Uporabnik:Majatrusnovec

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Nova pisarija[uredi]

UVOD[uredi]

Nova pisarija je priročnik, ki je izšel v tiskani, predvsem pa v digitalni obliki. Je delo Mirana Hladnika in dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika, ki je predvsem namenjen študentom slovenske književnosti in zlasti za predmet Uvod v študij slovenske književnosti. Delo je povezano predvsem s prehodom od papirja na zaslon. Avtor je imel pomisleke glede delitve tega dela Wikimedijinim spletiščem, saj so ta namenjena gojenju skupinskega avtorstva. Delo Nova pisarija pa je avtorsko individualno. Pred objavo je tako prišlo do več premislekov.

Avtor se sklicuje na Franceta Prešerna in meni, da le to ni nikoli odveč. Priročnik prav tako nosi isti naslov kot Prešernova pesnitev, ki je izšla v Poezijah. Takšno poimenovanje ima tako določen pomen. Prešeren je že takrat kritiziral, naj bi že vsak šušmar izdajal knjige in pisateljeval. Hladnik trdi, da se danes dogaja isto.

Uvod nam prinaša tudi informacije o razlogih za naslov dela (Nova pisarija) in nam napoveduje, da bomo govorili o pismenosti - taki ali drugačni. Pridevnik nova pa se navezuje na sodobne oziroma bolj popularne medije, in sicer zaslon in slike. Priročnik bo torej govoril o digitalni pismenosti.

PISMENOST[uredi]

Kot že sam naslov pove, bo tema tega dela priročnika pismenost. Pismenost pomeni obvladovanje znakovnega sistema za (pisno) komunikacijo. Enostavna definicija je znati brati in pisati. Ob pojavu je imel prizvok elite, saj je ločeval redko peščico pismenih in tiste, ki si izobrazbe niso mogli privoščiti. Od uvedbe obveznega šolstva ob koncu 18. stoletja pa je postajala vse bolj pomembna. V razvitem svetu je samoumevno, da je delež pismenosti blizu 100 %.

Razumevanje pismenosti pa se s časom spreminja. Nekdaj je pomenila pisanje z roko, medtem ko danes pomeni predvsem tipkanje. Spremembe komunikacijskih navad je pripeljalo do konfliktov med sporazumevalnimi praksami. Pojem pismenost je razumljen kot dvojna sposobnost: sprejemanja ter razumevanja besedil in tvorjenja ter posredovanja zapisanih informacij.

Specialnih pismenosti je več. Kot avtor pravi: »Več jezikov znam, več veljam, bolje se znajdem v svetu.« Lahko si glasbeno, računalniško, kartografsko pismen. Vendar samoumevna in obvezna je splošna pismenost, ki je pomembna za sporazumevanje v vsakdanji komunikaciji. »Pismeni ljudje so bolj suvereni in z njimi je težje manipulirati.«

Testi pismenosti (PISA 2009) so bili v Sloveniji deležni kritik in pohval. Šolarji so namreč slabi v bralni pismenosti, nadpovprečni pa v e-pismenosti. Komunikacija preko telefonov in računalnikov je že del splošne pismenosti. Ta se bo z leti še spreminjala in prav mogoče je, da jo nekoč ne bomo več povezovali z ročnimi spretnostmi, kot jo danes.

Novodobna elektronska pismenost je veliko bolj demokratična, kar jasno nakazuje dejstvo, da je število pisk in piscev blogov razmeroma uravnovešeno. Elektronsko pismeni vsakodnevno objavljajo na družabna omrežja (npr. Flickr, Instagram, Youtube, Twitter ...). Sporočilo, ki nima bralca je mrtvo sporočilo.

Informacijska družba[uredi]

  • je ime za socialno paradigmo današnjega časa. Nadomešča starejšo industrijsko družbo. Vsebuje koncepte kot so participativna družba, družbeni mediji, družbena omrežja, fantovska kultura itd.

Zanimivo mi je bilo brati najpogostejša vzajemna očitanja in predsodke. Na eni strani govori o tem, kako je tisk najzanesljivejši način ohranjanja informacij. Ampak tisk ni optimalen način za širjenje informacij. Prav tako je bila izražena kritika, da branje na zaslonu ni udobno in zdravo. Vendar branje na zaslonu omogoča povečavo črk. Najbolj zanimivo mi je bila trditev, da so elektronske naprave težko razgradljive in onesnažujejo okolje. Ob tem se moremo zamisliti, saj je tisk prav tako neekološki. Avtor je zanimivo poimenoval e-knjigo = eko-knjiga. S tem se lahko strinjam, saj je ob uporabi eko-knjig veliko manj porabe papirja in tiska.

Moje mnenje je, da knjiga ne bo nikoli umrla. Vsaj ne v rokah knjižnih moljev. Še vedno bodo obstajali ljudje, ki jih vonj sveže natisnjene knjige tako prevzame in še vedno bodo obstajali ljudje, ki prisegajo, da knjigo držijo v rokah in listajo po njeni vsebini. Prav tako pa ne vidim nobene težave pri tem, da bodo ljudje lahko listali z majhnim »scrollom« navzdol. Živi v dobi, kjer je nešteto različnih možnosti in tako se lahko čisto vsak odloči, kaj mu je bolj pri srcu.

Wikiji[uredi]

  • so žargonski izraz za skupek spletišč. Splet ni viden kot le kot vir informacij, ampak kot prostor, kjer lahko informacije oblikujemo in dodajamo sami.

To vse izvira iz naše želje in ne iz želje po profitu. Ta spletišča so med drugim Wikipedija, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverza, Zbirka, Wikislovar in tako dalje. Bisto Wikipedije je možnost uporabnikovega poseganja v spletišče, s tem smo korak bližje k sodelovanju in širjenju informacij in koristnih podatkov. Zanimivo dejstvo je, da obstaja kar 290 nacionalnih Wikipedij, slovenska pa se je na listo uvrstila leta 2002. Status člankov na Wikipediji ima licenco cc creative commons, kar dobesedno pomeni licenca ustvarjalnega ljudstva in bo v prihodnosti verjetno nadomestila tradicionalno avtorsko zakonodajo copyright ©. Kredibilnost znanstvenih objav zagotavljajo utečeni recenzijski postopki (peer reviewing). Nad objavami na Wikipediji bdijo zavzeti posamezniki, ki tvorijo wikiskupnost in niso nujno eksperti za nadzorovana področja.

Wikipedija in njena sestrska spletišča je rodil ideal svobodnega objavljanja in prostega dostopa do informacij. Verjetno si zdaj ne predstavljamo, da bi morali za vsako želeno informacijo pokukati v knjigo. Vse poteka zelo hitreje in skoraj povsem brez truda. V izbrani brskalnik napišemo želeno vprašanje in stric Google nam navadno predlaga informacijo na Wiki spletišču.

Kljub uporabnosti in povečavi dostopnosti znanstvenih informacij pa je Wikipedija spremenila odnos skupnosti do strokovne verodostojnosti. Tako ne smemo verjeti prav vsaki stvari, ki piše na internetu, saj se moramo zavedati, da te informacije lahko spreminja in objavlja prav vsak.

Navsezadnje pa je človek vedno želen informacij. Zlasti v digitalni dobi oziroma dobi informacij. Zavedati se moremo, da naši predniki niso imeli nikoli takšne možnosti dostopa do informacij. Pa vendar je človek zelo rad informiran.

Wikiji in šola[uredi]

Wikipedija, zlasti pa Wikiverza sta močni pedagoški orodji. Menim, da je stik Wiki spletišč in šole zelo koristen, saj ponuja veliko količino informacij. Prav tako prisili profesorja, da ohranja svojo avtoriteto pred wikisvetom, študenta pa nauči odgovornega odnosa do spletnih skupnosti. Pokaže nam tudi pot, ki vodi k dobrobiti skupnosti, skozi pisanje prispevkov ali pa pretipkavanjem kratkih proznih del iz Slovenskega Naroda.

Avtor[uredi]

Do 60. let 20. stoletja je bila literarna veda usmerjena k avtorju. Avtorska biografija je bila posledično literarnovedni žanr.

Naslednja generacija literarnih zgodovinarjev se je osredotočila na besedilo — pomembna je bila avtonomnost in ne sporočilo avtorja.

V 80. letih 20. Stoletja se je pozornost prenesla k bralcu in njegovim zanimanjem: triviarna literatura in vse nasprotno elitni.

Avtorju se mora v začetku pisanja kot prva porajati misel na bralca. Misel na bralca je pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj. Če pišemo za domačo publiko, jo bomo nagovorili v slovenščini, če pa pišemo za globalno publiko, pa jo bomo nagovorili v angleščini. Objave v slednji imajo v znanstvenem svetu tudi privilegiran položaj. Danes je objavljanje na spletu veliko lažje, edina ovira je obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje na njem. Objavljanje na spletu pomeni postaviti dokument z namenom, da ga prebere čim več ljudi.

