prevod, slog, terminologija, tehnična plat, aktualnost teme, metoda, reference, napačne trditve

Pravopis

• Vzbudi dvom v kredibilnost
• Razlika vezaj, pomišljaj (ctrl+ -), dolgi pomišljaj (ctrl+alt+ -)
• Iskalniki najdejo vse tri črtice enako
• Tri vrste narekovajev
• Dvopičje v Cobissu kot separator (nestično)
• Naslovi kolon in vrstic v tabelah z veliko

Digitalna pismenost

Formati besedil

• txt (golo besedilo)
• doc/dox/rtf/odt (obogateno besedilo)
• htm/html (spletno besedilo)
• pdf (natisljivo besedilo)

Besedilo v wikijih

• navodila za objavljanje, ki jih vadimo v praksi

Sporočanje popravkov in komentarjev

• Funkcija komentarja v urejevalnikih
• V besedilih v skupnem urejanju možen ogled zgodovine posegov
• Wiki: pogovorna stran besedila/avtorja, samostojna stran za diskusijo, neviden tekst znotraj besedila, s predlogo

Navajanje

Čemu sploh citiramo

• Besedilo umestiš, mu daš kredibilnost
• Pogoj za znanstveno besedilo je prinašanje novega znanja
• Citiranje znak strokovnega pisanja

Prepisovanje

• Plagiat je, ko uporabimo tuje znanje, ne da bi navedli, od kod smo ga vzeli
• Moralno oporečno, ampak ne pravno kaznovano, razen če kršimo avtorsko zakonodajo
• Oporečno v akademskem kontekstu
• lahko gre za lenobo, lahko nalašč prisvajanje tujega (=intelektualna kleptomanija)
• Na literarni sceni malo mehkejša pravila, naslovov ni mogoče patentirati

Citatni indeksi

• Citationj index = bibliografska podatkovna zbirka, izpisuje sklice iz znanstvenih revij (pomembnost objav)
• Ločeni indeksi za različna znanstvena področja: naravoslovje-SCI (1960), družboslovje SSCI, humanizem AHCI
• Na Slovenskem: Scopus, Web of Science
• Zastonj Google Scholar – nekonsistentnost, ne upošteva obskurnih člankov; upošteva tudi neakademske publikacije; računa h-indeks in i10-indeks
• Humanistika ni naklonjena kvantifikacijo – nepopolnost programov
• Znanstvene revije naklonjene – možnost manipulacije
• Vključenost v citatne baze lahko odloča znanstveno odličnost – problematično! (Slavistična revija izpadla)

Faktor vpliva

• =Številka, ki kaže stopnjo uglednosti, vplivnosti znanstvene revije
• Najbolj poznan način citiranja Thomson Reuters (v SCI, SSCI)
• Račun: število citatov v drugih pomembnih revijah/ število objavljenih člankov = povprečje citiranosti na članek
• Vrsti časopisne metrike: SJR (primerjava med sorodnimi revijami), SNIP (v kontekstu vseh citatov na področju)
• Slabost: večina revij iz ang. govorečih območij, ne razlikuje med avtorskim člankom in recenzijo
• Uredništva skušajo povečati, forsirajo citirane članke
• Prizadevanje za boljše načine vrednotenja: predlog zamenjave z Googlovim algoritmom za rangiranje strani
• Open Citations Corpus v pripravi
• bolj objektivno, če bi se upošteval podatek o branosti

Citatni slogi

• APA (psihologija, vzgoja, družbene vede), MLA (jezikoslovje, lit. veda, humanistika) , AMA (medicina, biologija), Čikaški (naravoslovje, splošno), wikipedijski…
• Slaba lastnost vseh, da vztrajajo pri pravilih, tudi če ne ustrezajo več trgu

Viri in literatura

• Viri=gradivo, ki je predmet raziskave
• Literatura=teoretični/metodološki pripomočki za raziskavo
• Primarni/sekundarni viri

