Uporabnik:Manca Špolar

Študentka prvega letnika Slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

DOMAČE NALOGE

1. domača naloga (8.10.2021)

Redakcija izbranega teksta: Rado Murnik: Čudak.

2. domača naloga (15.10.2021)

Razmislek o utopični in distopični družbi.

Utopija - to je izraz, ki se pogosto uporablja za označevanje tistega, kar bi bilo popolno, resničnosti, ki bi lahko bila popolna, toda ali ta izraz res dobro uporabljamo, kaj točno je? Utopija je torej izraz, ki se uporablja za namišljeni kraj, kjer je vse popolno. Uporablja se za opis namišljenega sveta, kjer obstaja socialna pravičnost, kot načel, ki to zagotavljajo. Utopija simbolizira upanje in sanje ljudi. Utopija postane sinonim za nemogoče ker se zdi, da idealno življenje v popolni družbi, ki jo ponuja, ni v dosegu ljudi. Antiutopija, distopija ali negativna utopija je zvrst fikcije, naslednica utopije, ki prinese grozo za usodo človeštva, pri tem pa ne nudi nobenega upanja.

3. domača naloga (22.10.2021)

Popravljalci sveta

Strinjam se, da bi se v svetu, kjer živimo, marsikaj dalo izboljšati. Vsak posameznik bi lahko doprinesel nekaj dobrega, da bi lahko naši potomci živeli dobro. Ta želja nas sili, da nekaj storimo. Ni potrebno storiti veliko, malenkosti štejejo. Najbolj pomembno je, da si upamo začeti. Tudi če storimo napako ni nič narobe, saj se iz napak učimo vsi, tako mi, kot ljudje okoli nas. Prostor kjer je to mogoče v zelo preprosti obliki, pa je Wikipedija. Wikipedija je spletišče, kjer lahko vsakdo prispeva nekaj za skupnost, kjer ima vsak možnost dodati nekaj svojega. Vsak, ki se za to odloči, lahko prosto predaja svoje znanje ter tako, prek Wikipedije začne in na nek način popravlja svet.

4. domača naloga (29.10.2021)

Mnenje o Slavistični reviji (letnik 64, številka 3)

Prvič sem brala Slavistično revijo in me je pozitivno presenetila in se bom verjetno še kdaj vrnila k njej. Zanimivo mi jo je bilo brati tudi zaradi dejstva, da so v njej deli, ki sta jih pisala tudi naša profesorja (Miran Hladnik, Mateja Pezdirc Bartol).

5. domača naloga (05.10.2021)

Andrej Tomažin: Interpretacije Cankarjevega Martina Kačurja med mitom, vedo in teorijo.

Članek z naslovom Interpretacije Cankarjevega Martina Kačurja med mitom, vedo in teorijo je bil objavljen v Slavistični reviji leta 2016, avtor pa je Andrej Tomažin, ki je zaključil študij primerjalne književnosti in slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je član Društva slovenskih pisateljev. Članek preučuje interpretacije Martina Kačurja (1904) Ivana Cankarja. Prek teoretičnega uvida postmarksistične teorije (Althusser, Močnik in Jameson) poskuša znotraj tekstualnih intepretacij najti strukturne premike, ki po Močniku vodijo od mitografskih interpretacij k slovstveni vedi.

Vir: Andrej Tomažin. (2016). Interpretacije Cankarjevega Martina Kačurja med mitom, vedo in teorijo. Slavistična revija, 64/3. 299-315.

6. domača naloga (12.11.2021)

Literarni zgodovinar Miran Štuhec

Miran Štuhec je slovenski literarni zgodovinar, literarni teoretik, univerzitetni učitelj. Rodil se je 1. oktobra leta 1952 v Mariboru. Širše raziskovalno področje Mirana Štuhca je slovenska proza 19. in 20. stoletja. Do sedaj je z naratološkega aspekta obravnaval nekatera ključna pripovedna dela slovenske književnosti ter izbrane razprave slovenskega zgodovinopisja. Rezultati, objavljeni v monografijah in domačih ter tujih revijah (Slavistična revija, Semiotische Berichte, Rijeć itd.), prinašajo spoznanja o tipologiji pripovedovalca, o fokalizacijskem kodu, o aktantskem vprašanju ter o problematiki avtorjevega glasu. Drugo področje raziskav je slovenska miselna proza, še posebej esejistika. Po literarnozgodovinski sintezi povojne slovenske esejistike je njegova raziskovalna pozornost namenjena esejistiki do leta 1950. Je tudi vodja slovenskega dela bilateralnega sporazuma Hrvaška in slovenska književnost kot sosednji književnosti ter član komisije za ocenjevanje mednarodnih raziskovalnih projektov.

7. domača naloga (19.11.2021)

V bližini mojega doma v vasi Lanišče (Škofljica) je avtor Ivan Zorec izoblikoval naslednje delo: Belih menihov 1. knjiga: Ustanovitev samostana z podnaslovom Povest iz prve polovice 12. stoletja. Za vezilo ob 800-letnici cistercjanskega samostana v Stični.

Na Lavrici pa je avtor Rado Murnik napisal roman Hči grofa Blagaja. Leto prvega natisa: 1911. Roman je izhajal v Ljubljanskem zvonu med leti 1911 in 1913. Po pisateljevi smrti je ta roman leta 1954 izšel pod naslovom Lepi Janičar.

8. domača naloga (26.11.2021)

Izbrisala sem piko in dodala vejico, popravila veliko začetnico, spet dodala vejico, popravila narobe napisano besedo. Ruska policija

9. domača naloga (03.12.2021)

Občina Škofljica - v moji občini se nahaja spomeni. Obelisk (spomenik Narodno osvobodilnega boja, 1941 – 1945) je sestavljen iz treh kamnitih blokov s tremi z mrežami pokritimi reliefnimi postavami na čelni ploskvi, na stranskih ploskvah so imena padlih prebivalcev Škofljice. Spomenik je bil odkrit leta 1958 in stoji na Škofljici, zahodno ob občinske stavbe. Spomenik je delo arhitekta Letonje. Napis na spomeniku: ”Nov svet s krvjo prežet se je rodil iz vaših žrtev, je v svobodo vsklil, ste v revolucijo nam pot izbrali, kar ste pričeli bomo mi končali.”

10. domača naloga (10.12.2021)

Spomenik NOB

11. domača naloga (17.12.2021)

V arhivu Slovlit sem našla obvestilo, ki je bilo leta 2020 razposlano na moj rojstni dan (12. 07). Nosi naslov Branje, ki ga priporoča Academia.edu, ki ga je napisal Miran Hladnik. SlovLit

NOVA PISARIJA

Uvod

• priročnik Praktični spisovnik (nadaljevanje)
• namenjena digitalnemu opismenjevanju
• Miran Hladnik je glavni avtor
• dilema glede vpisa datuma na Cobiss
• imenuje se po Prešernovi pesnitvi

PISMENOST

• konec 18. stoletja - uvedba obveznega šolanja
• danes je nepismenost nespodobna
• pojem pismenosti se hitro spreminja
• vse večja vloga bralcev v medijih
• poznamo več vrst pismenosti - glasbena, kartografska, računalniška,...
• PISA so testi pismenosti
• majhen delež pisočih državljanov
• pisanje vedno manj cenjeno
• nezaupanje kar prihaja od izobraženih

Informacijska družba

• informacijska družba nadomestila industrijsko
• boj med tiskano in elektronsko knjigo

Wikiji

• lahka dostopnost,voluntarizem
• Wikiji = Wikipedija in njena sestrska spletišča = sodobni pojem pismenosti
• Wikipedija = enciklopedija, Wikivir = stara besedila v javni lasti, Wikiknjige, Wikiverza, Wikislovar
• možnost bralčevega poseganja v spletišče
• pomen obstoja čim več različnih jezikov
• slovenska Wikipedija obstaja od leta 2002, uporabnikov zelo malo
• kreativnost, svoboda, nevtralnost
• anarhičen medij
• objavljanje je preprosto
• povečan dostop informacij
• upanje v človeško dobronamernost

Wikiji in šola

• močno pedagoško orodje
• uporaba wikijev v šoli - vstopanje v realni svet
• prispevanje v dobro javnosti

Avtor

• prva generacija literarnih zgodovinarjev
• druga generacija lit. zgo.: usmerjena k besedilu, avtonomnost, umetniškega besedila npr. serija zbornikov Obdobja
• tretja generacija lit. zgo.: bralec in njegov kulturni interes, trivialna lit. - lit. za bralca, besedilo pomembno v razmerju do bralca

Motivacija za pisanje

• pišemo zaradi sebe, skupnosti ali zaradi samega predmeta
• etičnost pisanja: etično sprejemljivo je le pisanje, ki izvira iz zanimanja za temo samo, ne pa zaradi samopromocije, manipulacije ...
• avtorski napuh, pregledamo, če so nas pravilno citirali opazujemo, če je termin, ki smo ga uporabili pravilno rabljen ali ne
• znanstveniki raziskujejo z namenom, da bi lažje razumeli svet
• napoved, hipoteza, teza in metoda ali eksperiment s katerim bodo določeno hipotezo preverili
• neetična motivacija: če objavimo nekaj za kar se je pripravljal in zbral gradivo nekdo drug
• "Literatenliteratur" - nem. lit. za ozek krog bralcev, za strokovnjake, ki jo tudi sami pišejo
• pisanje za splošno publiko v očeh "visoke literature" nekaj drugorazrednega, nepotrebno in neprofesionalno
• pogoj za uspešno pisanje je upoštevanje namembnika in tudi bralca
• štiri področja pismenosti: vsakdanje življenje, znanstveno in strokovno, leposlovno, publicistično oz. novinarsko

Izbira jezika

• izbiramo glede na namembnika, v angleščini bomo pisali za širši javnost v domačem jeziku pa za domačo javnost
• slavistične revije so do leta 1950 začele nekatere izvlečke tudi v angleščini
• privilegiran položaj angleščine v znanstvenem svetu
• premajhna vidnost tuje jezičnih objav, tujci ne poznajo naših revij

Izbira teme

• svet z veliko število izbir, težava pa je dvom v to, če smo se odločili za pravo
• včasih so napačne odločitve vodile v pogubo, torej smo bili odvisni od tega, da izberejo pravilno
• danes veliko izbir s katerimi nismo determinirani, ko izberemo
• po navadi si temo izberemo glede na to kar nas zanima oz. v nas vzbudi zanimanje, vendar to ni pogoj za uspešno delo, ta interes se lahko razvije tudi med samim ukvarjanjem s temo
• če sami izberemo teme izberemo nekaj kar nam je zelo znano, hkrati pa je financiranje namenjeno pomembnejšim temam, vendar je "pomembnejše" težko definirati po navadi naj bi bila to besedila/dela pomembna za narod

Vaje v pisanju

• OCR - optično prepoznavanje črk, besede le popravljamo kjer se stroj zmoti
• v prihodnosti nujna digitalizacija tekstov, ki ne bodo več berljiva, pomembna tudi javna dostopnost
• Wikivir - vsebuje številna besedila slovenske klasike

Soavtorstvo

• avtorstvo eno izmed najstarejših konceptov
• Društvo pisateljev, prevajalcev, Avtorska organizacija
• včasih je bilo postati avtor nekaj uglednega, pripadanje privilegirani eliti, ki je skrbela za odgovornost in kulturno enakopravnost
• popravki, poseganje v besedilo ni v skladu z željami tako starejših avtorjev kot novincev na tem področju, zato morajo biti lektorji izjemno pazljivi
• omejevanje avtorskega napuha lahko zmanjšamo tako, da dostopamo do del na javnem dostopu in jih ne kupujemo
• pisec več piše zaradi tega, ker želi več prispevati k sami skupnosti, ne zaradi avtorskega napuha
• slednji jim narekuje, da omogočajo dostop samo tistim, ki se jim zdijo dovolj vredni

Objavljanje

• avtorstvo se danes razume kot priložnost za objavljanje
• včasih to veliko težje, moral si biti zanimiv objavljajočim, najti mecena, urednika, založnika ...
• danes svoje delo/dokumente le "upload-amo" na splet
• indeksiranje map (directory listing), spletni roboti (web crawlers)
• objave na spletu nastajajo predvsem, da jih vidi čim več ljudi
• najbolje objavljati v zelo iskana spletna mesta npr. blog, forum ... z hiperpovezavami, ki še bolj izpostavi objavo
• uradno sporočiti javnosti" in današnje "javno postaviti pred javnost" (Facebook, Instagram)