Motivacija za pisanje[uredi]

Pišemo lahko zaradi mnogih razlogov. Lahko je to zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, lahko zaradi samega sebe ali pripadnosti socialnih skupin ...

  • Predmet vreden ubesedovanja (»za narodov blagor«)
  • Predmet, ki nas zanima, ne pa za samopromocijo
  • Problematika znanstvenega napuha (etika pisanja)
  • Znanstveno pisanje - oblikuje tezo in jo potrjuje z orodji, ki so najbolj primerna za raziskavo ter ne zanemari morebitnih nasprotnih rezultatov
  • Potrebno je izločiti neetične motivacije, prav tako tudi pisanje zaradi pisanja (grafomanija)
  • Leposlovje daje večji poudarek na način, kako je nekaj sporočeno
  • Pisanje, ki se ne ozira na sposobnost, dojemanje, interese in želje publike je neprofesionalno in nepotrebno
  • Misel na bralca je pogoj, da sporočilo doseže cilj, ne pa avtoritetam, superiornost in nerazumljivost avtorja
  • Pri literarnem branju je prvo veselje interpretacija, s katero lahko (za zabavo) dejanskemu pripisujmo tudi druge pomene
  • Znanstvene objave so v revijah, zbornikih, knjigah in spletiščih, (ki imajo status znanstvenih publikacij)
  • Strokovne objave so tiste, ki znanstvena spoznanja popularizirajo in prenašajo k širšemu uporabniku
  • Publicistične objave se skrivajo v časopisih, zabavni periodiki in v blogih avtorjev brez ustreznih strokovnih referenc

Izbira jezika[uredi]

  • izbira jezika glede na naslovnika besedila
  • pišemo zaradi predmeta, za katerega menimo, da je vreden našega truda
  • za globalno javnost: izberemo angleščino
  • za domačo publiko: izberemo slovenščino
  • za razprave o slovenski književnosti je nevtralni jezik slovenščina
  • angleščina ima v znanstvenem svetu priviligiran položaj

Izbira teme[uredi]

  • število možnih izbir raste
  • s tem narašča število pišočih, naraščanje števila knjižnih izdaj, oblikovanje novih publikacijskih kanalov
  • ko realiziramo eno izbirno možnost, se samodejno odpovemo vsem drugim
  • imajo virtualni značaj
  • odločitve tipa ali-ali, odločitev je bila usodna (npr. levo-desno, revščina-bogastvo, dom-pot)
  • pravo vrednost imajo samo realizirane in konzumirane izbire
  • utemeljevanje izbire teme z sočasnimi zahtevami sistema/družbe
  • v akademskem okolju izbiro teme narekujejo študentom asistenti in učitelji, diplomantom mentorji ...
  • romantičnemu pedagoškemu principu je pomembno, da si učenec sam izbere temu, ki mu najbolj ustreza
  • ni dobrih in slabih idej
  • dobro raziskovanje se porodi skozi intenzivno ukvarjanje s temo
  • Pomembnost se meri predvsem glede na število piscev, ki se zbira okrog določene teme pa tudi glede na druge filtre:
   1. spolni
   2. žanrski
   3. motivna perspektiva
   4. gradivo za utemeljevanje nove metode
  • strokovni odnos ni nikoli pod vplivom publicističnega forsiranja

Vaje v pisanju[uredi]

Pisanje je veščina, ki se je je treba naučiti.

Vsak se mora torej za svojo stroko naučiti in pridobiti potrebna znanja in osvojiti potrebne veščine. Vsak mora tako obvladati svoja orodja. Za piščevo orodje največjo vlogo pripisujemo miški in tipkovnici. Vsak pisec zdaj že spretno obvlada premikanje prstov po tipkovnici.


Ali ste vedeli? Na Finskem so ukinili učenje pisane pisave in ta čas raje posvetijo učenju desetprstnega tipkanja. To je seveda zelo učinkovito in uporabno, vendar kaj pa razvijanje ročnih spretnosti in motorike? To zna predstavljati problem v prihodnosti.


Otroke je še vedno potrebno naučiti uporabo pisala in potem šele uporabo tipkovnice. Na ta način se preko ročne spretnosti, krepi njegova inteligenca. Pisanje z roko tako pomaganja bolj pri pomnjenju črk. Tipkanje in pisanje spadata med HAPTIČNE oz. TIPALNE IZKUŠNJE, ki so razvojno zelo pomembne.

Spominjamo se še, da smo prepisovali besede iz čitanke v zvezek. Zdaj lahko to delo opravi čitalnik in OCR namesto nas. Tako moramo samo popraviti napake za strojem in ne prepisovati celotno besedilo.

Usoda avtorstva: Soavtorstvo[uredi]

  • avtorstvo = eno najstarejših konceptov
  • svojo zakonodajo in zelo dobro organiziranost
  • povezave v društva (Društvo pisateljev, Avtorsko agencijo itd.)
  • lahko tudi bralne krožke ali forume
  • lektorjem in urednikom prepovedano posegati v avtorjeva dela
  • če je delo težje dostopno in predrago, bo to besedilo slabše prodajano
  • avtorji odpovejo materialnim pravicam svojega dela
  • najbolje je objavljati na Wikiviru, saj se tako izognemo avtorjevemu egu in napuhu


  • Wikiji = značilna oblika soavtorstva
  • dela namenjena, da se vanje posega in se jih spreminja
  • poseganje = sodelovanje in smo hvaležni zanj
  • vsi hočemo najboljše informacije in skupno dobro
  • pravila za soavtorje in sourednike:
  1. vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj
  2. bodi odprt za spremembe
  3. zatri ego v korist medsebojnih odnosov in stvari same
  4. zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi, v sili angažiraj nevtralne arbitre
  5. soavtorji imajo pravico veta vsebine, s katerimi se ne strinjajo
  6. ne poizveduj za avtorjem posega; ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali korist spisu

Objavljanje[uredi]

Koncept avtorstva je najbolj povezan z objavljanjem. Štejejo le objave. Danes je najlažje objavljati na spletu. Z internetom se je rodil nov pomen »postaviti besedilo«. Danes pomeni ta beseda »uploadati« ali naložiti na kakšno spletno stran. Avtorji besedil si zagotovijo večjo branost, če svoja besedilo naložijo na strežnik, ki je na vrhu med zadetki. Razlikovati moramo med besedilom, ki je bilo na splet objavljeno in besedilo, ki je bilo na splet postavljeno. Objavljena besedila so tista, ki so bila na splet postavljena z namenom, da si to prebere čim več ljudi, vsebuje ključne besede za hitrejše iskanje, povezave in kazalo. Glede na to ali ima besedilo status objave ali ne odloča avtorjeva intenca.

Množični um ali pametna množica[uredi]

Obstaja veliko izrazov za poimenovanje različnih kombinacij množic in pameti: - množični um, - kolektivna pamet, - kolektivna zavest, - množična zavest. Gre za način organizacije znanja v informacijski družbi. Sodelovanje mnogih, pogosto anonimnih posameznikov, ki tvori virtualno množico - takšno delovanje omogoča Wikipedija. Cilj tega prizadevanja je korist za vsakega člana skupnosti. Vsi imajo skupen način združevanja znanja, pri katerem sodelujejo anonimneži in je javno dostopno ter se nenehno dopolnjuje. Deluje proti hierarhiji, avtoriteti in privilegijem, je egalitaristična, brez kontrole, ki je značilna za množične medije, je samokreativna in se sama promovira. Koncept skupnosti znanja je del spremenjenega koncepta javnega.

V enciklopedijah so bile informacije razporejene hierarhično ali drevesno. Abecedna razporeditev pa je pomenila osvoboditev od hierarhičnega dojemanja znanja. Asociirala je na mozaik, kalejdoskop ali krpanko. Znanje se gradi od spodaj navzgor in združuje izhodiščni lokalni interes z globalnim.

Prizadevati si moramo za to, da bo znanje postalo višja vrednota kot pa materialne dobrine. Wikipedija se pogostokrat srečuje z ogromnim številom kritik, kot naprimer, da je zaradi anonimnosti avtorja neka informacija brez konteksta, nezanesljiva, zanjo ni nihče odgovoren itd. Anonimni avtorji so doživeli obtožbo, da se norčujejo iz strokovnjakov in da je množična pamet neumna. Ne smemo pozabiti, da ljudje, ki delajo za Wiki spletišča pravzaprav delujejo v korist skupnosti. Kljub temu da smo v osnovni in srednji šoli ves čas poslušali, da Wikipedija ni zanesljiv vir, sem zdaj spoznala ozadje in glavni cilj anonimnih avtorjev, ki si prizadevajo le dobro.