Zaslon in papir

• Slo lit. zgodovinar piše na zaslon za objavo (samo tisk prinese točke)
• Tradicija citiranja oblikovana po tisku.
• Časopisi se selijo na splet (razvoj v smeri spleta)
• Tisk s CTP tehnologijo postaja cenejši
• Natisnjena stran / spletna stran  neomejen prostor
• Spletni bralniki posnemajo občutek knjige
• Spletna stran nima št. Strani, s ctrl+f iskanje lažje
• Razlika v bibliografski enoti  možne drugačne razporeditve
• Ne navajamo celega URL

Zgledi

• Knjiga - podatke vzamemo iz COBBIS-a
• Knjiga na bralniku - pogosto ni navedena izdaja, raje citiramo dLib/ Wikivir
• Poglavje – navajamo samo, kadar je več avtorjev
• Revija – kratico lahko uporabimo (kadar računamo na stroko)
• dLib: ali ima članek že urejene metapodatke, ali ga moramo v reviji sami najti
• Enciklopedijsko geslo: pomisleki o Wikipediji odveč. Sklicevanje znotraj Wikipedije z oglatimi oklepaji, zunaj kliknemo Navedba članka v levem stolpcu. Avtorja ne navajamo, datum pri wiki ni potreben. Drugače v tiskanih enciklopedijah (Enciklopedija Slovenije, Slovenska biografija, Slovenska književnost, Literatura)
• Forum: pomembno navesti, da je spletni vir, da nima kdo za časopis
• Blog: datum ni potreben, če je na strani podan in se stran ne spreminja

Žanri

• Znanstveno, strokovno, poljudnoznanstveno pisanje
• Izvirni znanstveni članek objavlja nova spoznanja, pregledni poroča o najnovejših objavah
• Strokovni članek predstavlja že znana odkritja
• Poljudni popularizira odkritja
• Najuglednejše monografije

Šolsko pisanje

• Referat, esej diplomska naloga

Popravljanje

• Lektura= popravljanje besedil drugega pisca, da bi bila sporočilo optimalno (pravopisna ustrznost)
• Korigiranje= odpravljanje napak stavca ali strojnega pisanja
• Uredništvo= kompleksnejši posegi v besedilo nekoga drugega

Komunikacija v stroki

E-pošta

• Neodzivanje nedopustno, zahvala za odgovor, potrdimo prejem, ažurnost, slovnično, priponke v splošno razširjenih formatih
• Če je več prejemnikov, jih skrijemo

Socialna omrežja

• Popularizacija znanosti
• Humanist nastopi kot javni intelektualec

Zagovor

• Iniciacija v stroko
• Sledi scenariju: pozdrav, predstavitev kandidata, predstavitev teme, vprašanja, razglasitev naziva

Literarna kritika

• Značilnosti: le v demokratičnih sistemih, upošteva beročo publiko, subjektivna, polemična, ni trajno veljavna, jasna, prepričljiva, poučna, zabavna

Enciklopedični članek

• Jedrnatost

Biografski članek

• Na slo wiki pogoj: avtorstvo monografije in doktorski naziv

Članek o knjigi

• Projekt popisa knjig Romani

Učbenik:

• Dialoškost, povzemanje, poenostavljanje, privlačna tipografija, skupinsko avtorstvo, povezovanje v serijo
• Visoke naklade, založbe izkoristijo
• za točkovanje vreden pol monografije
• Hitro znanje samo sebi namen, preveč poenostavljeno, formulaično izražanje

Strokovni blog

• Tudi velja avtorska zaščita
• Neformalna komunikacija v stroki
• Ni nobene recenzije

Spletni forum

• Vzdrževanje strokovne skupnosti
• Arhiviranje sporočil
• Golo besedilo
• Sledenje temi= nitkanje
• Vloga moderatorja, da ustavi spletne aktiviste
• Humanist, SlovLit

Slog

• Urejenost od zgoraj navzdol po aktualnosti - na spletu
• Na zaslonu stran ležeča – branje težje

Sestavni deli

• Ime avtorja, naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazalo,telo (uvod, metoda, gradivo, analiza, sklep), literatura, priloge
• IMRAD = UMRIS