Množični um

• samokreativen, nekontroliran, proti hierarhiji
• Wikipedija kot novodobni medij in prizadevanje k zbiranju znanja
• Wikipedija kot Babilonski stolp, jeziki povezujejo, dopolnjujejo
• pravična razporeditev znanja in njegova necenjenost v širši družbi
• enciklopedije urejene po abecedi, pri Wikipediji ni potrebe

Avtorske licence

• besedilo iz jezikovnega pogleda - jezikovna komunikacija, za pravnike pa intelektualna lastnina imenovana avtorske pravice
• posebne pravice ustvarjalcem
• težave v zakonodaji
• CREATIVE COMMONS - "ustvarjalna gmajna" izhaja iz svobodne kulture
• COPYRIGHT - slo. "Zakon o avtorski in sorodnih pravicah", ščiti avtorska dela v katerem koli mediju pred zlorabo, nedovoljenim kopiranjem,
• tri težave: preveč poudarja avtorja, ne ustreza informacijski družbi, intelektualna dela so lastnina ne pa javno dobro

informacije niso kot materialne dobrine, lahko jih uporablja več uporabnikov hkrati, kjer ne bi smela biti bojazen o njeni manjši dostopnosti, če se št. uporabnikov poveča Bralec

• Skupnost, ki si želi trajno obstajati se zavzema za izobraženost članov.
• Prost dostop do izobrazbe - zastonj učbeniki.
• Včasih zastonj knjige značilne za zahodno, bolj razvito družbo z večjo blaginjo.
• Zunaj šole prost dostop do znanja ni samoumeven.
• Internet - omogoča zastonj, slovarje in zemljevide k čemur država ni pripomogla (prej ovira).
• Strah da je človek človeku volk - nasprotno humanistični veri v naravni usmerjenost ljudi v dobro.
• Zastonjska digitalizacija slovenske knjižnice je res zastonj.
• Informacijska družba lahko privošči kooperativnost namesto tekmovalnosti. (Informacije namreč ni manj, če so jo deli več ljudi)
• Znanstveni članki morali imeti prost dostop. (Plačljivi ker jih še vedno kupujemo)
• EU zahteva prost dostop do projektov pri katerih sodeluje, za umetnost pa ne zahteva prostega dostopa.
• Prost dostop (poseganja v vsebino ne dovoljuje) ni enako prosta vsebina (besedilo lahko poljubno spreminjamo).
• Družina: odprti podatki, odprti dostop, prosta vsebina, prosto izobraževanje, prosto znanje, odprta koda, odprto raziskovanje in odprta znanost.
• Prosti dostop je brezpogojna spletna dostopnost (brez plačila).
• Zlati prosti dostop=prosti dostop zagotovi založnik.
• Zeleni prosti dostop=za prosti dostop poskrbi avtor sam ali pa njegov delodajalec (hramba v repozitorijih).
• Sivi dostop=težko dostopni članki.
• Hibridni dostop=poleg zastonjskega spletnega dostopa obstaja tudi plačljiva tiskana publikacija.
• Zakasnjeni prosti dostop=prosti dostop omogočen po določenem obdobju.
• Platinasti prosti dostop=za publikacije s katerimi avtorji nimajo stroškov (stroške pokrije nekdo drug).
• Evropska unija: zahteva prsti dostop za vse projekte, ki jih sofinancira.

Založbe

• Članki na Wikipediji takoj prosto dostopni.
• Članki skupinske narave-nemogoče določiti avtorja.
• Prosti dostop zatirajo založbe.
• Osnovna pravica biti informiran.
• Plačljive in zastonjske informacije enako dobre.
• Založbe forsirajo knjižne izdaje-te znajo prodati; ovirajo dostopnost na spletu--ožji krog potencialnih bralcev.
• Nimajo več funkcije, da bi založile denar za izdajo-za vse morajo plačati avtorji in tisti, ki financirajo projekte.
• Avtorji obračajo nanje zaradi zagotovila, da jim bodo priskrbele bralce; zaradi ugleda.
• Preferiranje knjižnih izdaj učbenikov je kontraproduktivno (bolj uporabni na spletu).
• Argument založb-ohranjanje delovnih mest v založništvu-nesmiselno (postavljanje zasebnega interesa pred javni).
• Založbe proti knjižnicam-knjižnice boljše-omogočajo širjenje knjig.

Repozitoriji

• Prosti dostop prispeva k večji branosti in večjemu vplivu.
• Subvencioniranje inštitucij, ki skrbijo za repozitorije.
• Kanadski projekt "public knowledge project" (PKP)-princip prostega dostopa in volonterskega dela.
• Odprta družba zavrača komercialnost znanstvenega objavljanja-znanje ni materialna dobrina-prost dostop nujen za pozitivne socialne vizije.
• Repozitoriji Univerze v Ljubljani, v Mariboru in v Novi Gorici, repozitorij humanistične knjižnice (Clark) in (hramba diplom).
• Avtorji člankov ne odločajo za prosti dostop-lažji utečeni načini, objava v reviji prinaša več točk, itd.
• Spletne biografije avtorjev-avtorji jih ne delajo.
• Mednarodni repozitorij (DRYAD)-hranitev v njem potrebno plačati.
• Tiskana besedila-avtor lahko v pogodbi zaprosi za vzporedno objavo na spletu (založbe tolerirajo).
• Časopisov kot jih poznamo kmalu ne bo več-vse le na spletu.
• Objavljanje v znanstvenih revijah nekoč honorirano. danes avtorji plačujejo založbam za tisk.
• "Slavistična revija", "Jezik in slovstvo" ter "Primerjalna književnost" v prostem dostopu takoj po objavi.
• Državne subvencije za objavo-praksa lahko hitro spremeni.-stroške prevajanja v "Slavistični reviji" avtorji že krijejo sami.
• Spletni forum "SlovLit" temelji na skupnem delu in komunikaciji in prispeva k modernizaciji humanistične stroke (lociran na strežniku Inštituta Jožef Štefan).
• Objavljanje na Wikipediji omogoča največjo dostopnost in odprtost.

Varovanje zasebnosti

• Nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja-ne vidijo prizadevanj za lajšanje človekovega obstoja (osnova).
• Nezaupanje antihumanistično (humanizem kot vera v človekovo zmožnost za pozitivno urejanja sveta).
• Občutek za eksistenco posameznika znak razvitosti družbe.
• Zlitje v eno značilno za ogrožene skupnosti-literatura daje prednost intelektualnemu posamezniku, ki se dvigne nad to.
• Posamično (dobro) ni enako privatno (nepotrebno). Ozaveščen posameznik je zainteresiran za skupno blaginjo.
• Ni vse javno dobro-za javno dobro včasih bolje prizadevajo posamezniki.
• Problem zloraba-ne sme prestrašiti da ne bi dovolili zbiranja-osnova za izboljšanje življenja.
• Spremebam v dojemanju zasebnosti potrebno prilagoditi tudi zakonodajo.
• prepoved iskanja po imenih in priimkih-ni podatkov o zasluženih osebah iz slovenske zgodovine (onemogočen portal Nova beseda).
• Slovenski pravniki prizadevajo za privatizacijo informacij-v nasprotno smer od civilizacijskih perspektiv (nujna dostopnost in formacij).
• Delovanje javnih inštitucij na ta način je v nasprotju s služenjem javnemu interesu kar bi morala biti njihova naloga.

KREDIBILNOST

• Vsakdo lahko objavi vse.
• Kritično branje in presoja verodostojnosti (avtor, inštitucija, starost dokumenta, odmev v javnosti).
• Zaupanje avtorju-uveljavljen strokovnjak-preverimo v biografiji in na Sicris-u.
• Sokalova potegavščina: svarilo pred prenašanjem zaupanja z enega področja na drugo.
• Večja kritičnost do mlajših avtorjev-neupravičeno (boljši teoretično).
• Aktivizem podkovan z znanostjo nevaren-potrebno razločevati.

Aktivizem

• Dojemanje znanosti: najprej kot smisel sama sebi, kasneje smiselna le, če se zavzema za višji cilj.
• Človeških zadev ni mogoče objektivno spoznati-vedno vmeša raziskovalčev interes.
• Humanistično prepričanje, da je njihova naloga le opisovanje sveta in ne njegovo popravljanje (enako kot umetnost).
• Aktivizem pomeni biti aktiven v neki skupnosti. (Ni nujno napreden).
• Aktivizem v znanosti: zmanjšuje objektivnost-neuporaben.
• Kritična refleksija ni enako aktivistični diskurz
• Kritična refleksije: nujna za znanost, odmika od stališča, daje širši pogled-pomembna za humanistiko.
• Aktivizem v znanstveni komunikaciji ni sprejemljiv.
• Biti kritičen = biti nezaupljiv (mnenje nekaterih).
• Izobraževanje zapisano kritični zavesti-da: misliti s svojo glavo; ne: biti nezaupljiv do sveta.
• Socialna omrežja-izkoriščanje družbe? - Le teoretični konstrukt.
• Prepoved trženja-le socialna zavist.

Avtorstvo

• Inštitucija: daje avtorju kredibilnost; ovira objavo prelomnih odkritij.
• Samozaložba-vedno pogostejši način objavljanja; potrebna kritičnost (ni nujno nezanesljivo).
• Starost dokumenta: večja zanesljivost (ni nujno), nekatere informacije bolj verodostojne na spletu (spreminjajo in popravljajo).
• Bralec kritičen do izjav, ki so posledica obdobja (danes aktivizem v strokah).
• Ponaredkov ni vedno lahko odkriti (pr.: Elk Justin in France Kidrič--Prešernova zapuščina)
• Dimitrij Kebe--Cankarjeva smrt (umor), na spletišču Hevardi(politično obarvano).
• Prešeren kot Kranjski pesnik (1 mesec na angleški wikipediji, avtor spremembe: Eleasar).
• Za srce, december 2014 (članek o sv. Emi in sv. Kunigundi - napisal zdravnik).
• Wikiji zanost odpirajo navzven-strokovnost preverja, dopolnjuje široka javnost.
• Strokovnjaki s sodelovanjem na Wikipediji lahko preprečijo širjenje lažnih informacij.

Strokovno recenziranje

• Razločevanje kredibilnih informacij od nekredibilnih.
• Podvrženi avtorji strokovnjh oz. znanstvenih objav.
• Recenziranje oblika regulacije znanstvene stroke.
• Aktualno zadnjih 10 let, prej o objavi odločal urednik.
• Delo po recenziji: sprejeto, sprejeto pod pogojem (avtor mora popraviti določene stvari), zavrnjeno.
• Opozicija strokovnemu recenziranju-javno recenziranje.
• Anonimen postopek-objektivnost.
• Vrste: slepa recenzija-avtor ne ve kdo je recenzent; dvojna slepa recenzija-avtor ne ve kdo je recenzent in recenzent ne ve kdo je avtor.
• Anonimizacija besedila: ime datoteke--desni klik-lastnosti dokumenta-briši lastnosti dokumenta; shranitev v formatu rft; raznolikosti komentarjev znebimo z brisanjem vsega desno od "adnit" in "atnauthor".
• Urednik je rahločutni posrednik med avtorjem in recenzentom
• Revije dolžne objaviti recenzentske postopke, čas do odločitve o objavi in jezikih objavljanja.
• Recenzetski obrazec: tip članka, tematika, ustreznost naslova, obseg (število znakov), manjka kakšen nujni del, objava originalnem jeziku/prevodu, jezikovna plat, slog, terminologija, tehnična plat, tema, metoda, reference, napačne trditve. Recenzent obkroži: sprejet, sprenet-zaradi preveč člankov lahko počaka, pogojno sprejet, zavrnjen.

Pravopis

• Dvom v kredibilnost-pravopisne napake oz. slabo izražanje.

Ločila

• Razlika med vezajem, pomišljajem in dolgim pomišljajem; razlikovanje kaže strokovnokst.
• V wordu: pomišljaj:<Ctrl> + <->; dolgi pomišljaj <Ctrl> + <Alt> + <->
• Zaimek le-ta izrazito pismen
• Narekovaji: na wikijih priporoča uporaba srednjih <»«>; uporaba slovenskih; narekovaji-ležeči tisk ni potreben.
• Dvopičje: COBISS-nestično, slovnično-levostično; dvopičje pred naštevalnim nizom ni potrebno.
• Samo npr. ali itd.-ne obojega.
• Tropičje: nestično ločilo; pred njim ni vejice.
• Manj klicajev in vprašajev.
• Podpičje-pred pojasnjevalnimi povedmi.
• Pika: ni za naslovi.
• Pravopis se spremija.