Avtorske licence: Creative commons, Copyright[uredi]

  • rezultat pisanja je besedilo
  • vsaka stroka opisuje besedilo različno
  • iz pravnega vidika je tekst intelektualna lastnina
  • specifična zakonodaja = copyright oz. avtorske pravice
  • prilagojena za tiskane izdelke, povzroča težave v glasbi, filmu, fotografiji in besedilih v digitalni obliki

Creative commons

  • ustvarjalna gmajna
  • izhaja iz svobodne kulture
  • deluje nekoliko drugače: lajša dostop do intelektualnih proizvodov, namesto preprečevanja zlorab
  • najprej ponudi tekste, potem šele navaja kakšni so pogoji
  • vrste licenc cc:
Attribution Priznanje avtorstva (attribution – BY) Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.
Share-alike Deljenje pod istimi pogoji (share-alike – SA) Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (copyleft).
Non-commercial
Non-commercial-euro
Nekomercialno (non-commercial – NC) Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.
Non-derivative Brez predelav (no derivative works – ND) Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.
  • licence cc so spremenljive, avtor lahko delo tudi spremeni

Copyright

  • avtorska zakonodaja
  • Zakon o avtorski in sorodnih pravicah
  • ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v katerem mediju: literarna, glasbena, dramska, filmska, arhitekturna
  • ščiti pred zlorabo = nepooblaščeno razmnoževanje, distribuiranje, nedovoljeno javno izvedbo, predelavo dela, objava izvedenega dela
  • posameznik ni omejen, dokler je rokovanje z delom znotraj zasebnega okolja
  • le sankcije proti finančni zlorabi, ne pa tudi proti zlorabi moralnih avtorskih pravic (odsotnost citiranja ...)
  • problematičnost - troje neustreznih konceptov:
  1. pri intelektualnih proizvodih preveč poudarja njihovega tvorca (avtorstvo)
  2. je zrasla iz izkušnje s tiskanimi objavami in se drugim medijem slabše prilega (najslabše internetu)
  3. intelektualne proizvode obravnava v prvi vrsti kot lastnino, namesto da bi jih videla kot javno dobrino
  • Copyright ne upošteva nematerialno dimenzijo
  • informacija je nematerialna in jo zato lahko poseduje več oseb na enkrat (e-knjiga ...)
  • z naraščanjem števila uporabnikov ni informacije nič manj in ni posamezniku čisto nič manj dosegljiva
  • izvirno delo potrebuje vsaj minimalno količino kreativnosti
  • zaščita traja za časa tvorca plus 70 let
  • lastnik je avtor, lahko jih proda ali odstopi, če je delo po službenih dolžnostih, pravice dobi inštitucija
  • skupinsko avtorstvo je prej določeno s pogodbo, vsak lahko počne z delom, kar želi, vendar z oziroma na soavtorje
  • najtežji problem v avtorskem pravu so izvedena dela
  • razmnoževanje in razpečevanje je dovoljeno, dokler gre za korektno uporabo (fair use)
  • razlika med prodajo dela od prodaje avtorskih pravic
  • založbe praviloma želijo odkupiti pravice skupaj z delom, naloga avtorja je da poskrbi, da temu ni tako
  • poštena raba je neprofitna (nepridobitna) raba
  • dovoljeni so kratki citati tujih del v znanstveni razpravi
  • objava na spletu je trajna
  • med ljudmi veleva napačna domneva, da je prosto uporabno vse, kar se najde na spletu
  • prosto uporabne so samo redke vsebine, večina je opremljena z ustrezno licenco

Bralec[uredi]

V tem poglavju avtor razpravlja o prosti dostopnosti znanja. Ta je nemalokrat finančno pogojena, zato so poudarjene predvsem prednosti interneta v namen shrambe informacij - ta namreč ni plačljiv, povrh vsega pa je zanesljivejši, saj bo glede na tehnološke trende najbrž edini prestal bitko s časom. Za problematično se tukaj izkaže zgolj naša zakoreninjena predstava o neverodostojnosti digitalnih informacij zaradi možnosti prostega poseganja v delo, razlog pa pravzaprav tiči v našem apriornem enačenju vsega 'tujega' z inherentno 'slabim'.

Prosti dostop: Založbe, Repozitoriji[uredi]

[logo prostega dostopa]

Kar zadeva bralca v povezavi z intelektualnimi deli, je bilo včasih pomembno samo vprašanje njegovega razumevanja prebranih informacij. Danes pa je pomembna tudi zahteva po prosti dostopnosti informacij iz najrazličnejših področij. Skupnost želi izobražene posameznike, ki pa naj bi se oblikovali v osnovnih, srednjih in višjih šolah. Zato meni Hladnik, da bi moralo biti obvezno čtivo zastonj. Izven šole pa skoraj nikjer nimamo prostega dostopa do informacij. Za knjižnico, gledališče, naročnino revije je vedno potrebno odšteti nekaj denarja.

»Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti.« V tem smislu naša država ni imela prstov zraven, ko smo dobili npr. prost dostop do digitaliziranega zemljevida sveta in ostalih prelomnih dejanj.

Zahteva po digitalizaciji slovenščine je prišla od zunaj, slednjo celo google vključuje z različnimi logi. Do tuje informacijske družbe torej ne smemo biti nezaupljivi, saj že od Prešernovega Črtomirja dalje ugotavljamo, da ni vse tuje slabo. Kmalu bomo torej vsi raje posegali po prosto dostopnih vsebin, kot pa iskali domače.

»EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena, in po tem zgledu se ravnajo tudi države, ki sestavljajo EU. Za promocijo proste dostopnosti umetnosti pa se EU ni odločila. Ker pripisuje umetnosti manjši pomen kot znanosti? Ker vidi umetnost po ameriško znotraj področja razvedrila, razvedrilo naj si pa plača državljan sam? Ker je znanost mednarodna, umetnost pa nacionalna?«

Prosta ali odprta dostopnost (OA — open access) je pojem, ki je uporabljen v revijalni, knjižni, zborniški obliki informacij, prav tako pa tudi v spletnih besedilih, podatkovnih zbirkah in večpredstavnemu gradivu. Prosti dostop ne dovoljuje poseganja v vsebino informacij, medtem ko lahko prosto vsebino urejamo in preoblikujemo po mili volji.

Prosti dostop (OA open accesss) vs. prosta vsebina (free content). Prosti dostop ne dovoljuje poseganja v vsebino, kmedtem ko to pri oznaki prosta vsebina lahko spreminjamo.


  • zlati prosti dostop (gold access) – prosti dostop zagotovi založnik; v njem so recenzirani revijalni članki
  • zeleni prosti dostop (green OA) – zanj je poskrbel avtor s samoarhiviranjem ali njegov delodajalec s spostavitvijo v prosto dostopni repozitorij; v njem so predobjave ali poobjave
  • sivi dostop (nem. grauer Weg) – spletna dosegljivost težko dosegljivih publikacij (diplome itd.)
  • hibridni dostop – poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije
  • platinasti prosti dostop – stroške objave ne pokrije avtor, temveč nekdo tretji (inštitucija, država, mecen)

Zlati prosti dostop zagotovi založnik in običajno vsebuje recenzirane revijalne članke, zeleni prosti dostop pa avtor sam oziroma njegov delodajalec, ki delo postavi v prosto dostopni repozitorij in vsebuje pred- ali poobjave. Pod imenom sivi prosti dostop pa najdemo težko dostopne publikacije, kot so diplomske naloge, konferenčna poročila itd. Hibridni dostop pomeni, da ima prosto dostopno delo še tiskano plačljivo verzijo.

Založbe

  • kar se piše na spletno enciklopedijo je javna last.
  • večina člankov je skupinske narave
  • domneva po potrebi po sklicevanju na avtorska imena v naši kulturi
  • Wikipedija je tudi prostor nekorektnega obnašanja - sramotno povedati in se sklicevati na Wikipedijo?
  • kadar znanje ne bo več lastnina fizičnih ali pravnih oseb, ne bo več intelektualne kraje.
  • kot privatno lastnino znanje pojmujejo avtorske agencije, založbe, novinarska združenja itd.
  • nadvse žalosten je primer Aarona Swartza, ki je opozoril, da moremo znanje uporabljati kot javno dobro in ne kot privatno lastnino
  • želimo si družbe samostojnih kreativnih posameznikov, kateri ovire predstavljajo plačevanje izobraževanja, informacij in znanja.
  • plačljiva informacija ni več samodejno boljša od tiste zastonj
  • za založbe in knjigarne so knjige tržno blago, zato v njihovem okviru ni moč pričakovati alternativnih rešitev.
  • založbe bralca pojmujejo kot potrošnika kulturnih dobrin v njeni proizvodnji in lasti. Morajo se umakniti višjemu civilizacijskemu cilju, principu prostega dostopa do informacij.
  • založbe so preživeta oblika kulturnega posredništva. Njihova ciljna publika se oži na otroke in upokojence.
  • problem je iluzija avtrojev, da jim bodo založbe pomagale do bralcev, kar pa še zlasti ne velja za znanstveni tisk.
  • argument založb je ohranjanje delovnih mest v založništvu, s čimer postavljajo cehovske interese pred javni interes.
  • pojav predatorskih založb (predatoy open access publishing)
  • ogroža in ukinja monopol založniških korporacij