Naslov

• Jedrnat, terminološki, pravopisen, brez krajšav, velikih tiskanih črk, narekovajev, ni v obliki stavka
• UD-klasifikacija
• Odveč izrazi dejavnosti brez terminološke teže

Izvleček

• Predmet raziskave, metode, rezultati, sklep
• Največ 10 vrstic

Ključne besede

• Ožja predmetna področja, ki sestavljajo članek
• Frekventnost, terminološkost

Kazalo vsebine

• naslovi kratki, pri standardnih žanrih po vzorcu, brez pretiranega členjenja, podpoglavja

Povezave

• Označimo, desni klik, vnos hiperpovezave, iz ukazne vrstice prilepimo v okence
• V wikijih oglati oklepaji

Napake

• Napake relativne
• gostobesednost (pri govornem besedilu bolj opravičljivo) - črtamo besede, ki so pomensko prazne
• nerazumljivost (zapletena sintaksa, terminologija) – danes zahteva po besedilih,razumljivih zunaj stroke
• pomanjkanje konteksta (manjka teza), nasilno posploševanje (raba časovnih členkov)
• slogovni manierizem (zastareli izrazi) – pozornost raje pritegni s ponavljanjem
• slogovna puščobnost (ponavljanje izrazov, raba mašil) – znak malomarnosti
• pristranskost (benigna: ljubezen do teme, nagovarjanje z imenom…) (maligna: ideologije, socialni aktivizem, kaže v rabi narekovajev)
• terminologizacija ali terminološka ignoranca (slovstvena folklora, digitalna humanistika) – termini/imena niso v naprej pravilna ali napačna, lahko le jezikovno ustreznejši (odpor do računalniške slovenščine)
• znanstveni plural, zadrege s spolom
• mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost (domače//tuje)

Govorna prezentacija

• Standardno strokovno informacijo objaviti
• Govorne predstavitve za zaključeno publiko (v razredu, zagovor diplome…) – ponavadi nima statusa objave
• Zapis predavanj direktno za objavo ni dober – govorna izvedba tolerantnejša
• Govorne veščine lahko postanejo pretirane, same sebi v namen (šole javnega nastopanja)
• Zapis hitro zgrešenih informacij na tablo/prosojnice

Prosojnice

• Lahko v pomoč, oporo. Slaba stran, da samo poznavanje alinej še ni znanje
• Seznami naj bodo kratki, naslovi, podnaslovi
• Pečakuča – Hiter ritem
• Skromnost z oblikovanjem
• Za spletni seminar daj v okno za gradivo

Vizualizacija

• Na spletu lahko bogatejša kot na papirju, ker je zastonj

Fotografije

• Zapostavljenost vizualnega mišljenja
• Digitalizacija povzročila razmah
• Avtorstvo fotografija strogo individualno (by)
• Ime lahko izpustimo, če je psevdonim ali je izdelek obrtniški, navedemo kadar je izdelek umetniški/profesionalni
• Fotografija ponavadi objavljena skupaj s tekstom/drugimi fotografijami
• Fotograf en sam
• Fotograf podpisan POD sliko
• Močna pravna pozornost
• Skrb zaradi neselektivnosti (programska oprema)
• dLib ima zbirko fotografij v javni lasti

Licenciranje fotografij

• Na Wiki mora ustrezati slovenski in ameriški zakonodaji (70 let po smrti)
• Svoboda panorame – v nekaterih deželah dovoljeno objavljati dela, ki so na javnih mestih
• Izjema platnice knjig (omejena ločljivost) revije, ovitki CDjev, igrice, zaslonski posnetki
• Vzpostavljanje okolja svobodne kulturne izmenjave (free culture movement)

Fotografije kulturne dediščine

• za uporabo imena in podobe spomenika potrebno soglasje lastnika (zakon o varstvu kulturne dediščine, 44. člen)
• Načelo fair use – lahko objaviš v wiki članku o spomeniku, če ne obstaja prosta alternativa, na wiki v slo, ki gostuje na strežnikih Wikimedia Foundation
• zadrtost pri filmih