Velike začetnice

• V tabelah naslove kolon-z veliko začetnico.
• Pi alinejah-le če so stavčne.

Drugo

• Spol veže na osebek; če je povedkovo določilo množinski samostalnik določa obliko povedka.

Digitalna pismenost

• Natančno upoštevanje tehničnih parametrov-sploh dobili pozornost urednika.

Formati besedil

• Končnice: txt-pomeni golo besedilo; doc, docx, rtf, odt-obogateno besedilo; htm ali html-spletno besedilo; pdf-natisljivo besedilo; besedila na wikijih/repozitorij Academia.edu še kje nimajo končnic.
• rtf in odt-nekomercialna doc in docx; daljši dokumenti-nalagajo dalj časa.

Besedilo v wikijih

• Odstavek: ena vrsta prazna.
• Alineje: zvezdica (*).
• Naslovi: dva enačaja ==xxxx== (podnaslovi trije itd.).
• Ležeči tisk: dva apostrofa ’’xxxx’’.
• Krepki tisk trije spostrofi ’’’xxxx’’’.
• Povezave oglati oklepaji Ljubljana (modre povezave-že obstoječa gesla, rdeče povezave-gesla še ni).
• Slika: vstavimo prek menija.
• Predloge: dva zavita oklepaja.
• Oštevilčeni seznami: grabljice (#)
• Presledek na začetku vrstice-okvirček z besedilom
• Ukazi za format html: <br za prelom vrstice; <hr za vodoravno črto; <center za centriranje besedila
• <poem uvaja pesemsko besedilo, </poem ga zaključuje

Vaje v wikijih

• Začni urejati.
• Pazi: preintenzivno členjenje na odstavke; mašila (npr.: tudi, še, poleg tega, potem, prav tako, kasneje, kot smo že zapisali ...);prehajanje med prvo in tretjo osebo oz. med preteklikom in sedanjikom.
• Wikispletišča-skupinsko delo, zahvali za posege drugih.

Sporočanje popravkov in komentarjev

• Pripombe direktno v besedilo. (Označi, desni kili, 'Pregled', 'Nov komentar'.
• Avtorju ni potrebno upoštevati vseh komentarjev.
• komentarji lektorjev morajo biti jasno vidni; avtor mora jasno označiti katere je upošteval.
• Za komentarje ne pdf.
• Možnosti komentiranja na wikijih: pogovorna stran besedila, pogovorna stran avtorja, samostojna stran, komentar, s predlogo {redakcija|beseda z napako|beseda s popravljeno napako}}

Navajanje

Čemu sploh citiramo

• Citiranje: oblikuje referenčne kroge, kaže načitanost, vzbuja večje zaupanje.
• Pogoj za znanstveno besedilo: novo spoznanje.
• Boj ohranjanje znanja kot nova produkcija.
• Sklici le v znanstvenem pisanju-označeni z imenom avtorja.
• Status avtorja: včasih-zmamje prenašali le redki, danes-lahko vsak
• Wikijina spletišča prostor za objajanje kogarkoli-ne spodbujajo avtorskega napuha.
• Znanje-delo pridnih anonimnih množic; avtorstvo postavlja pod vprašaj.
• Anonimno objavljanje obremenjeno z dvoličnostjo.
• 80. leta 20. stoletja: informacije obravnavane kot lastnina, prost dostop 70 let po avtorjevi smrti. Želja, da bi se to obdobje skrajšalo (AO-30 let)
• Po zdravi pametni-kar je objavljeno na javnem mestu je javno dostopno; obratno ne smemo objavljati Menartovih verzov z vodnjaka v Ljubljani, lahko pa jih citiramo.
• prosti dostop podpirajo univerze in EU; v nasprotju z 'copyright', kjer je za delo potrebno plačati.
• Citiranje je ne plačljiva uporaba virov, kjer pa ni določene meje za količino citiranega (okoli 20%9
• Preveč citiranja prav kakor premalo zmanjšuje kredibilnost.
• Citiranje le zaradi okrasa-lahko preveriti pristnost.

Prepisovanje

• Prepisovanje=plagiranje.
• Plagiat: tuje znanje uporabili ne da bi ga citirali.
• Plagiranje kot nemoralno dejanje-avtor že več kot 70 let v grobu-ni mogoče kaznivo preganjati
• Plagiranje kot kaznivo dejanje-prevzemanje od mlajših avtorjev.
• v prihodnosti spremembe-ne bo potrebno sklicevati na avtorska imena
• Za rahljanje sklicevanja krivi Wikipedijo-neutemeljeno-administratorji previrajo sklicevanje.
• V akademskih krogih-prevzemanje tuje teme, naslova-ni plagiatorstvo saj je povedano s svojimi besedami, je pa strokovno nekorektno in nekolegialno.
• uredniki ignorirajo prispevke domačih avtorjev na nekem področju-huje kot plagiatorstvo.

Citatna industrija

Citatni indeksi

• 'Citatni indeks: bibliografska podatkovna zbirka ki zbira podatke o pogostosti citiranja avtorja ali dela in jih tako hierarhično ureja.
• V Sloveniji upoštevamo 'Scopus' in 'Web of Science'-tu zanimivi bazi SSCI (Social Sciences Citation Index) in AHCI (Arts and Humanities Citation Index).-literarna veda ena izmed disciplin.
• Zastonj citatna zbirka 'Google Scholar'-zajema avtomatsko zato očitajo nekonsistentnost, pravzaprav zajema širše; vendar ga žal na znanstvenem ministrstu (še) ne upoštevajo.
• 'Sicris' zbira podatke o raziskovalcih.
• Humanistika ni naklonjena kvantifikaciji podatkov; pogosto v modernih bazah ni starejših objav (za literarno zgodovino bolj verodostojne), prav tako marsikje ni identificiranih knjig.
• Merjenju nasprotovati nesmiselno-prizadevajmo za izboljšanje meritev; brez merjenja vrnili na stopnjo posameznikovih preferenc.
• Revije prizadevajo za uvrstitev v podatkovne zbirke (vzajemno citiranje-avtorje višje v stroki kot v resnici so).
• Z vedenjem da številke niso vse so citatni indeksi zelo uporabni.
• Slavistična revija nezasluženo izpadla s seznama domačih revij v SSCI in AHCI, saj je s slovenskim jezikom nemogoče računati na globalni vpliv.

Faktor vpliva

• Faktor vpliva (IF=impact factor): številka, ki kaže stopnjo vplivnosti znanstvene revije.
• Bibliografski servis Thomson Reuters število (SSCI, AHCI) izračunajo tako, da število citatov, ki so jih bili članki iz revije deležni (zadnjih dveh letih), delijo s številom objavljenih člankov-to je povprečje citiranosti na članek.
• Višji kot je faktor vpliva-več je vredna objava v revji.
• 'Scopusov' faktor vpliva se imenuje SNIP-mer število citiranosti glede na področje (manjše področje-citat ima večjo težo).
• Kulturno pristranske meritve-se revije angleščini.
• Faktor vpliva revije posploši za članke-ni priporočljivo-kvaliteta člankov lahko niha.
• Včasih osredotočenost na revije, danes osredotočenost na avtorje (podpira ORCID).
• Moralno vprašljive prakse za večji IF revij. (Prisilno citiranje-moralno sporno, včasih urednikova zahteva na mestu, če je avtor izpustil relevantna predhodna dela).
• Znanstvena skupnost prizadeva za zmanjšanje vpliva IF faktorja (primarno za knjižnice, da vidijo katere so vplivne revije na nekem področju), ampak za prostidostop in vrednost citiranja primarnih virov (npr.: prvega prešernoslovca Franceta Kidriča).
• Zamenjava IF z PageRank (rangira spletne strani glede na število povezav nanje in glede na kvaliteto teh povezav) ali vsaj uporaba obeh.
• Nov akademski citatni indeks OCC (Open Citations Corpus).
• Pametno bi bilo upoštevati tudi branost (Wikipedija meri s kliki na povezavo).

Slovenske znanstvene revije Seznam Slovenskih literarnih revij v katerih objavljajo literarni zgodovinarji:

• Primerjalna književnost
• Slavistična revija
• Dve domovini
• Jezik in slovstvo
• Razprave SAZU
• Studia mythologica Slavica
• Knjižnica
• Phainomena
• Acta Neophilologica
• Traditiones
• Slavia Centralis (Maribor)
• Verba Hispanica
• Relevantne še: Otrok in knjiga, Sodobnost, Dialogi (ne prinašajo veliko točk)

Tuje revije s članki o slovenski književnosti:

• Slovene Studies (ZDA)
• Philological studies (Perm, Skopje, Ljubljana)
• Slavia Meridionales (Varšava)
• Slavica tergestina
• Slavistika (Beograd)
• Pamiętnik Słowiański
• Wiener Slavistisches Jahrbuch

Slavistična revija je bila v bibliografskih zbirkah: AHCI, SSCI, dLib, EBSCO, idr.

Citatni slogi

• Glavni citatni slogi: APA, (psihologija, vzgoja, družbene vede), MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika), AMA (medicina, biologija), čikaški (naravoslovje, splošno), wikipedijski.
• Humanistični pisci čikaški ali MLA ali nekaj med obema.
• Čikaški-letnica takoj za avtorjevim imenom, MLA-naslovi del v kratkih sklicih.
• Spremembe v stilih citiranja odražajo pozornost pisočih na spremembe v družbi.
• Minus vseh je inertnost (ne spreminjajo kljub zahtevam okolja) npr.: Priimek avtorja je pred imenom.
• Priporočljivo citiranje na wikijih: Zoran Božič. Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem. Slavistična revija 59/2 (2011). 131–46. (COBISS) dLib + polinkanje s povezavami.
• Osnovna podatka: avtor in naslov

Dodatni podatki (razlikujejo): ime spletišča in datum pri spletni objavi; kraj, založbo, letnico in knjižno zbirko pri knjigi; naslov zbornika, kraj, založbo, letnico in strani pri članku v zborniku; naslov revije, letnik, številko, letnico in strani pri članku v reviji; naslov časnika, datum in strani pri članku v časniku

• Oziranje na tuje načine citiranje koristno, vendar ni absolutno.

Tehnika citiranja

• Citat=navedek: iz dveh delov: besedilo citata in navedba vira citata
• Dobesedni navedek: ločen z narekovaji/samostojnim odstavkom.
• Vir citata: opomba/kratki sklic (v oklepaju)/neposredna povezava na vir.

Opombe

• Včasih-glavno navajanje literature; prevladovanej čikaškega sloga-opombe za dodatno literaturo.
• Wikipedija (enciklopedija)-ni dobesednih navedkov (cilj je povzemanje)-opombe in seznam literature na koncu.
• Opombe: dela iz katerih vzete konkretne izjave; zaporedne številke, imena pred priimki, letnice na koncu navedbe, med enotami so vejice.
• Seznam literature: pomembna dela za področje članka; alineje, priimki avtorjev.
• Opombe na Wikipediji-klik na številko v besedilu pripelje do opombe; klik na puščico pred opombo vrne na mesto opombe v besedilu.

Kratki sklici

• Prilagajajo sobesedilu. (Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15))
• Nesmiselno podvajanje.
• Dobesedni navedek v praksi: »Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85)
• Včasih-izogibanje ponavljanju avtorjevega priimka; danes-ponovimo zaradi avtomatskega štetja sklicev.

Označevanje navedkov

• 3 možnosti: narekovaji; odstavek in drugačen črkovni rez; izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje.
• Če ne vzamemo celotnega besedila: »[K]o že na Kranjskem vsak pisari,« naj tudi mene muza z inspiracijo obdari. (prva črka v oglatem oklepaju, ločilo zunaj navedka).

Od kod vse citiramo

• Citiramo z različnih virov: knjiga, poglavje v knjigi, članek, prispevek na konferenci, enciklopedija, spletna stran, ...
• Namen citirana-preverljivost informacij; prednost imajo tiste, ki so javno dostopne.
• Vir tiskan in elektronski-navedemo tiskanega; več izdaj-navedemo prvo oziroma tisto iz katere smo črpali.
• Sklicevanje na drugotni vir le kadar primarni ni dostopen.
• Citati tujih avtorjev v izvirniku (prevod kot opomba).