Repozitorij

  • najočitnejši dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja so številke citiranja in številke o branosti objave
  • podatki o citiranosti se lahko zelo razlikujejo od podatkov o branosti
  • repozitorji imajo funkcijo štetja ogledov objav že vgrajeno
  • meriti se da obisk vsake spletne strani
  • prosta dostopnost prispeva k večji branosti, večjemu vplivu objav, bolj živi izmenjavi znanstvenih spoznanj in njihovi nadaljnji produkciji
  • za porazdelitev stroškov bi lahko financirali spletne objave v okviru naročnine na internet
  • ne plačaš samo uporabo kanala, ampak dobiš tudi vsebino
  • v poštev pride tudi razno subvencioniranje raznih univerzitetnih knjižnic oz. tistih inštitucij, ki bodo skrbele za univerzitetne in inštitutske repozitorije
  • znanja ne smemo obravnavati enako kot materialne dobrine
  • slovenski literarni zgodovinarji lahko naložijo svoje akademske spise na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, na Univerzi v Mariboru in na Univerzi v Novi Gorici
  • slovenski akademski repozitoriji so združeni na spletišču Nacionalni portal odprte znanosti
  • glavni namen repozitorijev je zdaj arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov
  • prosto dostopnih spletišč za akademske objave zamujajo – razlogi: nizko kvalitetne študentske diplome; vabljivejše publikacijske možnosti (objave v eminentnih revijah), občutek samozadostnosti akademskih veličin
  • objavljanje na spletu do neke mere spreminja slog pisanja
  • usmerjen v poljudnejši izraz in skrb za vzdrževanje bralčevega interesa
  • tak slog si lahko privoščijo samo avtorji z zagotovljeno akademsko pozicijo
  • pred desetletji je bilo objavljanje v znanstvenih revijah tako kot leposlovno objavljanje v Sloveniji dobro honorirano
  • dostop do državne subvencije je čedalje težji
  • to sodi že v princip zlatega OA ("avtor plača")
  • primer vseh treh slovenskih literarnovednih revij Slavistična revija, Jezik in slovstvo in Primerjalna književnost
  • spletni forum SlovLit skrbi za strokovno komunikacijo v 1650-članski slovenski literarnovedni in jezikovni skupnost
  • maksimalno odprtost in dostopnost zagotavlja objavljanje na Wikipediji in sestrskih spletiščih

Varovanje zasebnosti[uredi]

  • slovenska avtorska zakonodaja
  • zakon o varstvu osebnih podatkov
  • kritiki vidijo internet kot zlorabo, ne pa pluse
  • ni vse javno blagodejno, posameznik si lahko za blaginjo prizadeva bolj kot skupnost
  • politična zloraba podatkov je nevarna
  • spremembe v dojemanju zasebnosti- prilagoditi zakonodajo
  • Slo. Zakon o varovanju osebnih podatkov šel predaleč
  • Urad ščiti zasebnost človeka- škoduje javni blaginji
  • skrivanje banalnih podatkov, na drugi str. ljudje ogromno objavljajo

KREDIBILNOST[uredi]


»Delno nestrinjanje z določenimi aspekti in mnenji, izraženimi v tej spletni bukvi, je bilo prisotno že od vsega začetka, vendar sem ravno s pomočjo kritičnega mišljenja bila sposobna razumeti obravnavane teme z druge plati ter avtorjevo mnenje sprejeti kot popolnoma legitimno, čeprav nasprotno mojemu. Za pričujoče poglavje pa enostaven povzetek prebranega žal ne bo zadostil." Tako se je glasil začetek obsežnejše kritike, ki sem jo spisala v trenutku zanosa po napornem dnevu predavanj, ko me je čakalo še branje te tipkarije. "Mar ni tudi pričujoča Nova pisarija neke vrste aktivistična objava? Poglejte, avtor gorečno zagovarja svoje subjektivno mnenje o prednostih digitalizacije, pri tem pa očitno prezre nekatera dejstva, ki ne govorijo njej v prid.«

Danes lahko objavlja prav vsak. Seveda se lahko pri tiskanju seznanimo lahko še kakšnim problemom, na spletu pa ovir praktično ni. Posledično je vprašanje kredibilnosti zelo pomembno. Včasih so to delo opravljali recenzenti in uredniki, danes pa to funkcijo imamo mi. Naše naloge so: preveriti avtorja, medij, ki je objavil delo, starost dokumenta, odmev v javnosti, avtorje in tekste, na katere se je skliceval.

Normalno je, da bolj zaupamo avtorju, ki je strokovno priznan. Ta naj ne bi zavajal bralcev. Njegov status je viden v njegovi biografiji, njegovo mesto v znanstveni skupnosti pa na spletišču Sicris. Vendar vsakemu avtorju ne gre zaupati na vseh področjih pisanja, najbolje je, da mu verjamemo, ko piše o svoji stroki, do drugih strok pa moramo biti kritični.

Zaenkrat velja splošno (neutemeljeno) dejstvo, da mlajši pisci niso tako kredibilni kot starejši. To večrat ne drži, saj so mlajši teoretično bolj podkrepljeni, poleg tega pa so boljši v iskanju informacij, kot starejši.


»V vsakem primeru je koristno, če se bralec o avtorju natančneje pozanima. V njegovi bibliografiji bo razbral, za katera področja je najbolj kompetenten, katera tema ga najbolj obseda, v njegovi biografiji pa bo mogoče našel razlago za ideološko premost sporočil in s tem signal, kje naj jih jemlje s previdnostjo.«

Aktivizem[uredi]

  • v 70. letih so v Sloveniji humanistom vcepljali v glavo, da je izvir akademskega dela znanstvena radovednost, tešenje radovednosti pa njegov smoter.
  • v 80. pa so iz Amerike prinesli zahtevo po radovednosti za dosego plemenitih socialnih ciljev, tj. za dostojno, pravično in kvalitetno življenje.
  • znanost dojema drugače
  • objektivno spoznanje ni mogoče - subjektivnost
  • aktivist je tisti, ki aktivno deluje
  • aktivizem v znanosti – pograbi posamezen fakt, ga posploši in izpusti vsa dejstva, ki ne ustrezajo njegovi intenci.
  • kdor aktivno deluje v kakšnem društvu ali gibanju velja za današnje aktiviste
  • feministične, ekološke, mirovnike, humanitarce, politične alternativce, lokalne skupnosti
  • aktivizem ni vedno napredno družbeno gibanje
  • kritične refleksije (kjer je potreben odmik) ne smemo enačiti z aktivističnim diskurzom (kjer je potrebna vera v svoj prav)
  • pretirano oblikovanje kritične zavesti ustvarja podobo volčjih odnosov v družbi. Izhodiščna zaupljivost v dobre namene vseh ljudi je še kako potrebna
  • aktivizem kritičnih mislecev gre v sodobnem času v smer politizacije vsega
  • socialna omrežja in socialni aktivizem

Avtorstvo[uredi]

  • dobra in slaba plat institucionalne vezanosti
  • dobro: objavam daje legitimiteto
  • slabo: omejenost objavljanja novih in prelomnih informacij
  • alternativne oblike medijev za objavljanje, npr. Svobodna univerza
  • krepitev samozaložbe
  • vprašanje recenzijskega postopka
  • ključni podatki - starost dokumenta
  • kvaliteta objavljenih informacij in kulturno-družbeni okvir nastajanja
  • problem ponaredkov, ki jih je težko odkriti (npr. Elko Justin)

Strokovno recenziranje[uredi]

»Strokovno recenziranje (angl. peer reviewing) je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih.« 
  • recenzenti so strokovnjaki, ki jim je znanstvena srenja priznala kompetenco za področje recenziranja
  • znanstvena srenja
  • cilj je preprečiti objavljanje nepreverjenih informacij
  • javno recenziranje
  • slepa recenzija - avtor en ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka
  • dvojno slepa recenzija - kadar nihče izmed njiju ne vesta kdo je kdo
  • anonimizacija besedila - poiščemo lastnosti dokumenta in kliknemo briši lastnosti
  • »Recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem.«

Pravopis[uredi]

  • dvom v kredibilnost informacije ob ponavljajočih slovničnih napakah
  • nastane, ko se tvorec ne zna dobro izražati, ne pozna pravopisa
  • to kaže na slabo izobrazbo
  • piščeva slaba jezikovna kompetenca
  • krepi nezaupanje do vsebine njegovega sporočila

Ločila[uredi]

  • indikator piščeve pravopisne kompetence je poznanje razlike med vezajem, pomišljajem in dolgim pomišljajem
  • pisanje stično in nestično
  • pisanje na računalniku z uporabo tipkovnice:
    • vezaj je na tipkovnici poleg pike
    • pomišljaj dobimo s kombinacijo tipk: <Ctrl> + <->
    • dolgi pomišljaj pa dobimo s kombinacijo tipk: <Ctrl> + <Alt> + <->
  • prekomerna uporaba zaimka le-ta(papirnat), bolje uporabljati zaimek tale
  • uporaba dolgega pomišljaja: ne stoji znotraj povedi, ampak med povedmi, ko želimo členiti dolge odstavke, vendar jih ne smemo ali želimo ločiti
  • narekovaji:
    • digitalni narekovaji (»«)
    • ročno pisanje („unarekovajena beseda“), ampak slovenske („unarekovajena beseda“) namesto angleških (“unarekovajena beseda”)
  • dvopičje je levostično

! v isti povedi ne uporabljamo skupaj besed npr., itd., itn ...