Infografika

• =vizualna predstavitev podatkov, metoda empirične vede, uporablja tudi literarna veda
• Tabela
• Grafikon (več vrst)
• Zemljevid
• Besedni oblak (Wordle, Voyant tools)

Iskanje

• Možnost pripisovanja napačnemu avtorju
• Cobiss pripiše številsko kodo
• mednarodna standardna identifikacija: ORCID- pod okvirom Mednarodne organizacije za standardizacijo, uporabnik z registracijo dobi alfanumerično kodo
• Knjižne objave: ISBN (predpona 978 – država/jezik, slo 961 – knjiga – kontrolna cifra) podeli publikaciji osrednja nacionalna bibliografska inštitucija
• periodike: ISSN (8-mestna)
• spletne objave: DOI

UDK (Univerzalna decimalna klasifikacija)

• Umešča objavo na pravilno strokovno področje (0 Znanost in znanje. Organizacije. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo. Institucije. Publikacije 1 Filozofija. Psihologija 2 Teologija. Verstva 3 Družbene vede. Politika. Ekonomija. Pravo. Izobraževanje 5 Matematika. Naravoslovje 6 Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika 7 Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport 8 Jezik. Književnost 9 Geografija. Biografija. Zgodovina)
• Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije pozna sedmero področij
• Slovenski Statistični urad uporablja za izobraževanje in usposabljanje klasifikacijski sistem KLASIUS
• Evropska klasifikacija raziskovalne dejavnosti (CERIF - CERCS)
• klasifikacija FOS 2007 s 47 področji
• enciklopedične klasifikacije: delitev na naravoslovje in družbene vede
• FOS 2007 (Fields of Science) ali frascatijski lestvici, ki natančneje našteva literarnovedna področja
• Klasifikacije spremenljive

DOI (Digital object identifier)

• Sledljivost dokumenta (URL-ji se spreminjajo)
• Ni zastonj, izdajajo le pooblaščene organizacije (mEDRA, CrossRef)

COBISS ID

• Vsaka pri nas registrirana objava, tudi pred ISBN

Podatki in podatkovne zbirke

• Nekateri zavzemajo za izraz zajemek (capta) = podatek v kontekstu znanstvenega raziskovanja
• Dokument: fizična reprezentacija informacije s komunikacijsko intenco in funkcijo, danes enačimo z računalniško datoteko
• Podatek: osnovni element informacije
• Včasih bilo do podatkov težko priti
• Danes prosto dostopne podatkovne zbirke

Iskanje po dLibu

• Možnost »išči po celotnem besedilu« (ko z metapodatki nismo uspešni)
• Omejimo iskanje, če je preveč zadetkov
• Niz besed v narekovajih

Seznami

• Čim razločnejše naštevanje
• Alineja nikoli daljša od 1 vrstice, na koncu vejica, ni pa nujno
• Na wiki delam z zvezdico ali grabljicami (številka)
• Prisilijo v hierarhizacijo
• Danes naravna oblika informacij, nekoč zgodbe
• Pomembni bibliografski seznami
• Umberto Eco: Vrtinec seznamov
• Retorični figuri akumulacija in enumeracija
• Zbirke šal, pustolovski, kolektivni, pornografski roman, bibliografije, antologije, leksikoni, enciklopedije
• Računalniki spremenili človeški način mišljenja

Digitalna humanistika

• Empirična literarna veda, računalniško jezikoslovje (računalniška obdelava humanističnih podatkov)
• Peter Schillingsburg. »teorija pisnih dejanj«
• Izraz prvič 1997, 2005 organizacije, 2009 tema na konferenci MLA
• Kulturomika (wiki članek najprej v slo), osnovno orodje Google Ngram Wiewer
• Vprašanja proste dostopnosti, dosegljivosti, javnega recenziranja, popularizacije znanosti
• Vsakoletne DH nagrade
• Ravnanja s podatki: zajem, obogatitev, analiza, interpretacija, razpečavanje in hranjenje, kolaboracija, meta DH dejavnosti…
• Elektronsko izdajanje spremeni pogled na znanstveno redigiranje, dovoljuje obstoj več variant, dovoljeno je poseganje v besedilo
• Temelji na konstrukciji in uporabi podatkovnih zbirk
• Usmerjena k sodelovanju, interdisciplinarnim raziskavam
• Polemika s tradicionalno humanistiko (vpis na obe pada, vedno manj sredstev)
• Globalna organizacija ADHO (alliance of digital humanisties organisations), evropska EADH, namška DHD, Slovenci vključeni v mednarodne DHD projekte
• Pri nas: Zbirka slovenskih leposlovnih besedil, dLib, Slovenska leposlovna klasika, Slovensko leposlovje na spletu, Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva, Videolectures
• Wikipedijski projekti: slovenistični literarni zgodovinarji, zgodovinarji, bibliotekarji, teologi, psihologi