Viri in literatura

• Skupno navajanje iz arhivov, natisa in spleta je smiselno.
• Seznam referenc kljub povezavam še vedno smiseln-omogoča pregled avtorjevega referenčnega obzorja.
• Delitev na vire in literaturo-smiselna pri dolgih besedilih; ločevanje kratkih sklicev ni smiselno.
• Viri: gradivo, ki je predmet raziskave.
• Literatura: teoretični ali metodološki pripomočki.
• Primarni: sekundarni vir-pomen materialne podlage ali ančina dostopa.
• V znanosti uporablja le za način dostopa-neprimerno navajati sekundarne vire, razen če primarni niso dostopni.

Zaslon in papir

• Znanstveniki pišejo na zaslon, z mislijo na tiskano izdajo-šele ta prinese točke.
• Kmalu bo drugače-želja po zastonjskih in lahko dostopnih informacijah; objavljanje na spletu cenejše, revije selijo na splet (podpira Open Access)
• 'Nova pisarija' spodbuja pisanje, ki bo brano na zaslonu.
• Cenejše tiskarske storitve (CTP=computer to plate)-selitev na splet ni samoumevna.
• Včasih-stran (v knjigi), danes-stran (spletna)--zelo razlikujeta.
• Začetek interneta-dolžina spletne strani v velikosti zaslona-večje smatrane za neprimerne.
• Spletne knjige želijo poustvariti občutek tiskane-omogočajo listanje.
• Spletne strani niso oštevilčene-številke strani ni mogoče citirati (možnost <ctrl> <f>)
• Največja razlika v citiranju-spletne strani omogočajo direktne povezave do informacij.
• Spletno besedilo bolj naklonjeno naštevanju (alineje).
• možnost dostopa do polnega besedila-citat opremimo s povezavo; ni potrebno priimek pred ime in razporejanje avtorjev po abecedi.
• Zadovoljimo z navajanjem avtorja, naslova, letnice in Cobiss povezave (ostali podatki niso potrebni).
• Niti na zaslonu niti na papirju ne navajamo celotnih URLjev!

Zgledi

• Cobiss-najbolj gotovo pravilne informacije (3 oblike zapisa: polni, ISBD, COMARC).

Knjiga

• PRIMER Na papirju: Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980.
• PRIMER Na zaslonu: *Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. COBISS
• Če je knjiga dostopna na spletu dodamo povezave. PRIMER: Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). COBISS Wikivir. Internet Archive.
• PRIMER Na papirju: Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na Wikiviru in na Archive.org. ali Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na spletu.
• DOI vpisujemo če obstaja.

Knjiga na bralniku

• Raje citiramo z dLiba ali Wikivira kot bralnika (Kindle, idr.).
• Nujni podatki o natisu, ki je bil predlog elektronski izdaji.
• Virom v elektronski obliki strani ne navajamo (besedilo ni paginirano). Kratki sklic: (Kostanjevec 1907); namesto: (Kostanjevec 1907: 23)
• PRIMER: Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Kindle.
• PRIMER: Janez Jalen. Bobri, 1–3. Ljubljana: Konzorcij »Slovenca«, 1942–1943 (Slovenčeva knjižnica, 26, 57, 71). Uporabljena je bila izdaja na Kindlu, pripravljena verjetno po izdaji Celje: Mohorjeva družba, 2006. (knjiga, ki je doživela ponatise).

Članek v zborniku

• V COBISSU zapis o članku in zapis o zborniku (potrebujemo oba).
• PRIMER: Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman? Slovenski roman. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.
• PRIMER (članek tudi kot video): Miran Hladnik. Iz kakšnega testa so slovenski junaki. Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj. 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: FF, 2009. 61–72. (COBISS) Videolectures.net.
• Dodajanje linka na koncu je manj primerno.
• Pazi! pika pred ikono PDF, tako da piko postavimo znotraj oklepajev.

Poglavje

• Potreba po citiranju poglavja le kadar je več avtorjev knjige.
• Enako navajanju članka v zborniku.
• PRIMER: Joža Mahnič. Zgodovina slovenskega slovstva, 5: Obdobje moderne. Ljubljana: Slovenska matica, 1964. ali Joža Mahnič. Obdobje moderne. Zgodovina slovenskega slovstva, 5. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.

Spremna beseda

• PRIMER: Jelka Mrvar. Knjigi Ivanke Mestnik – Grenki kruh – na pot. Ivanka Mestnik. Grenki kruh: Zgodovinski roman. Grosuplje: Mondena, Izziv, 2003. 427–429. (COBISS)
• PRIMER (nenaslovljen a urednikova spremna besedilo na zavihku romana): Ivan Potrč. [Spremno besedilo na zavihkih ščitnega ovitka.] Karel Grabeljšek. Nioba. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977. (COBISS)

Razprava v reviji

• PRIMER: Urška Perenič. Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov. Slavistična revija 60/3 (2012). 365–382. (COBISS)
• Če želimo izpostaviti, da j članek na dLibu, dodamo dLib povezavo za cobissom.
• Lahko uporabimom polno ime ali kratico revije. PRIMER: Jezik in slovstvo ali JiS. (odvisno od pričakovanih bralcev).
• Dostopna le celotna revija in ne posamezni članki-povezava do celotne revije.
• PRIMER (za tiskano verzijo): Tomo Virk. Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih. Primerjalna književnost 32/2 (2009). 1–22. Tudi na spletu.

Članek v časniku

• Članek v častniku-ne zapisujemo letnika in številke; pomembna sta datum in stran.
• Pred datumom ni ločil!
• Nadnaslov zapišemo kot podnaslov; če članek vsebuje tudi podnaslov-smiselno razporedimo, v sili v oglate oklepaje zapišemo za kaj gre.
• PRIMER: Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13. (COBISS)
  • Datum: 20. 8. 1998; Stran: 13.

Članek na dLibu

• Dve vrsti člankov: zapis posameznega članka-avtorske objave (urejeni metapodatki); zapis celotne revije.
• PRIMER (urejeni metapodatki): Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. (COBISS) dLib
  • Spletna povezava lahko tudi v naslovu ali v straneh; izgubi podatek, da je priskrbel dLib
• PRIMER (dostopna le cela revija): Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. Čas 15/3–4 (1921). 167–92. dLib
  • Povezava le do celotne revije
• Ne kopiramo celotnega URLja-v URL vrstici desni klik-kopiraj naslov povezave.
• Povezava na koncu prek dLiba, ne prek naslova ali strani (igubimo preveč podatkov).

Enciklopedijsko geslo

• Viri brez urejenih metapodatkov (ni na Cobissu ali dLibu).
• Povezava na drugo Wikipedijsko geslo-enostavna; drugi citatni slogi-napisani predlogi-ni nujno da je vse prav.
• Avtorstva ne navajamo (tudi ce jekdo zelo zaslužen da je stran takšna kot je), ne pišemo Sodelavci Wikipedije (kot ne pišemo vedno Anonimno pri anonimnem avtorju).
• Nunni podatki: naslov gesla, spletišča in datum.
• Datuma znotraj Wikipedije ni potrebno navajati; drugje-pišemo (poenotimo zapise).
• Naslov spletišča-oba načina (levo zapisano ali podnaslov).
• Pojasnilo za splet in navajanje spletnega naslova-odveč.
• Brez pike med naslovom spletišča in datumom.
• PRIMER: Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012.

Planinska povest. Iz Wikipedije, proste enciklopedije 10. jan. 2012. Planinska povest. Wikipedija: Prosta enciklopedija 10. jan. 2012.

• • Vsi trije možni načini citjranja.
• Povezava do točno določenega URLja-poiščeš v zgodovini+prekopiraj iz orodne vrstice.
• Ali levi menij-Orodja-Trajna povezava-prekopiramo iz ukazne vrstice (končnica oldid za naslovom).

Forum

• Kadar spletni portal citiramo v časopisu navedemo še podatek da gre za splet, če navajamo na spletu to ni potrebno (povezava).
• PRIMER: Katja 10. Re: Kresnik 2013. Knjižni molji. Med.Over.Net 10. dec. 2012.
• Izberemo ali uredniški naslov ali naslov avtorja.
• PRIMER: Marko Juvan. Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«. SlovLit 10. jan.

Spletni tečaj

• Izvajalca razberemo iz opisa.
• PRIMER: J. Simon Rofe in Yenn Lee. Understanding Research Methods [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014.

Blog

• Pogosto manjka avtor, če ga izvemo zapišemo v oglatih oklepajih.
• Problem naslovi rubrik.
• Ne datuma ogleda-če stran datirana in se ne bo spreminjala.

Žanri

• enak repertoar kot v tisku: sporazumevalna, publicistična, umetnostna in strokovna/znanstvena besedila.
• Zaradi mešanja žanrov prihaja do nesporazumov-toleranca se veča.
• znanstvena stroka=disciplina
• V akademskem svetu strokovno, tisto kar ne dosega kriterijev znanstvenega.
• Znanstveno: kar ima recenzijo, UDK-vrstilec, tujejezični povzetek in seznam literature.
• Strokovne objave: slovarji bibliografije, kazala, enciklopedična gesla, učbeniki, priročniki, itd.
• Izvirni znanstveni članek: 1. objava rezultatov raziskave v znanstveni reviji. (pr.: Primerjalna književnost)
• Kratki znanstveni članek (poznajo bibliotekarji).
• Strokovni članek: že objavljena spoznanja z željo promovirati vsebine in jih uporabno predstaviti. (pr.: Otrok in knjiga)
• Poljudni članki: popularizirajo raziskovalna spoznanja, objavljeni v častnikih in nespecializiranih revijah.
• Kategorizacija znanstvenih prispevkov pozna tudi: vabljeno predavanje, objavljeni prispevek na konferenci, objavljeni povzetek konferenčnega prispevka, poglavje v monografiji, geslo v enciklopediji ali slovarju, strokovna ocena publikacije, predgovor ali spremna beseda, polemika, diskusijski prispevek, intervju, bibliografija, stvarno ali imensko kazalo, elaborat, ekspertiza, katalog, podatkovna zbirka, radijska ali TV-oddaja in računalniški program.

Popravljanje

• Strokovno pisanje pogosto popravljane oz. urejanje že napisanih del.
• Wikipedija osnova za sodobno strokovno pisanje.
• Popravljanje=lektoriranje in korigiranje
• Popravljanje ni žanr, vendar je večinska oblika strokovnega pisanja.
• Lektura=popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno. (Odpravljanje pravopisnih in zatipkanih napak).
• Lektoriranje: tuji jeziki urednikovo pripravljanje za objavo (poenotenje opomb, odprava zatipkanosti); v slovenščini jezikoslovčevo popravljanje pravopisa.
• Zgodovinsko-lektoriranje nujno; problem prevelik poseg v avtorjevo pisanje (k temu spodbujajo avtorji s svojim neznanjem). primer: Pošljite mi prosim še priponko (za prosim ni vejice, MH ne doživlja kot povedek).
• Korektura (korigiranje): odpravljanje napak, ki jih v besedilu povzroči nekdo drug (npr.: digitalno branje)
• Korektor naredil besedilu čim bolj podobno avtorjevemu.
• Korektura in lektura pomešani; korigira tudi avtor, ki lahko vsebinsko spremeni besedilo.
• Lektoriranje včasih-rdeči svinčnik; danes-funkcija Sledi spremembam ali pdf oblika.
• Wikivir-korektura le popravljanje napak OCR bralnika (besedilo čim podobnejše izvirniku).
• Uredništvo: kompleksnejši opravki (odločitev za objavo, sprejme napisanega oz. da navodila za popravke-nato lektorju in korektorju, medsebojno usklajevanje člankov, branje recenzij, zaporedje tekstov v publikaciji).