  • tropičje (alternativa veznika itn.), uporaba v leposlovju, nestično
  • uporaba podpičja: pred pojasnjevalnimi deli povedi, kadar se nam zdi pika na tem mestu premočna, vejica pa prešibka

Velike začetnice[uredi]

V tabelah naslove kolon in vrstic pišemo z veliko začetnico, celice znotraj tabel pa z malo začetnico, z izjemo pri celih stavkih in lastnih imenih. Veliko začetnico uporabimo tudi, kadar naštevamo stvari po alinejah.

Drugo[uredi]

Pravopisni ocvirek: Kjer je bil osrednja figura moški vs. Kjer je bila osrednja figura moški Rešitev: spol se po pravilu veže na osebek, tu pa je določitev osebka dvoumna. Če je za povedkovo določilo množinski samostalnik, ta določi obliko povedka: To mesto so Jesenice. V dvomu je izbira moškega spola nevtralnejša.

Digitalna pismenost[uredi]

  • tehnična plat
  • pisanje na računalnik

Formati besedil[uredi]

  • razlike med računalniškimi formati besedil
  • prepoznavamo po končnicah v naslovih dokumentov:
- txt pomeni golo besedilo – za pošiljanje pošte na forum, ki zahteva samo tako obliko ali ppri pisanju računnalniških programov
- doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo – format rtf ali odt je nekomercialna različica formata doc ali docx; sprejemljiv samo v primeru kratkih in enostavnih besedil
- htm ali html je spletno besedilo
- pdf je natisljivo besedilo – ni priročen v fazi recenziranja, ker spremembe dokumenta niso mogoče
- besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic
  • uredniki avtorjem naročajo naj oddajajo v formatu rtf ali odt
  • pdf namesto v Wordu

Besedilo v wikijih[uredi]

Tukaj pišemo v neposredno okno po kliku na zavihek Uredi. Lahko pa tudi besedilo ustvarimo drugje in ga potem samo prenesemo (kopiramo) sem. Lahko delamo tabele, uporabljamo matematične formule, rišemo grafe ...

Pravila osnovnega oblikovanja:

- za odstavek pustimo eno vrsto prazno
- enoto v seznamu na začetku vrstice napove zvezdica (*)
- vnos v označenem seznamu
- naslove obdamo z dvema enačajema ==xxx== (podnaslove s tremi itd.)
- ležeči tisk napravimo z dvema apostrofoma xxx, krepkega s tremi xxx
- povezave napravimo z dvema oglatima oklepajema Ljubljana; modre povezave pripeljejo na že obstoječa gesla, v rdečem so takrat, ko gesla še ni; kadar beseda, ki jo želimo polinkati , ni v imenovalniku, jo zapišemo med oglate oklepaje dvakrat, prvič v imenovalniku, kar bo prišlo prav računalniku, za navpičnico v ustrezni skladenjski obliki: Pesnik se je rodil v Ljubljani.
- sliko vstavimo preko menija

Še nekaj urejevalnih znanj:

- oštevilčeni seznami se začenjajo z grabljicami (#)
- presledek na začetku vrstice napravi na zaslonu okvirček z besedilom
- v wikijih delujejo tudi ukazi za format html: <br>, za prelom vrstice, <hr> za vodoravno črto, <center> za centriranje besedila
- <poem> uvaja pesemsko besedilo, </poem> ga zaključuje

Vaje v wikijih[uredi]

Napotki za pridružitev pišoči wikimnožici:

- prijavi se na Wikipedijo
- preglej Zgodovino strani, Pogovorno stran, povezave na druge Wikipedije in kategorije na dnu članka (na Zgodovini strani klikni na možnost prej na začetku posamezne redakcije in ugotovi, kako je pisec posegel v geslo)
- popravi pravopis in slog v naključnem članku
- s [[ ]] označi potencialna gesla (osebnosti, inštitucije pojme)
- dodaj povezave v Cobiss
- popravi članek, ki je označen kot škrbina oz. kot potreben popravljanja (seznam takih člankov je na Seznamu nalog na Portalu občestva)
- poenoti citiranje v članku
- napiši samostojen članek o temi, ki jo poznaš
- povezavo na članek vpiši na čim več kazal 

Opozorila začetnikom na Wikipediji:

- preintenzivno členjenje na odstavke
- mašila
- prehajanje med prvo in tretjo osebo ter med preteklikom in sedanjikom
- dobesedno, suženjsko prevajanje iz drugih jezikov 

Sporočanje popravkov in komentarjev[uredi]

V wikibesedila popravke vnašamo neposredno, za komentiranje pa so naslednje možnosti:

- na pogovorni strani besedila
- na pogovorni strani avtorja
- če gre za besedilo, ki nastaja v univerzitetnem seminarju, lahko za diskusijo o njem odpremo na Wikiverzi samostojno stran
- znotraj besedila v obliki teksta, ki na zaslonu ni viden; take pripombe damo med lomljene oklepaje takole: <!-- komentar -->
- s predlogo: {{redakcija|beseda z napako|beseda s popravljeno napako}}

Navajanje[uredi]

Srce humanistične znanosti je »citat«, reprodukcija plus navedba vira. Reprodukcija nam pomaga usmeriti pozornost na predmet študija (besedo, verz). Citat nam prihrani trud, da bi reproducirali več teksta, kot ga potrebujemo, in nam vendar omogoča dostop do konteksta predmeta raziskovanja. (W. Blackwell v najavi predavanja na King's College v Londonu 17. januarja 2013)

Čemu sploh citiramo[uredi]

  • z namenom, da besedilo naredimo čim bolj prepričljivo
  • avtor nakazuje svoje znanje in poznavalstvon določene stroke, intelektualno superiornost
  • znanstveno besedilo - prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti
  • sklicevanje manjša možnost nerazumevanja
  • citiranje je neplačljiva uporaba avtorskih del (sposodiš misel)
  • pretirano citiranje ni pravno kaznivo, vendar je strokovno in etično sporno
  • preveč navedb vira, lahko izpademo nekredibilni
  • premalo navedb vira, lahko izpademo preveč samozavestni
  • pri pisanju moramo najti pravo mero citiranja in sklicevanja na druge avtorje

Prepisovanje[uredi]

  • plagiiranje (prepisovanje, plonkanje)
  • ko se tuje znanje uporablja kot lastno
  • dejanje ni moralno
  • nima pravnih posledic
  • kopija izbira iz besede copia, pomeni pa 'obilje', 'blagostanje'
  • »Ker je plagiatorstvo težko dokazljivo, se očitki razširjajo v obliki govoric namesto v argumentirani razpravi.«

Citatna industrija: Citatni indeksi, Faktor vpliva, Slovenske znanstvene revije[uredi]

Citatni indeksi

  • citiranost je pomemben mehanizem za oblikovanje hierarhije v stroki
  • Citation index je bibliografska podatkovna baza, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave
  • citatni indeksi so: SCI, SSCI, AHCL; Scopus in WoS
  • na spletu je zastonj citatna podatkovna zbirka Googlovega Učenjaka (Google Scholar)
  • tradicionalna humanistika ni najbolj naklonjena kvantifikaciji, merjenju, številkam
  • Znanstvene revije so zainteresirane za indeksiranje in si prizadevajo izpolnjevati zahteve za uvrstitev v ustrezne podatkovne zbirke
  • med kriterije spadajo: recenzijski postopki, mednarodno uredništvo, mednarodno naročništvo in spletna dostopnost

Faktor vpliva

  • IF impact factor
  • je številka, ki kaže stopnjo uglednosti
  • Velike indeksirne hiše uporabljajo različne načine izračunavanja IF
  • najbolj poznan bibliografski in tudi prvi servis Thomson Reuters
  • 2 citatna indeksa
1. naravoslovni (SCI)
2. družboslovni (SSCL)

IF = št. citatov člankov revije objavljenih v drugih indeksiranih revijah v zadnjih dveh letih/št. objavljenih člankov v zadnjih dveh letih

  • slabosti meritev: kulturno pristranske, prisilno citiranje
  • sl v iskalnem nizu pomeni 'slovenski', v 'Wikiverza', s 'Wikivir' in b 'Wikiknjige'

Slovenske znanstvene revije

  • v slednje objavljajo slovenski literarni zgodovinarji
- Primerjalna književnost
- Slavistična revija
- Dve domovini
- Jezik in slovstvo
- Razprave SAZU
- Studia mythologica Slavica
- Knjižnica
- Phainomena
- Acta Neophilologica
- Traditiones
- Slavia Centralis (Maribor)
- Verba Hispanica

Od tujih pa lahko razprave o slovenski književnosti lahko najdemo tudi v

- Slovene Studies (ZDA)
- Philological studies (Perm, Skopje, Ljubljana)
- Slavia Meridionales (Varšava)
- Slavica tergestina
- Slavistika (Beograd)
- Pamiętnik Słowiański
- Wiener Slavistisches Jahrbuch

Citatni slogi[uredi]

Glavni citatni stili:

- APA (psihologija, vzgoja, družbene vede)
- MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika)
- AMA (medicina, biologija)
- čikaški (naravoslovje, splošno)
- wikipedijski

poznani še: Bluebook, ALWD, ASA, Vancouver, Turabian, MHRA itd.