Empirične metode

• Podatki pridobljeni z opazovanjem ali eksperimentom, izhaja iz dejstev, induktiven
• V nasprotju s teoretičnim (koncepti, deduktiven)
• Materialni dokazi, merjenje, preverljivost meritev
• Javno dostopne samo akademske empirične raziskave
• Projekt »Historischer Roman« (zbirka 7200 nem. zgod. romanov)
• Pri nas: Prešernov konkordični slovar, zbirka slovenske ga zgodovinskega romana, kmečke povesti
• Najbolj perspektivno korpusno jezikoslovje

Računalniško jezikoslovje

• Leposlovje posebna oblika podatkov, zahteva drugačno obravnavo

Orodja in korpusi

• Nova beseda (lematizator Določevanje osnovnih besednih oblik (lem) in besednih vrst ali oblikoslovnih oznak in Ugotavljanje pogostnosti besednih oblik)
• V okviru spletišča www.slovenščina.eu v prostem dostopu
• Drugi korpusi: Gigafida, Kres, Gos, Šolar, Lektor, Igra besed…

Slovarček

A

Altruizem: pripravljenost žrtvovati se za druge

Anahron: tak, ki ni v skladu s časom ali razmerami

Arbiter: sodnik

Atavizem: ponovitev lastnosti davnih prednikov na potomcih

B

Bagatela: malenkost, mala vrednost

D

Defetizem: malodušje

Diapazon: obseg

Diletantizem: nestrokovno opravljanje dela

Diseminacija: razširjanje bolezenskih klic po telesu

E

Embargo: prepoved trgovine

Enumeracija: naštevanje

F

Famulus: služabnik, pomočnik

Fantazma: halucinacija, privid

H

Haptičen: tipen

I

Imanenten: neločljiv, notranji

Impresum: podatki o avtorju, založniku in tisku

Inercija: nedejavnost, upiranje gibanju

K

Kalkiran: dobesedno preveden izraz

Konciznost: jedrnatost

Konsenz: soglasje, privolitev

Korifeja: veljak, pomemben človek

Krmilka: tipka ctrl

Kulturomika: področje raziskovanja, ki se ukvarja s kvantitativno analizo kulture s pomočjo podatkov o pogostnosti rabe besed ali besednih zvez v določenem prostoru in časovnem preseku

L

Lamentacija: tožba

Lematizacija: postopek določanja osnovne oblike posameznim besedam. Osnovna oblika besede se imenuje lem.

Ludist: pripadnik gibanja, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela

Lukrativen: dobičkonosen

N

Nivelizirati: izenačevati

P

Paradigma: vzorec, primer

Postulat: zahteva, predpostavka

Potemkinova vas: lažno, olepšano prikazovanje realnosti

Pregnanten: zgoščen

R

Rabota: tlaka

Redigirati: postaviti besedilo v obliko, ki je primerna za objavo

S

Sublimen: vzvišen, plemenit

Stilometrija: veda, ki preučuje možnosti merjenja lingvističnega stila avtorjev

T

Tavtološki: tak, ki opisuje nekaj z več besedami z istim pomenom

U

Uzurpacija: nezakonita, nasilna prilastitev

V

Vademekum: priročnik

Volonterstvo:delovno prostovoljstvo

Voluntarizem: mišljenje/delovanje, ki temelji na volji