Komunikacija v stroki

E-pošta

• Strokovno komuniciranje: najprej pomislimo na objave; tudi komunikacija med strokovnjaki pred objavo (sestanki; pisemska oblika-e-pošta).
• e-pošta: izumljena za komunikacijo MIT (1961).
• Napake strokovnega pisanja po e-pošti:
  • neodzivanje (izjeme: spam, okrožnice, skupinska pošta),
  • zahvala za odgovor,
  • potrditev prejema pomembne pošiljke,
  • takojšnje odgovarjanje (ne pomakne pod rob zaslona/na naslednje strani),
  • pisanje v knjižnem jeziku (manj formalno-lahko zatipkanine; ne velikih črk),
  • citirana prejšnja sporočila izbrišemo,
  • pred pošiljanjem preveri naslovniki in besedilo,
  • več poštnih naslovov preusmeri v enega,
  • več priponk-povezava do Driva,
  • datoteke v poznanih formatih,
  • uporabljamo privzet golobesedilni format poštnih sporočil in ne html-besedila,
  • arhiviranje poštnih besedil v txt formatu.
• Zaželeno razreševanje dvomov-osebni pogovor ali e-pošta; vse informacije v veno sporočilo (da ne smetimo).
• Komuniciranje med znanstveniki nujno potrebno.
• Le male črke-izraz egalitarizma-dopustno dokler ne privede do nesporazumov. Opuščanje ločil ni sprejemljivo.
• To-naslovnikov poštni naslov, Kp-ne nagovarjamo direktno, pošiljamo v vednost, Skp-želimo poslati, ostali prejemniki ne vidijo.
• Prepošiljanje-grda razvada; odgovor samo pošiljatelju, ne vsem!
• Kopirane iz e-pošte v urejevalnik - pazi da prelome vrstic (^|) zamenjaš z odstavki (^p).
• Tikanje vs vikanje, Wikipedija-tikanje
  • Na forumu: Dragi kolegi, Spoštovani kolegi
  • Starejše od sebe: Spoštovani gospod profesor, Spoštovani prof. dr. Bernik, ženske priimke pustimo v moški obliki.
  • vikanje + priimek ali tikanje + osebno ime; vikanje + osebno ime smo odnos učitelj-učenec.
  • nevtralna zveza Spoštovana kolegica ali Draga kolegica.
  • vrstnike v stroki s katerimi se tikamo-enako kot v osebni korespondenci Dragi Marjan, Spoštovana Evfemija
  • pogovorni Pozdravljeni!, problem na koncu
  • ločilo: vejica, klicaj; pri nadaljnjem pisanju na isto temo nagovor lahko izpustimo.
  • Na koncu: S spoštovanjem, (ime za vejico, tikamo-samo ime); Lepo vas pozdravljam, Lepo te pozdravljam, Z lepimi pozdravi, tudi Lp; Z odličnim spoštovanjem-zastarelo; Pozdrav, S pozdravi
  • kraja in datuma ne pišemo (včasih ime institucije kot lokacijo s katere pišemo).

Socialna omrežja

• družbena komunikacija-prinesla informacijska družba.
• različne funkcije socialnih omrežij.
• znanstvena komunikacija-strokovnjakom neznana, relevantne informacije tudi na družabnih omrežjih, omogoča demokratičnost
• Facebook-omogoča znanstveno, raziskovalno in akademsko promocijo.
• Nevarnosti: humanizem-mitiziranje (interpretacije laikov, ki so le všečne).
• Strokovnjaki-ne vključujejo v komunikacijo na spletu (ne prinaša točk)-bilo potrebno, ker imajo več znanja.
• Vključitev strokovnjakov kot kompetentnih pomočnikov.

Tvit

• Sporočilo na Twitterju (od 2006), oblika bloganja omejena na 140 znakov.
• Večinoma odgovori na tvite=retviti, tematika zabava, resne teme (politika) redke.
• Profitna organizacija-interese prodaja oglaševalcem.
• Jezik večinsko angleščina.
• uporabniki javni intelektualci-širijo ozaveščenost.
• Promocija strokovnih objav. Nujna promocija strokovnih srečanj.

Dugo

• Daljša strokovna sporočila na Linkedln.
• Komentatorske rubrike časopisov-redko strokovno.
• Komentatorske rubrike na spletu-zli sloves zaradi žaljivosti in vulgarnosti.
• Amazon-v komentarjih prave recenzije.

Zagovor

• Zagovor akademskih spisov-iniciacija vstopa v stroko.
• Natančno določeni protokoli na vseh akademskih področjih (tudi nižjih).
• Formalnost zabriše namen-strokovna diskusija o znanstvenih novostih.
• Ni več le formalnost-pogoste strokovna soočanja (mentor mora zagovarjati nalogo skupaj s študentom).
• Zagovor disertacije ne več kot 2h, na nižjih ravneh manj.
• Potek zagovora: pozdrav predsednika komisije, predstavitev kandidata, povzetek ocen disertacije, kandidatov povzetek disertacije, vprašanja komisije, kandidat odgovarja (sproti oz. ima 15 minut časa), komisija z odgovori zadovoljna, vprašanja publike, komisija dogovori za skupno oceno, slovesna razglasitev ocene in pridobljenega naziva, čestitke.

Literarna kritika

• Praktični spisovnik: Literarna kritika-ukvarja z enim besedilom (tik po objavi); priporoča, zavrača, uršča
• Značilnosti: samo v demokraciji, pisanje med publicističnim in znanstvenim, vedno subjektivna, zanjo značilna polemičnost, ni trajno veljavna, jasna prepričljiva poučna in zabavna, namen ozaveščanje,
• Literarna kritika-literarno delo--publicistično besedilo (v Književnih listih dela); strokovna kritika-strokovno delo--strokovno besedilo (v Slavistični reviji).
• spletna objava-rahla žanrska pravila (učinki, ki jih splet le spodbuja).

Enciklopedični članek

• Razlika od drugih strokovnih člankov-večja jedrnatost.
• Zgled strokovnega pisanja
• Značilnosti: jedrnatost, leksikonski slog, ni anekdotičnosti, ni ponavljanja, le fraze z visoko informativnostjo.
• Wikipedija: sodelovanje, strpnost, soglasnost, vrednostna nevtralnost (nepotreben aktivizem).

Biografski članek

• Literarno vredni-o lit. avtorjih, kritikih, urednikih, založnikih, zgodovinarjih, mecenih, ...
• Kriterij za dodajanje na Wikipedijo:
  • včasih-avtorji že v tiskanih leksikonih;
  • kasneje-mlajši posamezniki-avtorstvo strokovne/znanstvene monografije in znanstvena kompetenca (doktorski naziv), včasih nadomeščena z drugimi razlogi.
  • avtorji omenjeni drugje (povezave, seznami)
• Dopolnjevanje gesel:
  • usklajevanje informacij med gesli,
  • osebe z istim priimkom povezane
  • ustvari standardna poglavja (Življenje, Delo, Bibliografija, Nagrade, Poimenovanja po osebi, Glej tudi-linki na Wikipedijo, Zunanje povezave-linki drugam, Viri-tiskani viri)
  • Poglej kaj je o avtorju drugje (diplomske naloge, enciklopedije)
  • Dodaj sliko

Članek o knjigi

• Prej knjige že poznanih avtorjev
• Pisanje gesel o romanih: naslov-samo naslov, jedernata obnova, infopolje-osnoven informacije, določimo žanr, temo in ključne besede, kritike
• Literarne kritike v knjižni obliki v seznamu Kazala strokovnih knjig.
• Napredni pregled (dostop: orodja-posebne strani-iskanje)-odkljukamo Wikipedija--dobimo kazala knjig, ki roman obravnavajo.
• Povezati roman z drugimi gesli na Wikipediji.
• Povezave na Wikipedije drugih držav.

Učbenik

• Ne pišejo vsi strokovnjaki le znanstvenih razprav.
• Odprli vprašanje smiselnosti slovenščine v šolah.
• Specifikacije:
  • dialoškost-poglavje Vaje/Naloge
  • povzemanje in ponavljanje-poglavje Pomni/Povzetek
  • poenostavljanje
  • privlačna tipografija, oblikovanje
  • skupinsko avtorstvo; povezovanje v serije.
• Nujna redukcija in didaktičnost gradiva-izbor tekstov (problem pristranskosti).
• Visoke naklade-želja založb po dobičku-prihaja do nenatančnosti
• Potreba po izdajanju učbenikov v okviru neprofitnih izdajateljskih projektov; podpora ministrstva elektronskim učbenikom (imajo licenco cc)
• Učbenik akademsko vreden pol manj kot znanstveni članek-očitki o potrebnosti
• Problemi: pomanjšana oblika znanstvene monografije-zgreši namembnost; zapomljivost pred resnico; faktografska naštevalnost; stereotipne opredelitve, formulaično izražanje (pr. razdelimo, ločimo, uvrščamo,...)
• Nova Pisarija je učbenik-ne ustreza vsemu zgoraj opisanemu

Strokovni blog

• Skrajšana oblika ang. weblog=spletni dnevnik.
• Orodja: WordPress, Googlov Blogger (1999), Siolov Blogos.
• Strokovno-področni blog, blog na temo, osebni blog humanista.
• Blogi nastali okrog 1997, zaslužni za več objav, manj formalizirane objave
• publicistični žanr (ni selekcije-oddaljuje od znanstvenega pisanja)
• Razlika od strokovnega: ažurnost, anonimnost avtorjev, širša publika
• Potrebno citirati, v času spreminjajo
• Dialog med znanstveniki (koristen; lahko slab-vlaganje moči v napačno smer)
• Nimajo znanstvenega statusa.
• Ni omejenosti s prostorom-objavi, potem filtriraj-pomen komentarjev.
• Akademsko delo-zaradi bloga ne več le produkcija ampak tudi urejanje, recenziranje, zbiranje, filtriranje informacij.

Spletni forum

• Vzdržujejo znanstveno skupnost.
• Omogoča objavljanje članov skupnosti-pomembno za nove skupnosti-omogoča uveljavitev.
• Nadaljevanje elektronske oglasne deske oz. poštnega seznama (e-pošta + spletni arhiv)
• Arhiviranje: loči spletne forume od klepetalnic
• spletni naslovi polinkani, sledenje temi (izraz: nitkanje).
• Komunikacija omejena:
  • potrebna prijava za branje
  • potrebna prijava za sodelovanje
  • brez prijave-moderator se odloča o sprejemljivosti posamezne objave
• Moderirani forumi: tematsko strožji, daljša življenjska doba, problem moderatorja kot urednika-namen foruma da vsebino odločajo člani sami (niso vsi prispevki moderatorjevi)
• Forum kot tiskani medij- ni enak!!-slabe vsebine-ne bo naročnikov, naveličal pisanja-forum ugasnil (druga oblika strokovne komunikacije).
• Slovenistični forumi: Humanist (ureja Willar McCarty), SlovLit (ureja Hladnik)-oba: digitalnohumanistične teme.

Slog

• Družabna omrežja-spremenila način branja-najnovejše informacije na vrhu
• Včasih: knjige-novo dodalo spodaj-celota brala od zgoraj navzdol.
• besedilo: včasih-papir, pokončno, danes-zaslon, ležeče.
• Lažje brati ožje-strani prilagojene; prilagodimo sami: Ctrl +; Wikivir predloga: Predloga:Proza; Html predloga: <body>:
  ; Firefoks-odpri bralni pogled (funkcija)
• Pisanje opremljeno s povezavami (pisanje za zaslon).

Sestavni deli

• Kompozicijski elementi strokovnih besedil:
  • avtorjevo ime
  • naslov
  • izvleček
  • ključne besede
  • povezave
  • kazalo
  • telo besedila
    • uvod
    • teorija/metoda
    • gradivo
    • analiza
    • sklep
  • literatura
  • priloge: slike, tabele, grafikoni, opombe
• Namen-samozavestno in kompetentno sodelovanje v žanrih strokovnega pisanja.
• Sestavljenost znanstvenega prispevka: IMRAD (introduction, methods, results and discussion); slovensko (Hladnik): UMRIS (uvod, metode, rezultati in sklep).
• Nimajo vsi članki vseh kategorij, IMRAD za eksperimentalne vede; Deskriptivna področja-NI te kompozicije.
• Literarnovedna besedila: pregled in povezetek literature, določitev gradiva, popis in analiza.
• Večinoma že znana dejstva-drugačen pogled.
• Napisano kot celota.
• AVTORJEVO IME (obravnavano na drugem mestu): v člankih zraven ime inštitucije + eelktronski kontakt (e-naslov, ORCID (univerzalna številka raziskovalca), osebna spletna stran).
• Humanistični članki delo enega avtorja
• Članki na Wikipediji brez avtorjevega imena (delež avtorstva v zgodovini članka).