Večinoma se humanistični pisci in uredniki odločajo med čikaškim in MLA slogom.

  • vsak citatni stil ima svoje dobre in slabe lastnosti
  • največja težava vseh pa je inertnost, tj. tedenca

Najpomembnejši deli bibliografske enote:

- avtor
- naslov
- ime spletišča in datum pri spletni objavi
- kraj, založbo, letnico in knjižno zbirko pri knjigi
- naslov zbornika, kraj, založbo, letnico in strani pri članku v zborniku
- naslov revije, letnik, številko, letnico in strani pri članku v reviji
- naslov časnika, datum in strani pri članku v časniku

Tehnika citiranja: Opombe, Kratki sklici, Označevanje navedkov, Od kod vse citiramo, Viri in literatura, Zaslon in papir[uredi]

Citat ali navedek je iz dveh delov – iz navedenega besedila in navedbe vira citata:

1. dobesedni navedek zaznamujemo z narekovaji ali pa ga postavimo v samostojen, grafično drugačen odstavek 
 2. vir citata je lahko v celoti naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila ali pa je na koncu citiranega besedila samo kazalka na bibliografske podatke vira oz. na tekst, iz katerega smo citirali; kazalka je lahko v obliki
    • opombe – usmerja k polnim bibliografskim podatkom pod črto na dnu strani
    • kratkega sklica (avtorjev priimek z letnico in stranjo objave v oklepaju) – usmerja v seznam literature na koncu besedila
    • neposredne povezave na vir – pripelje neposredno v besedilo, iz katerega je bilo citirano

Opombe

  • opombe pod črto na dnu strani za navajanje literature
  • zaradi pogoste uporabe čikaškega stila danes niso več tako uporabljene
  • služijo nebibliografskim informacijam
  • »V opombah so navedena samo tista dela, iz katerih so bile vzete ali povzete konkretne izjave, v seznamu referenc pa tista dela, ki so za predmetno področje, ki ga članek obravnava, sicer pomembna, ni pa bilo iz njih nič neposredno citirano.«

Kratki sklici Kratki sklici se prilagajajo sobesedilu takole:

Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15)

Pri kratkih sklicih včasih nekoliko odstopamo od pravopisa. V naslednjem primeru bi bila pravopisno brezhibna rešitev takale:

»Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85.)

ali takale:

»Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje« (Žnideršič 1999: 85).

V praksi pa se je uveljavilo izpuščanje končne pike znotraj oklepaja:

»Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85)

Nekdaj so se pisci izogibali ponavljanju imena avtorja, na katerega so se sklicevali, z besedami kot so prav tam, n.d., ker pa se zaradi potreb citatnih indeksov sklici avtomatsko preštevajo, priimek, letnico in stran ponovimo.

Označevanje navedkov

- narekovaji
- odstavek in drugačen črkovni rez
- izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje

Od kod vse citiramo

  • iz vseh mogočih virov
  • knjige, poglavja, zavihka knjižnega ovitka, razprave v zborniku, članka v reviji, članka v časniku, gesla v enciklopediji, spletne strani, bloga, videa na spletu, lokacije na Geopediji ...
  • največkrat se sklicujemo na besedilo oz. del besedila
  • lahko tudi na sliko, tabelo, grafikon, zvočni posnetek ...
  • v humanistiki ima tiskana knjiga največji ugled od virov
  • pri navajanju virov ima tiskana prednost pred digitalnim, saj je trajnejša
  • najbolje citirati iz primarnih virov

Viri in literatura

  • nesmiselno ločeno navajanje
  • seznami so zaželeni
  • delitev na vire in literaturo je priporočena pri daljših seznamih
  • v znanosti se spodobi citirati iz virov, ki smo jih držali v rokah (primarni vir)

Zaslon in papir

  • večina piše na zaslon, da bo dostopno tudi v tiskani obliki
  • tiskarne storitve se še zmeraj zelo cenijo
  • tako je prehod na zaslon nekoliko počasnejši
  • starejše generacije vajene tiskarskih strani
  • mlajše generacije bolj navajene spletnih strani
  • razlika med zaslonom in papirjem je neomejenost dolžine
  • nekateri programi omogočili listanje na zaslonu kot pri fizični obliki
  • »Branje na zaslonu in možnost klikanja po besedilu v največji meri vpliva prav na citiranje in navajanje virov.«

Zgledi: Knjiga, Članek v zborniku, Poglavje, Razprava v reviji, Članek v časniku, Članek na dLibu, Enciklopedijsko geslo, Forum, Spletni tečaj, Blog[uredi]

  • včasih so podatke prepisovali iz kolofona
  • danes je najzanesljivejši medij Cobiss
  • ta ponuja 3 različne zapise: polni, ISBD in COMARC

Knjiga Na zaslonu:

  • Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. COBISS

Na Wikijih:

*Tone Svetina. ''Volčiči''. Ljubljana: Borec, 1980. {{COBISS|ID=21824512}}

Zapis na papirju:

Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980.

Knjiga na bralniku

  • dostopne tudi knjige
  • citiranje z dLiba ali Wikivira
  • napišemo smao priimek in letnico dela v kratkem sklicu

Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Kindle.

Članek v zborniku

  • v Cobissu odpreš 2 zapisa: zapis o članku in zapis o zborniku

Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman? Slovenski roman. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.

Poglavje

  • navajanje poglavja od enega avtorja je enako navajanju članka v zborniku
  • poglavje več avtorjev je nekoliko bolj zapleteno

Razprava v reviji Urška Perenič. [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_09.pdf Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov.] Slavistična revija 60/3 (2012). 365–82. COBISS

Če želimo izpostaviti dejstvo, da je bil članek arhiviran tudi na dLib, povezavo s pojasnilom dodamo na konec navedbe:

Članek v časniku

  • pomembna sta datum in stran
  • nadnaslov smo napisali za naslovom, kot podnaslov

Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13. COBISS

Članek na dLibu

  • 2 vrsti zapisov:
1. posamično avtorsko objavo (urejeni metapodatki)
2. celo številko v časopisu (nimajo urejenih metapodatkov)

Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. COBISS dLib

Enciklopedijsko geslo

  • sklic na wikipedijsko geslo:

:w:sl: ([[:w:sl:Planinska povest|planinsko povest]])

  • ne navajamo avtorja
  • nujni podatki: naslov gesla, naslov spletišča in datum
  • zapisi spletišč na papirju:
Planinska povest. Iz Wikipedije, proste enciklopedije 10. jan. 2012.
Planinska povest. Wikipedija: Prosta enciklopedija 10. jan. 2012.
Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012.

Forum Katja 10. Re: Kresnik 2013. Knjižni molji. Med.Over.Net 10. dec. 2012.

  • ko je obiskano spletišče manj poznano, navedemo še splet

Spletni tečaj J. Simon Rofe in Yenn Lee. Understanding Research Methods [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014.

Blog

Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.

  • problem blogov je, da včasih manjka ime avtorja
  • datum ogleda ni potreben

ŽANRI[uredi]

  • pisna komunikacija in oblikovanje pisnih sporočil
    • vsakdanje sporazumevanje
    • publicistični žanri
    • umetnostni žanri
    • strokovni/znanstveni žanri
  • meje niso ostre
  • pisci jih mešajo
  • ogromno ljudi ne loči med zvrstmi
  • strokovna objava je tista, ki ne dosega kriterijev znanstvenega (nekoč so to bili slovarji, bibliografije, učbeniki ipd.)
  • izvirni znanstveni članek je prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji
  • pregledni znanstveni članek pa »sintetično in kritično poroča o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja ter jih nadgrajuje s svojimi stališči«
  • namen poljudnih člankov je populariziranje in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj
  • znanstveni prispevki so velikokrat predstavljeni na raznih predavanjih in konferencah
  • akademski pisci ne želijo pisati za Wikipedijo, saj menijo, da so vsi članki strokovni

Šolsko pisanje[uredi]

  • to je referat, esej, diplomska naloga (magisterij, doktorat)
  • oseba mora izpolniti študijske obveznosti
  • vloga učitelja/mentorja
  • mentor se mora prepričati, da je študent izpolnil in preštudiral vso dano literaturo
  • potrebno je, da se učiš zaradi lastne želje po znanju in raziskovanju
  • pomembno je, da študent ve, kateri citatni slog uporabljati ...