Izvleček

• Izvleček=sinopsis=abstrakt
• Krajša oblika povzetka
• Kompozicijske enote: predmet raziskave, metode, rezultati, sklep=implikacije.
• Največ 10 vrstic (100-500 besed).
• Naslov ni potrebe; manjša pisava, manjši razmik, (umaknjenost desno ali ležeče); prevod v angleščino-želja po globalni promociji.
• Prijava na konferenco z izvlečkom.
• posvečamo premalo pozornosti.
• predolga dolžina
• Praksa le naštevanja problemov-nepriporočljivo!

Ključne besede

• Postopek podoben izbiri kategorij na Wikipediji.
• Ključne besede: Poimenovanje ožjih predmetnih področij ki sestavljajo članek; (Kategorije: širša področja kamor uvrstimo članek).
• Razlikovanje med širšimi in ožjimi pojmi ni mogoče razlikovati.
• Pogoste, terminološka teža (uveljavljeni termini, neologizmi-redko).
• Pomembna jedrnatost in kratkost; preveri utrjenost terminov (enciklopedija, Gigafida, googlenje v narekovajih).
• Izrazi iz naslova niso primerni-pogosto uporabimo (posebno če so v naslovu v sklonski obliki-moteča pri iskanju)

Kazalo vsebine

• Program oblikuje sam (označeni naslovi in podnaslovi).
• Verzalke v naslovu-v male črke
• Wikipedija-kazalo avtomatsko (več kot 4 poglavja)
  • Ne želimo: _NOTOC_
  • Kazalo želimo: _TOC_ (tabel of contents)
• Navodila: naslovi poglavij kratki; ne preveč členjeno besedilo (poglavje ene povedi-NE); dolga poglavja v podpoglavja; Naslovne pojme v ednino; če mogoče izognemo ponavljanju besed.
• Smiselno kazalo-preglednejša snov.
• Kazalo strnemo-samo poglavja prvih treh nivojev.

Povezave

• Ločujejo besedilo na papirju od tistega na zaslonu.
• Nadomeščajo imenska in stvarna kazala v tiskanih knjigah.
• Html-povezave podčrtane in modre; po kliku vijolične; rdeče povezave (Wikipedija)-neobstoječe geslo.
• Vnašanje povezav: v programih podobno-označimo tekst, desni klik, vnos hiperpovezave, iz ukazne vrstice prekopiramo hiperpovezavo.
• Starejše-vpis povezav v izvirni kodi, Wikiji-notranje povezave [[]], znanje povezave []
• Navajanje http-jev mogoče-grdo-postavimo v oglate oklepaje skupaj z opisno besedo.
  • Naslovi del v ležeče samo ime-ne cele povezave.
• Povezave-oblika sklicevanja

Napake

• Napake strokovnega pisanja: gostobesednost, nerazumljivost, pomanjkanje konteksta, slogovni manierizem, slogovna puščobnost, pristranskost, nasilna terminologizacija ali terminološka ignoranca, skrivanje za znanstveni plural oz. zadrege s spolom, mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost.

Gostobesednost

• Lektorji-črtajo odvečne besede-odvečne le zaradi potrebe po jedrnatosti.
• Krajšanje besedila (odstranjevanje vsebinsko nepomembnih delov)-"prevajanje" besedila v strokovni jezik.
• Govorjena strokovna besedila-izpuščanje manj informativnih delov ni priporočljivo (olajšujejo sledenje).
• Besedilo o eni osebi-variiran osebek izpustimo

Nerazumljivost

• Zapletanje enostavnih stvari je slogovna napaka.
• Nerazumljivost-zaradi površnosti; hotena
• Zapleten jezik (strokovni izrazi)-utemeljen z zapletenostjo problematike (skriva meglenost sporočil).
• Danes: Potreba po prezentaciji znanstvenega dela širši javnosti-besedilo bolj razumljivo; nasprotje ustvarjanju samozadostnih elit.
• Dobra znanost-veščina preprostega izražanja zapletenih spoznanj.

Pomanjkanje konteksta

• Pisec ni v članku ničesar novega odkril-pozabil je na tezo.
• Pravi strokovnjak: zna do informacij priti in jih postaviti v kontekst.
• Napaka humanistike-posploševanje (primerjava naključnih tekstov velja za obdobje, žanr, ...)
  • posploševanje le ob statistično relevantni količini besedil (tudi tu tvegano).
• Zgledi: že in šele-uporaba zahteva pojasnilo oz. izpustimo (nasprotje strokovni nevtralnosti). celo, kar, samo -zmanjšujejo nevtralnosti in objektivnost

Manierizem

• Besedilo sklenjeno, kompaktno, lepo vezano; ponekod potreba nasprotna (naštevanja)
• Problem prevelike želje po vzezanosti besedila-izjave vzročno-posledičnosti in zaokrožanja-raje izognimo
• Brez dramatiziranja in nepotrebnega podaljševanja.
• Strokovno pisanje-brez slogovnih sredstev (sodijo v leposlovje); lektorji popravljajo.
• retorična figura ponavljanja-nima mesta v strokovnem pisanju.
• hiperkorektnost.
• Uporabljanje arhaičnih besed.
• sintaktične obsesije z določenimi besedami (pr. lahko, svojčas, še kako, to je, ki, ...)-rešitev ponovno kritično branje.

Slogovna ubornost

• Pretirano ponavljanje izrazov (pri povzemanju strokovnih del)- variiranje (avtor ugotavlja, opozarja, tdi, navaja, citira vztraja), sprememba stavčne skladnje.
• Ponavljanje struktur: Iz grafikona/preglednice/tabele vidimo da
• Ponavljane sintakse-dokaz malomarnosti ( v branje družini pred profesorjem).
• Mašila v pisnem izdelku-ne toleriramo (kriva le površnost).
• besede predstavljati, predstavnik-prepogoste.

Pristranskost

• Pisanje-priložnost za uveljavljanje mnenja; znanost-pomoč za oblikovanje objektivnih sodb.
• Benigna pristranskost-poglobljenost v temo-neutemeljeno hvaljenje in domače naslavljanje.
• Maligna pristranskost-ideološka pristranskost in aktivizem-izražen z zaznamovanimi besedami v opombah, v zaključku, v besedilu.
• ideološkost (besede v navednicah)-zloraba strokovnih besedil (manjša pozornost bralcev na to).
• Nova pisarija pristranska-promovira nove oblike strokovne komunikacije- ohranja zadržanost, da propaganda ni moteča

Terminologizacija

• Akademske stroke na začetku ukvarjajo s svojim nazivom-utrjen naziv vstopnica za ištitucionalizacijo in družbeno vplivnost.
• Imena (po praksi) družbeni dogovor, praksa
• Uporaba termina, ki ne vodi v konflikt.
• V izrazu ni resnice predmeta.
• Terminološke debate-krinka, da se s predmetom ni potrebno ukvarjati
• Obvladanje terminologije za udeležbo v strokovnih razpravah nujno-problem: termin zaradi termina samega, zaprtost krogov.
• Terminologizacija v učbenikih-nepotrebna.
• Moti tudi ignoranca terminologije-sum v kompetentnost (izraze potrebno poenotiti).
• SLovenske ustreznice računalniški terminologiji: vmesnik, vtičnik, krmilnik, krmilke, itd.

Spol in število

• Spol
  • Včasih: moški spol-mislimo oba spola; feminizem-uporaba moške in ženske oblike (nenaravno)-želja, da tudi ženska oblika nevtralna
  • Izognemo-uporaba množine, pretvorba v sedanjik.
  • Zadrega tudi v drugih jezikih-uspešnejše rešujejo; v humanistiki upravičena.
• Število
  • Prva oseba ednine: pisali sami, vendar-občutek da se hvalimo; dvojina: problem ko želimo izjavo enega avtorja ločiti od izjave drugega.
  • Prva oseba množine: v strokovnih besedilih zaradi nevtralnosti; znanstveni plural (vzporednica majestetičnemu)
  • Tretja oseba ednine-kadar prvi dve nista primerni

Mentalno brambovstvo in servilnost

• Razmerje med domačim in tujim.
• Pojavlja na vseh področjih (viri, metodologija, terminologija, poimenovanje, ...)
• Skrajne drže niso zaželene
• Klečeplaznost do vsega "iz zahoda" (dokazovanje za srednjeevropskost (Srednja Evropa kot pojem) in kasneje evropskost (EU) slovenskih avtorjev)

Govorna prezentacija

• Prezentacije strokovnih dognanj brez statusa objave (pr. predavanje v razredu, javno predavanje, predavanje v okviru kluba, študentsko predstavitev referata).
  • Status objav le če so posneti in vpisani v Cobiss.
• Podlaga za predavanje objava: predavanje po napisanem delu (1 str.=3 min, 16 str.=1h); napisano delo po predavanjih.
• Dober predavatelj ni nujno dober članek.

Predavanje-ne direktno pisno besedilo; krajši stavki, anekdote, odzivanje na publiko, izrazne lastnosti (pri pisanju kot napake).

• Problem predavanj: včasih-monotonost, dolgočasnost; danes-govorniško nastopanje; vsebina šele drugotni pomen.
• Nezaupanje v šole javnega nastopanja-zapomnjenje le anekdot, vsebina izgubi.
• Zavzetost za predmet-retorični spodrsljaji tolerirani.
• Priprava nujna-zaključiti, ko peša pozornost, pisna predloga; ne na pamet naučeno besedilo (občutek samozavesti-realno monotonost)
• Informativna vrednost predavanja manjša od vrednosti besedila (neznana imena, preslišan naslov, ni pregleda nad zgradbo)
• Nadomestiti z zapisovanjem, shemami; prosojnicami (dodano še slikovno gradivo).

Vizualizacija

• Prosojnice-vizualizacija govorjenega.
• Besedilo na spletu slikovitejše-slikovitost na papirju draga.
• Alternativne prezentacijske oblike: zahteva drugačnih podatkov; pedagoški in popularizacijski interes.

Fotografije

• Danes: slikovno sporočanje bolj pogosto od verbalnega (kot pred opismenjevanjem)
• Problem slikovnih informacij: manjši napor za dekodiranje, duhovna pasivnost in odvisnost (ni samostojnega ustvarjanja predstav).
• Digitalizacija-razmah fotografije.
  • obdelava fotografij (računalniško bolj zahtevno) prej kot obdelava besedila (enostavneje?).
  • Funkcija prepoznavanja obrazov.
• Fotografija-neprimerna za znanstveno raziskovanje-celo boljša od očesa.
• Avtorstvo individualno-avtor tisti, ki je pritisnil na sprožilec.
• Vzročna intelektualna lastnina-po njej določajo pravila za druge.
• creative commons-kategorija by -izdelku v prostem dostopu priznamo avtorja (pri fotografijah enostavno-en avtor)-ta zahteva tudi pri besedilih-izpuščamo ( ne da določiti avtorja/ev).
• navajanje avtorja: Foto Srečko Meglič (gre za umetniško delo, pri obrtniških posnetkih avtorja ne navajamo).
• Fotografija drugačna od teksta: ob besedilu, en sam avtor, fotograf podpisan pod sliko, za naslovom (pri tekstih pred naslovom).
• Močno pravno reguliranje.
• Najbloj naklonjena publicistika-reportaža (fotoreportaža); leposlovje redko; fotoroman (ustreznica stripu), blogi, družbea omrežja, navodila za uporabo, enciklopedije, kuharske knjige, potopisna literatura.
• Literarnoteoretične knjige-ni fotografij; literarno zgodovinske-avtorji, časopisi, itd.
• Bolj popularna raba-več fotografij.
• 1944- fotografska oprema literarnozgodovinskih publikacij.
• Včasih: nalaganje na splet-varčevanje s prostorom-manj kvalitetne fotografije.
• Danes: neselektivnost fotografij-za red skrbi programska oprema.
• Hramba fotografij: Picasa Web Albums, Yahoojev Flickr, Facebookov Instagram, Googlovi Zemljevidi, Microsoftov OneDrive, slovenski Shrani.si; Wikipedija(10+ mest), Google +.
• Nalaganje fotografij (razen zelo zasebnih) in licenca cc. (Hladnih spodbuja).
• Google, Geopedija-veliko fotografij-niso prosto dostopne; dLib-prostodostopne fotografije.
• Wikimedia commons-licenca cc 8privzeto z objavo na tem mestu)-primerne za uporabo.
  • Naložimo-ime, opis, kategorizacija-vključimo v geslo na Wikipediji.

Licenciranje fotografij

• Objavljanje fotografij omejeno s pravnimi akti-Wikipedija ustrezati slovenski in ZDA zakonodaji.
• Prepovedana objava: kiparska, slikarska dela, fotografije stavb, obdelanih nagrobnikov-tudi za kipe na javnih mestih (razen če je od smrti avtorja minilo že 70 let).
• Dovoljenje umetnika-možnost objave.
• Nekatere druge države: "svoboda panorame"-dovoljeno objavljanje fotografij del, ki stojijo na javnih mestih (brez dovoljenja umetnika).
• Slovenija ni izjem-posnetkov kipov na Wikipediji ni.
• Izjema: posnetki knjižnih ovitkov/platnic, naslovnice revij, ovitki CD-jev, igrice, zaslonski posnetki (platnice avtorsko delo, ki ni v javni lasti-omejena ločljivost).
• Slika avtorja-večina ni v prostem dostopu-ne moremo uporabiti za članek na Wikipediji.
• Jugoslovanski zakon (1978)- avtorske pravice potekle 25 let po objavi; zakon 1995-avtorske pravice potečejo 70 let po objavi (velja za dela objavljena po 1. 1. 1970).
• Wikimedija spoštuje copyright-pridobivanje avtorskih dovoljenj nesmiselno početje-spodbujajo k ponovnemu fotografskemu dokumentiranju pod licenco cc.
• Wikimedia-poskuša obiti dela zaščitena s copyright-ustvariti okolje svobodne kulturne izmenjave (proti avtorskemu napuhu in komercializaciji).
• Fotografije umetnostnih izdelkov-nalagamo na druga spletišča (Geopedija, Google Zemljevidi)-so prosto dostopne, nimajo licence cc.
• Nevarnosti prostega dostopa: diletantizem, vandalizem in pismouštvo=pretirana natančnost.

Fotografije kulturne dediščine

• Zakon o varstvu kulturne dediščine, 44. člen - za uporabo fotografije spomenika zahteva soglasje lastnika.
  • Zaščiteni vsi spomeniki vpisani v Register nepremične kulturne dediščine.
• Bizarni primer-grafit v Ljubljani-vpisan v register-objava na Wikipediji ni dovoljena.
• Prepoved fotografiranja spomenikov-kulturno škodljiva (le zaradi monopola muzejev?).
• Fotografija kipa na Wikipediji-ni dovoljeno kopirati v Wikimedijino zbirko
  • Objava na Wikipediji dovoljena z načelom poštene rabe-dovoljena fotografska reprodukcija v omejeni ločljivosti.
• 51. člen Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah: dovoljena uporaba posameznih fotografij brez dovoljenja avtorja pod pogoji: le v članku s tem imenom; prosta alternativa ni dostopna in ni mogoče ustvariti, le na Wikipediji v slovenščini.
• Slovenska Wikipedija objavlja avtorsko zaščitena dela, ker so njeni strežniki v ZDA (druga zakonodaja).
• Zadrtost slovenskih avtorskih zakonov-nedostopnost slovenskih filmov (tuji iz istega obdobja so dostopni).
• Uradno stališče Wikimedijine zbirke: da so reprodukcije v javni lasti-preganjanje takih fotografij nasprotno duhu svobodne kulture.
• Creative Commons Slovenija (oz. ustvarjalna gmajna) že dolgo ni več aktivna.

Nalaganje na wikije

• Včasih: nalaganje na Wikiverzo ali Wikiknjige preko menijskih izbir; danes: Nalaganje na Wikimedia commons (sliko opremimo s kategorijami in opišemo). ž
• kratica <ovl>=opis, viri, licenca- za slabo opisane slike.
• Licence: licenca poštene rabe (npr. predstavitvena slika)

Infografika

• Informacijska grafika (18. stol.): oblika vizualizacije podatkov; vizualna predstavitev podatkov-hitrejše dojetje s pomočjo vida.
• Spodbuda: prostodostopna orodja, količina podatkov.
• Primeri: spletni zemljevidi (Geopedija, Google Earth, Google Maps, Street View-del GIS-geografski informacijski sistem), oblikovanje fotografij-spletišča vgrajujejo grafične prikaze.
• Infografika-prikaz velike količine podatkov na preprost način
• Najaprej geografije-danes: vsa znanost + publicistika.
• Infografika v humanistiki: predstavljanje podatkovnih zbirk (značilne. le za empirične metode literarne vede-zanimajo preštevne lastnosti).

Grafikoni

• Za razumevanje potrebna legenda.
• Največ informacij dobimo prek vida.
• Oblike za literarno vedo:
  • grafikon (histogram, črtni, stolpčni, palični, tortni, graf raztrosa, statistična distribucija, graf funkcije)
  • diagram (časovni ali kronološki (časovne vrste), drevesni=dendrogram, omrežni, organizacijski, diagram poteka, genealoški, Vennov)
  • Kartogram, shema, piktogram.
• Naslov grafikon nad ali pod njim.
• Graf iz Excela-kot sliko, povezavo nanj.
• Nekaj grafov zna narisati Wikipedija.

Zemljevidi

• Zemljevid v literarni vedi-uvedla Marija Boršnika (načrt Poljan v 2. polovici 19. stoletja v Tavčarjevem zbranem delu).
• Sistematična raba-od zemljevidov na spletu-literarni sloji na Geopediji.
• O tem piše Urška Perenič-vnos literarnih točk voden z Wikiverze.

Besedni oblak

• Orodja: Wordle in Voyant tools (o oblaku še druge statistične značilnosti).

Iskanje

• Razvoj načina (računalniki) s porastom informacij.
• Standardi organizacije značilni za znanost.
• Red: oblikovanje standardov popisa in podeljevanje številk (avtor, založba, objava)
• Cobiss, SICRIS-številska identifikacija avtorja.
• Za razločevanje-sistem ORCID (Open Researcher and Contributor ID)
  • neprofitna organizacija
  • prijavi-dobi številko-znanstvenik sam razloči svoje članke.
  • posameznik 16 mestno kodo: http://orcid.org/0000-0003-2814-376X - povezana s Thomson-Reutersovo kodo raziskovalcev.
  • nekakšen "avtorski DOI".
• Identifikacija: knjižne objave-ISBN, periodika-ISSN, spletne objave-DOI
  • ISBN-13 mestna koda (da nacionalna bibliografska inštitucija-avtor/založba delo mora poslati)- v obliki črtne kode (EAN)
  • ISSN-8 mestna številka
  • Wikipedija ni ISBN
  • Knjige-številka COBISS ID.
• Oznake na Wikipediji-Normativna kontrola (povezuje s sistemi CONOR, VIAF, ORCID, OVL)

UDK

• UDK=univerzalna decimalna klasifikacija-umeščenost objave na strokovno področje.
  • 0 Znanost in znanje. Organizacije. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo. Institucije. Publikacije
  • 1 Filozofija. Psihologija
  • 2 Teologija. Verstva
  • 3 Družbene vede. Politika. Ekonomija. Pravo. Izobraževanje
  • 5 Matematika. Naravoslovje
  • 6 Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika
  • 7 Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport
  • 8 Jezik. Književnost
  • 9 Geografija. Biografija. Zgodovina
• UDK-ena od obstoječih klasifikacij
• Slovenija z njo opremi vsako bibliografsko enoto v nacionalni bibliografiji (pri vrhu vpisov)
• ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije)-7 področij: aravoslovje, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje, humanistika, interdisciplinarne raziskave
  • humanistika le 7 % (šifra 6.07).
• Slovenski Statistični urad-sistem KLASIUS-humanistične vede (številka 22).
• Evropska klasifikacija raziskovalne dejavnosti (CERIF - CERCS)-5 področji-humanistika 1. mesto (20 %).
• Klasifikacija FOS 2007-47 področji-humanistika 13 % (šifra 6)-nepoznana klasifikacija.
• Enciklopedične klasifikacije-2 področji-družbene vede, naravoslovje; empirične in formalne znanosti; uporabne in temeljne,...
• Frascatijska lestvica-FOS 2007 (Fields of Science)
  • Literarnovedna področja: Klasika; Literarna teorija in kritika; Literarni pregledi; Književnost; Afriška, avstralska in kanadska književnost; Ameriška književnost; Književnost Britanskega otočja; Nemška, nizozemska in skandinavska književnost; Romanska književnost; Slovanska književnost; Poezija
  • UDK (pod št. 8): klasifikacije spremenljive
• UD-klasifikator/vrstilec-pogledamo v seznam gesel ( Spletni splošni slovenski geslovnik-na spletu).
• UDK-iščejo biografi, laiki-ključne besede

DOI

• Digital Object Identifier=digitalni identifikator objekta-standard za označevanje spletnih objav.
• URL-spremenljiv, DOI-omogoča sledljivost.
• Pridobitev DOI-ni zastonj-podeljujejo organizacije (mEDRA (Multilingual European DOI Registration Agency) in CrossRef).
• Vprašanje o smiselnosti.
• Oblika: doi:10.7771/1481-4374.2064 (založnik, št. publikacije).
• Zapis DOI tudi na Cobissu.

COBISS ID

• Na Slovenskem opremljena vsaka registrirana objava.
• Citiranje-berz teh številk (izjema DOI); Wikipedija-COBISS oznako ceni.
• Dostop do vseh člankov-ukazno iskanje (predpona HI)
• COBISS ponuja: iskanje, osebne bibliografije raziskovalcev (SICRIS), podatke o citiranosti (WoS in Scopus), sznam najbolj branih knjig, knjižnično nadomestilo.

Podatki in podatkovne zbirke

• Podatek-pojem iz znanstvenega sveta.
• Izraz zajemek-nadomestilo podatka (nekaj, kar smo izbrali, ne nekaj danega)-zajemek=podatek v znanstvenem raziskovanju.
• Informacije: dokumenti=fizična reprezentacija informacije s komunikacijsko intenco in funkcijo (literarna veda =besedilo);podatek=osnovni element informacije, pridobljen večinoma z meritvami in prikazan v formatiranih zapisih v podatkovni zbirki ali v obliki tabel in grafov.
• Zbirke: dLIb, Nova beseda (primož Jakopin).
• Do podatkov težko priti-Danes: prosto dostopne podatkovne zbirke (Razvezani jezik: Prosti slovar žive slovenščine, SSKJ, Besede slovenskega jezika, Fran, Nova beseda in Gigafida, slovenski vzajemni katalog Cobiss, Wikipedija, Slovenska biografija, Primorski slovenski biografski leksikon (PSBL))
• Bibliografsko dokumentiranje seminarske dejavnosti sredina 90. let-zbirka: Diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF od leta 1950.
• Bibliografski podatki za biblometrične raziskave (večinoma v okviru bibliotekarstva).

Iskanje po dLibu

• dLib-zbirka besedil, slik in večpredstavnostnega gradiva.
• Iskanje:
  • po metapodatkih (avtor, naslov)
  • Premalo: odkljukamo možnost išči tudi po celotnem besedilu; drugačni niz (lahko napake pri branju)
  • Preveč: dodamo izraze, ki so v besedilu; niz besed med narekovaje; omejevanje virov v levem stolpcu
• Izbrano delo-URN-povezava do dela.