Popravljanje[uredi]

  • večino časa se ukvarjamo z že napisanimi besedili
  • ti so lahko naši ali od drugih
  • lahko jih popravljamo, urejamo, oblikujemo, ocenjujemo, predstavljamo in promoviramo
  • lektura
  • korektura je odpravljanje napak
  • urednik je oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo objavil ali ne
  • pomemben je odnos do urednikovih predlogov in posegov v besedilo

Komunikacija v stroki[uredi]

E-pošta[uredi]

  • pomemben segment komunikacije
  • komunikacija je lahko v pisni obliki ali v živo
  • razvade, ki motijo strokovno uporabo:
- neodzivanje na pošto
- na odgovor, ki smo ga sprejeli, se ne zahvalimo
- pri več sporočilih odstranimo citirana besedila prejšnjih sporočil
- uporabljamo standardno slovenščino in se držimo pravopisa
- problem naslavljanja
- prepošiljanje pisem in odgovarjanje vsem naslovnikov, kadar to ni potrebno
- ...
  • pri formalni komunikaciji bomo uporabili vikanje, če ne tikanje
  • uporaba specifičnega naslova za lažjo preglednost
  • datoteke imajo kratko in pomensko ime, ne smejo vsebovati velikih črk, strešic in presledkov (uporaba _)

Socialna omrežja[uredi]

  • dobre/slabe plati
  • kombinacija internetne tehnologije: pošto, spletne strani, slike, video, spominsko knjigo, iskanje in adresarje
  • mitiziranje znanosti - konstruiranje razlag
  • Facebook je primeren za promocijo akademskih informacij.
  • nastal leta 2004
  • namen: povezovanje študentov
Tvit[uredi]
  • sporočilo na socialnem omrežju Twitter (Čivkač)
  • nastalo leta 2006
  • omejitev je 140 znakov
  • SMS internet
  • tvitrsko všečkanje in komentiranje
  • razširjen med elektronsko bolj ozaveščenimi humanisti
Drugo[uredi]
  • družabno omrežje Linkedln

Zagovor[uredi]

  • »dramska« oblika strokovnega pogovarjanja
  • to so zagovori spisov, kot je npr. magisterij, referati, seminarske naloge, diplome, doktorati

Literarna kritika[uredi]

Lastnosti:

- Inštitucijo kritike poznajo samo demokratični sistemi.
- Kritik je dolžan upoštevati beročo publiko, ne pa zgolj ekspertna stališča, zato je njegovo pisanje na presečišču publicistike in znanosti.
- Kritika je vedno subjektivna, objektivnih vrednostnih kriterijev ni.
- Reklamno pisanje enega avtorja o knjigi drugega avtorja ne spada med resne kritike.
- Prepoznavna lastnost kritike je polemičnost.
- Na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna.
- Kritika naj bo jasna, prepričljiva in poučna.
- Kritika naj tudi zabava.
- Kritika ne vpliva veliko na branje knjig, bralce le ozavešča.
- Kritik si neredko nakoplje nad glavo sovraštvo avtorja in njegovih prijateljev.
  • predmet je literarno delo
  • publicistična besedila
  • ustrezne rubrike dnevnega tiska in v literarnih in kulturnih revijah

Enciklopedični članek[uredi]

  • večja jedrnatost oz. konciznost
  • vzorčna oblika strokovnega pisanja
  • odpovedujejo se anekdotičnosti, izpuščajo prepodrobne informacije
  • črtajo ponavljanja
  • Načeli:
- soglasnost, sodelovanje, strpnost, tj. upoštevanje drugih piscev
- vrednostna nevtralnost (zato je prepovedano pisanje gesel o samem sebi in so odveč opredeljevanje, zavzemanje ali aktivizem)

Biografski članek[uredi]

  • o akterjih v literarnem sistemu
  • dva kriterija: avtorstvo strokovne ali znanstvene monografije in znanstvena kompetenca

Članek o knjigi[uredi]

  • projekt popisa knjig z naslovom Romani
  • Navodila:
- naslov gesla je tudi naslov knjige, brez podnaslova
- zelo dolge naslove skrajšamo
- kratke naslove, ki so že zasedeni, opremimo z imenom avtorja v oklepaju ali letnico oz. naslovom časopisa, če avtor ni poznan
- glava gesla vsebuje samo bistvene podatke: naslov (krepko), avtor, letnica, žanr

infopolje: avtor, naslov in podnaslov, kraj izdaje, založba, leto, zbirka, številka zvezka v zbirki, obseg v straneh in besedah, številka Cobiss (poimenujemo medsebojna razmerja med osebami, npr.. ljubezenski trikotnik z dvema ženskama in enim moškim)

- povzetek dogajanja kratek in jedrnat (največ 500 besed, kdo so akterji, kje in kdaj se dogaja, zakaj in s kakšnim izidom se junakova akcija konč; če gre za realna dogajališča/osebe/dogodke/pojme jih opremimo s povezavami na ustrezna wikipedijska gesla)
- v infopolju naštejemo morebitne ponatise, prevode, ekranizacije, dramatizacije, uglasbitve in druge predelave
- fotografija naslovnice
- v infopolje navedemo ilustratorja, če ima knjiga posvetilo ipd.
- določimo žanr, temo, ključne besede
- v poglavju o odmevu naštejemo literarne kritike, diplomska dela, literarnozgodovinske oznake, razprave in najbolj jedrnate izjave in iz njih citiramo

Učbenik[uredi]

  • ideal strokovnega pisanja je znanstveni članek
  • specifike: dialoškost, povzemanje in ponavljanje, poenostavljanje, privlačna tipografija, povezovanje učbenikov v serije
  • vreden polovico znanstvene monografije

Strokovni blog[uredi]

  • weblog 'spletni brskalnik'
  • primerni za določeno področje, temo ...
  • publicistične in žurnalistične žanre
  • redkeje med znanstvene

Spletni forum[uredi]

  • s strokovno ali znanstveno tematiko
  • pomembno orodje za vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti
  • strokovna sporočila, vprašanja, odgovori, nasveti
  • spletna pošta + spletni arhiv
  • spletni forum ni enako spletni klepetalnici
  • nitkanje
  • naročniki določajo temo in vsebino s svojimi prispevki

SLOG[uredi]

  • aktualne stvari na vrhu in najbolj vpadljive
  • nasprotno kot včasih
  • v historiatu lahko vidi še ostale in starejše objave
  • zaslonsko besedilo - zaznamuje prikaz menija ter dodatne povezave

Sestavni deli[uredi]

  • avtorjevo ime
  • naslov
  • izvleček
  • ključne besede
  • povezave
  • kazalo
  • telo besedila (uvod, teorija, gradivo, analiza, sklep)
  • literatura
  • priloge (slike, tabele, grafikoni, opombe)
  • kratica IMRAD (introduction, methods, results, discussion)
  • po slovensko UMRIS (uvod, metode, rezultati, sklep)
  • eksperimentalne vede

Naslov[uredi]

  • kot ključne besede
  • povzame bistvo v nekaj besedah
  • je smiselno oblikovan
  • sklenjeno sporočilo
  • tema predstavljena natančno in jedrnato
  • brezhiben pravopis
  • ni krajšav
  • ni v obliki stavka ali vprašanja
  • ni zapisan z velikimi tiskanimi
  • podnaslov ločen z dvopičjem in se začne z veliko začetnico
  • podnaslov ne ponavlja izrazov v naslovu

Izvleček[uredi]

  • krajša oblika povzetka
  • pisanje povzetkov se opušča
  • sestavni deli: predmet raziskave, metode, rezultati, sklep
  • največ 10 vrstic
  • 100 - 500 besed
  • ni členjen na odstavke
  • ne vsebuje kratkih sklicev in opomb
  • natisnjeni z manjšimi črkami in manjšim vrstičnim razmikom
  • lahko ležeče ali z umikom na desno

Ključne besede[uredi]

  • ožja predmetna področja
  • izrazi so frekventni in imajo terminološko težo
  • utrjenost terminov
  • besede iz naslova so pogosto tudi ključne besede
  • opredelimo nanašanje teme besedila
  • za lažje iskanje

Kazalo vsebine[uredi]

  • program za pisanje sam oblikuje kazalo
  • označimo naslove in podnaslove
  • nekateri spremenijo verzalke v navadne, male črke
  • v wikijih so na vrhu besedila in se pojavijo avtomatsko
  • skrijemo lahko s klikom na [skrij]
  • če pa sploh nočemo besedila napišemo v glavo besedila __NOTOC__
  • lahko pa želimo kazalo pri samo dveh poglavljih __TOC__
  • naslovi morajo biti kratki
  • ravnanje po vzorcu
  • ne preveč členiti na poglavja, npr. nesmiselno je imeti poglavje za 2 povedi
  • dolga poglavja pa členi na podpoglavja

Povezave[uredi]