Seznami

• Možnost členitev besedila.
• Naštevanje serije elementov čim razločneje.
• Alineje ne daljše od ene vrstice-konec lahko vejica ali podpičje.
• Oblike: neoštevilčeni seznam, oštevilčeni seznam
  • html: neoštevilčeni:
    , oštevilčeni:
    , alineje:
  • Wikiji: alineje: *, oštevilčeni: #
  • Seznam danes naravna oblika, zamenjal zgodbo.
  • Naloga literarne zgodovine-večji poudarek na seznamih.
  • Seznam-definira pojave z naštevanjem njihovih lastnosti-implicitno: bistvo stvari je neizrekljivo; zgodba-definira pojave po njihovem bistvu.
  • Retorični figuri: akumulacije=kopičenje; enumeracija=naštevanje.
  • Literarni žanri-seznamska oblika (epizodična kompozicija): zbirke šal, pustolovski romani; bibliografije, cvetniki=antologije, leksikoni, enciklopedije.
  • WIkipedija: seznami osnova za nadaljnje raziskovanje.
  • Seznamski način dojemanja podpira tehnologija

  Digitalna humanistika

  • Digitalna humanistika: literarnovedni segment: empirična literarna veda; jezikoslovni segment: računalniško jezikoslovje.
  • Literarnovedni segment: empirična literarna veda s pomočjo računalnika-računalniška obdelava humanističnih podatkov.
  • Digitalna humanistika (izraz prvič 1997)=znanost + humanistika.
  • Področja zastopana na konferenci MLA (2014 v 10 %).
  • Kulturomika=kvantitativna analiza kulture s pomočjo podatkov o pogostnosti rabe besed ali besednih zvez v določenem prostoru in časovnem preseku. (Orodje: Googlov Ngram Viewer).
  • Pereča vprašanja: prosta dostopnost, javno recenziranje, popularizacija znanosti.
  • DH-nagrade-vsako leto.
  • Učni načrti za digitalno humanistiko-humanistična znanja samo za začetek-naprej digitalna.
  • Raziskovalne dejavnosti: zajem, obogatitev, analiza, interpretacija, razpečavanje in hranjenje, kolaboracija, meta DH-dejavnosti.
  • Možnost elektronskih edicij-hkratni obstoj enakovrednih izrazov; nedotakljivost-prej prisotna, dane možnost udeležbe bralca.
  • Digitalni humanisti: vizualno privlačni rezultati, globalno sodelovanje; kritika: empirično ukvarjanje-razvrednotilo humanistične vsebine
  • Rivalstvo med humanistiko in digitalno humanistiko.
  • Organizacije: ADHO (globalna), EADH (evropska); Slovenija vključena v mednaroden projekte.
  • Raziskave izhajajo iz obsežnih (več deset tisoč enot) bibliografskih podatkov.
  • V SLoveniji: digitalizacija vsebin (dLib); objavljanje na Wikipediji, Gepedija
  • DH bo prinesla javno dostopnost uporabniku prijaznih orodij za analizo besedil.

  Empirične metode

  • Podatki pridobljeni z opazovanjem ali eksperimentom.
  • Humanistika-opazovanje.
  • Empirično (fakti-induktiven) vs teoretično (koncepti-deduktiven).
  • Empirično: materialni podatki z opazovanjem, merjenje podatkov, preverljivost meritev.
  • Prakse-zbiranje podatkov o bralcih, naročnikih-brez vednosti + varovanje podatkov.
  • Možnost napačnih interpretacij podatkov.
  • Empirične raziskave-niso nekaj novega (od 2001), le v večjih količinah (z več gradiva).
  • Empirične raziskave - preštevalna/kvanitativna literarna zgodovina.
  • Cobiss-bibliografija; besedilni korpusi, slovarji, enciklopedije-jezikoslovje; Slovenski biografski leksikon-biografika,

  Projekti, revije

  • Seznam:
    • Glottometrics. RAM-Verlag: Quantitative linguistics, 2001-.
    • Empirical Text- and Culture Research. RAM-Verlag: Quantitative linguistics.
    • German historical novel. Uni Innsbruck. Ur. Kurt Habitzel in Günter Mühlberger, 1997.
    • Literary Lab. Stanford University. Ur. Franco Moretti. 2010-.
    • Digital Studies / Le champ numérique. Kanada, 1992-.
    • TextGrid – virtualno raziskovalno okolje na univerzi v Göttingenu.
    • TUSTEP – programski sistem za obdelavo besedil na univerzi v Tübingenu.
    • Teresah: Tools E-Registry for E-Social science, Arts and Humanities.
    • DiRT – Digital research tools Directory.
    • TAPoR – spletišče za besedilno analizo, Univerza v Alberti, Kanada.
    • Europeana – evropska digitalna knjižnica (Europeana na Wikipediji).
    • Gutenberg – najstarejša digitalna knjižnica (projekt Gutenberg).
    • OpenLibrary – knjižnični projekt Aarona Swartza in Internet Archive (Open Library na Wikipediji).
    • Perseus – projekt digitalne knjižnice antičnih besedil (ZDA).

  
  

  RADO MURNIK : ČUDAK

  D r . K . je prišel iz Ljubljane po opravkih v G. in me vabil hladnega jesenskega dne s sabo rekoč: »Pojdi z mano, pokažem ti krčmarja Jožeta, ki je čudak, da malo takih!«

  Šla sva skozi labirint ozkih in mračnih uličic ter zavila skozi obokano široko prehodišče na veliko pusto dvorišče in na levo v gostilnico. Krčmar Jože je ležal v nizki obokani sobi na klopi. Zazehal je in vstal. Na nekoliko kodrastih sivih laseh mu je paradirala črnobaršunasta čepica; od nje je mahal živo-zelen čop. Nad izrazitimi rjavimi očim so se šopirile izredno močne bele obrvi. Tudi brki, kratko pristriženi, so mar bili bolj sivi nego rjavi, obraz pa jako rdeč. Nosil Je debelo rjavo obleko, moj znanec mi je povedal, da jo rabi vse leto in da si jo dela sam. Bil je izprva krojač, toda navzlic temu je bila njegova oprava jako čudna. Suknja, debela in trda, mu je segala dopod kolen in mu štrlela kakor železna okoli čokatega života. Okoli vratu si je bil obesil velikanski šcipalnik na prožno klobučno vrvico. Na njegovem dolgem telovniku je zbujala debela srebrna verižica pozornost in — kakor si je domišljal sam — tudi občudovanje, spoštovanje in zavist. Noge so mu tičale v težkih škornjih.

  Snel je čepico, se priklonil in veselo pozdravil doktorja, svojega dobrega znanca.

  »Dolgo vas že ni bilo pri meni,« mu je dejal in mu ponudil svojo ogromno tobačnico. »Veseli me, da me niste pozabili. Ali je ta gospod vaš rojak?«

  »Uganili ste.«

  »Aha.«

  Sedla sva, on pa je šel in nama prinesel kar liter vina.

  »Poznam Kranjce,« je dejal modro, »in vem, da ne pijo radi četrtink. Čemu bi pa hodil dvakrat po vina? E, star sem že, star. Ne ljubi se mi več dirkati semintja.«

  »Ali imate v levi sobi tudi kaj gostov?« je vprašal doktor.

  »Onkraj veže imam samo staro šaro. To bi bilo vendar prenerodno; ne morem biti na dveh krajih obenem, gospod doktor!«

  »Zakaj pa nimate natakarja ali natakarice?«

  »O kaj še!« je odvrnil stari Jože in lokavo zamežiknil z levim očesom.« Potem bi moral vstajati vsako jutro najmanj pol ure prej, da bi budil posla. Pred dvema letoma sem imel natakarico, ki je pomagala tudi v kuhinji. Prismojena reva si je domišljevala, da je pobijanje piskrov in kozarcev njen edini poklic. Pa sem jo spodil.«

  »Včasi sta bili obe sobi polni gostov; kako, da je zdaj tako prazno?«

  »Gospod doktor!« je vzkliknil krčmar. »Imela sva toliko dela, moja žena in jaz, da se nama je že kar vrtelo po glavi. Kolikokrat smo se prepirali zaradi računa, ko je bilo toliko pivcev! No, hvala Bogu, lepo polagoma sem se jih iznebil domalega. Zdaj uživam mir . Samo opoldne in zvečer prihaja par gospodov. Najprvo sem zaklenil levo sobo. Hišna vrata sem zaklepal ob poludevetih zvečer in zamašil zvonec s cunjo. Zdaj pa zvonite, ha ha ha ! Tukaj, v desni sobi, sem prižigal le eno svetiljko. Večina ni rada čepela v temi in je izostala. Saj ni treba, da bi sedelo toliko pijancev v moji gostilnici. Manjka se drugih krčem! Moje vino pijo vseučiliščni profesorji, kanoni in prelati! Ni treba, da bi ga pil vsak osei!«

  »Ali vam ni žal večjega dobička?«

  »I, saj prodam prodam preko ceste toliko vina, da živiva moja žena in jaz. Otrok nimava nobenih. Pokaj bi se pa pehal?«

  Vstopil je droban gospod s črno brado.

  »Pazi!« mi je zašepetal. »Ta možic je dramaturg, čilut in kvatrn abstinent!«

  »Gospod krčmar, imate kaj dobrega vina?« je vprašal dramaturg.

  »Že vidim , da ste me prišli le dražit! Ako o dvomite, če je moje vino dobro ali ne, zakaj pa ste prišli sem?«

  »Nikakor vas nočem dražiti. Bolan sem na želodcu.«

  »Katerega želite, po deset ali dvanajst?«

  »Po dvanajst. Prosim, osminko.«

  »Ako ne naročite takoj četrtinke, ne dobite pozneje nič več!« je preteče poudarjal nejevoljni krčmar.

  Prišlo je troje gospodov. Naročili so vina.

  »Želite tudi večerjati?« je vprašal Jože. »Nocoj imamo zrezek in pržolo.«

  »Venomer pržolo in zrezek je godrnjal prvi. »Ali ne zna vaša žena res nič drugega naonegaviti?«

  »Kaj, gospod P.! Moja žena je dvajset let kuhala grofici D., pa ne bi znala? Jaz večerjam vsak dan juho, pa le živim. Ali je križ s stalnimi gosti! Ves sem že nervozen.«

  »Nervozni ste zato, ker ne greste nikamor.«

  »Ne smem z doma! Trideset let krčmarim tukaj in le dvakrat sem šel iz te hiše, pa še to le na svojo nesrečo. Prvič sem šel licitirat, pa so me grdo goljufali. Drugič sem šel v gledališče. Igrali so tako žalostno, da se je jokalo vse okoli mene. Zastonj sem jih tolažil, da vse skupaj ni nič res in da se bodo igralci po predstavi zdravi in veseli zabavali v restavraciji. Jezili so se nad mano, v veži so gnetli okoli mene in v gneči mi je ukradel neznan tat zlato uro, ki mi jo je bil podaril moje žene brat, župnik, za svatbeno darilo.«

  Pri vratih se je pokazal bled mladenič v slabi obleki.

  »Gospod gostilničar, natakar brez službe vas prosi podpore.«

  Stari Jože ga je pisano pogledal, mu dal vinar in mu velel: »Mojih gostov ne smete nadlegovati!«

  »Kaj? En sam vinar ? Tu imate še enega, da boste imeli cel krajcar , vi debeli mulec in skopuh!« mu je zabrusil prosjak, mu vrgel denar pred noge, se mu zaničljivo zarezal v obraz in jo odkuril.

  Hudo užaljen krčmar je obstal nekaj sekund kakor okamenel. Vse je kipelo v njem od jeze.

  »O ti vražji falot! Kaj takega pa še ne! Redar;« je kričal in hitel iz sobe. V veži se je oborožil z bridkim omelom, dirjal za beguncem in vpil venomer: »Primite ga, falota!«

  V ozki samotni ulici je padel. Bledi mladenič se je obrnil, mu izruval omelo iz rok in jel udrihati po Jožetovih hlačah, ko so bile vstajajočemu ravno prav napete.

  »Vidite, gospoda,« je vzdihnil ko nam je pripovedoval svojo nezgodo. »Samo trikrat sem šel iz te hiše, pa vselej v svojo nesrečo.

  »To je pravi čudak,« je dejal eden izmed stalnih gostov, ko je odšel krčmar v kuhinjo.

  »Čudaki so pa tudi oni, ki zahajajo k njemu,« se je oglasil kvartalni abstinent in dramaturg, se teatralsko priklonil in odžvižgal.

  Rado Murnik

  SLOVAR

  • analfabét -kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek
  • antologija - zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik
  • artikulacija - oblikovanje glasov z govorilnimi organi, izgovarjava
  • bagatela - kar je malo vredno, malenkost
  • defetizem - mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
  • diletantizem - nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
  • diseminacija - razširjenje bolezenskih klic po telesu
  • eklatanten - očiten, jasen, prepričljiv
  • habilitácija - pridobitev pravice predavati na visoki šoli
  • hermetízem - lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu
  • imanenten - ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del, notranji
  • komercialen - narejen tako, da se dobro, uspešno prodaja
  • koncern - združenje pravno samostojnih podjetij, v katerem ima odločilen vpliv na poslovanje najmočnejša članica
  • koncipirati - napraviti, sestaviti koncept, osnutek
  • konformen - ki je v skladu z družbenimi ali skupinskimi normami
  • konsenz - soglasje, privolitev
  • ludízem - gibanje, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela
  • piratizírati - nezakonito si prisvajati, razmnoževati izdelke elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje, prodajo
  • srénja - s prilastkom ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj
  • sublimen - vzvišen, plemenit:
  • subverziven - prikrita dejavnost proti obstoječi družbeni, politični ureditvi, prevratno delovanje