  • nadomeščajo imenska in stvarna kazala
  • povezave vnašamo v vse formate besedila in vse urejevalnike
  • vnos hiperpovezave
  • spletno lokacijo pa prekopiramo
  • v wikijih je dvojni oglati oklepaj ([[ ]]) že samostojen članek oz. bo
  • enojni oglati oklepaj pa je za povezovanje na spletne lokacije zunaj wikijev
  • so oblika sklicevanja

Napake[uredi]

Poglavitne hibe humanističnega pisanja:

  • gostobesednost (dolgoveznost, epskost, ponavljanje, tavtološko izražanje)
  • nerazumljivost (zapletenost, enigmatičnost sporočila)
  • pomanjkanje konteksta
  • slogovni manierizem (uporaba arhaizmov, literarno markiranje sloga, duhovičenje, demonstracija »dobrega sloga«)
  • slogovna puščobnost
  • pristranskost (pretirano poudarjanje svojega stališča, odvisnost od jezika obravnavanega literata, ideologizacija sporočila)
  • nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca
  • skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom
  • mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost

Gostobesednost[uredi]

  • najpogostejše ukvarjanje
  • ni vedno odveč
  • odveč je samo, če je zapovedana jedrnatost
  • za ustno prezentacijo je gostobesednost dobrodošla - lažje spremljanje in tudi bolj zanimiva, govorec ve, kaj govori
  • besede, ki se jih lahko izogibamo v primeru gostobesednosti:

tudi, še, pa, lahko, svoj, prim., takratni, prav tako, poleg tega, potem, nato; izpostaviti, poudariti, naglasiti; predvsem, večinoma, v glavnem, največkrat, običajno, praviloma, načeloma; prav gotovo, nedvomno, zagotovo, brez vsakega dvoma, seveda, pravzaprav, za ta del; nedoločne količine: razmeroma, relativno, dokaj, precej, malo, bolj ali manj, povsem, približno, okrog, okoli; določen, specifičen, posamezen, sam, razni, različni

  • konstantno navezovanje je nepotrebno

Nerazumljivost[uredi]

  • lahko je tudi namerno dejanje
  • lahko je zaradi uporabe terminologije ozkega področja
  • uporabe dvoumnosti
  • opravičevanje z zapletenostjo problematike

Pomanjkanje konteksta[uredi]

  • pogosto manjka teza
  • ni ugotovil nič novega
  • strokovni poznavalec mora znati priti do informacij, te pa potem tudi postaviti v kontekst
  • v humanistiki pogosto pride do nasilnega posploševanja
  • pogosta uporaba besede že in šele; s tem se avtor že opredeli in besedilo ni objektivno
  • tudi uporaba celo, kar, samo

Manierizem[uredi]

  • besedilo naj bo sklenjeno
  • stavki povezani
  • besedilo kompaktno
  • retorična sredstva so nepotrebna in velikokrat nezaželjena
  • besede torej, potem, potemtakem, seveda, jasno, očitno, sklenemo ... raje opustimo
  • ne smemo se ponavljati
  • uporaba izrazov, ki jih uporabljamo v govoru
  • arhizmi in papirnati izrazi ne sodijo na papir

Slogovna ubornost[uredi]

  • pretirana uporaba besed pri povzemanju prebranih del
  • pomagamo z uporabo variiranih izrazov in spremembo stavčne strukture
  • izpustimo moteče ponavljajoče strukture
  • mašila ne smejo biti v zapisanih besedilih

Pristranskost[uredi]

»Pisanje je seveda priložnost za uveljavljanje osebnega interesa, tudi strokovno pisanje, vendar bi bilo strinjanje s stališčem, da je pač vsa človekova dejavnost na tak ali drugačen način kontaminirana z njegovimi interesi, vulgarnomaterialistična, cinična in nespodobna. Znanosti se gremo prav zato, da nam pomaga preseči biologizme in oblikovati kolikor mogoče objektivne, nepristranske sodbe, ki jih ne narekujejo preživitvena nuja, osebni prestiž ali osebnostne kaprice.« 

  • zaljubljenost pisca v temo

Terminologija[uredi]

  • termin ima jasno definicijo
  • predpogoj za inštitucializacijo in je lahko družbeno vpliven
  • beseda ima lahko več pomenov
  • kdaj so pomeni iste besede lahko tudi nasprotujoči*

Spol in število[uredi]

  • moški spol veljal za nevtralnega
  • feminizem prinesel spremembe
  • vzporedno pisanje obeh oblik
  • to je neekonomično in nenaravno
  • izražanju spola lahko izognemo z množino ali sedanjiško obliko
  • s takšnimi težavami se soočajo tudi v drugih jezikih

Mentalno brambovstvo in servilnost[uredi]

  • razmerje med domačim in tujim je zelo občutljivo
  • odvisno od virov in literature

Govorna prezentacija[uredi]

  • nima vedno statusa objave
  • diskusijski prispevki, komentarji, replike
  • podlaga za pisanje je predhodna objava
  • pisna besedila niso najboljša za govorno reprodukcijo
  • stavki so pri predavanju precej krajši

Prosojnice[uredi]

  • koristne za poslušalce in predavatelje
  • retorično zaokroži in povzame njegove glavne točke in sporočilo
  • poslušalci lahko le sledijo tekstu na prosojnicah
  • ključne besede
  • pripomore k pomnjenju
  • pripomore k razumevanju predavanega
  • vsebina prosojnic: kratka, naslovi, podnaslovi, slike, grafikoni, krajše definicije, citati, tabele
  • pazi pri: preveč teksta na prosojnici, ne preveč barv, enostavno oblikovanje, ne uporabljaj eksotičnih fontov, ne preveč zgolj zabavnih slik brez neke informativne vrednosti

Vizualizacija[uredi]

  • intenzivnejše oblikovanje
  • slike, grafikoni, barve
  • slikovitejše od tiskanega
  • namen

Fotografije: Licenciranje fotografij, Fotografije kulturne dediščine, Nalaganje na wikije[uredi]

  • pomemben del sporočanja
  • pogled pasivacije
  • ne zahteva truda in razumevanja
  • skrije pomen besedila
  • razkriva detajle
  • najbolj uporabljamo v publicistiki
  • najdemo jih v raznih reportažah, fotoreportažah
  • v leposlovju zelo malo - navadno samo na naslovnici
  • pojavljajo tudi v enciklopedijah
  • ko je namenjeno delo javnosti, več fotografij ima
  • licenciranje fotografij - strežnik za Wikipedio v ZDA, morajo slike ustrezati naši in njihovi zakonodaji
  • FOP - freedom of panorama

Infografika: Tabele, Grafikoni, Zemljevidi, Besedni oblak[uredi]

  • vizualna prezentacija podatkov
  • velike količine podatkov predstavljene na enostaven in predvsem pregleden način
  • možnosti predstavitve podatkov: tabele, grafikoni, zemljevidi, besedni oblak (Wordle ali Voyant Tools)

ISKANJE[uredi]

  • iskanje je med mentalnimi dejavnostmi na visokem mestu
  • drugačen način dostopa do informacij
  • razvoj iskalnikov pomeni strmo naraščanje števila informacij
  • vsak avtor ima svojo številsko identifikacijo
  • za to kodo je poskrbel Cobiss
  • na Slovenskem ima vsak raziskovalec svojo številko
  • v mednarodnih okvirih je možnost zamenjave del veliko večja
  • v mednarodnih okvirih to razločuje prostodostopni sistem ORCID (Open Researchers and Contributor ID)
  • deluje pod okriljem Mednarodne organizacije za standardizacijo
  • ORCID je mednarodna, interdisciplinarna, odprta, neprofitna civilna organizacija

UDK[uredi]

  • pomeni univerzalna decimalna klasifikacija
  • spremlja objave, nasprotno od enkratnih številk ISBN, ISSN ipd. poskrbi za pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje oziroma na eno od področij človeške dejavnosti
0 Znanost in znanje. Organizacije. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo. Institucije.  Publikacije 
1 Filozofija. Psihologija
2 Teologija. Verstva
3 Družbene vede. Politika. Ekonomija. Pravo. Izobraževanje
5 Matematika. Naravoslovje
6 Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika
7 Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport
8 Jezik. Književnost
9 Geografija. Biografija. Zgodovina
  • UDK je samo ena od obstoječih klasifikacij
  • ni povsod v uporabi
  • Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije pozna sedmero raziskovalnih območij: naravoslovje, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje, humanistika, interdisciplinarne raziskave
  • Evropska klasifikacija raziskovalne dejavnosti postavlja med petimi področji humanistiko na prvo mesto
  • klasifikacija FOS 2007 s 47 področji je preglednejša
  • v javni zavesti so najbolj enciklopedične klasifikacije
  • te delijo na dve veliki področji: družbene vede in naravoslovje
  • delitev je lahko tudi na empirične in formalne znanosti
  • ameriška klasifikacija se razlikuje od evropske
  • ime znanosti o življenju (life sciences) in medicina in agrarne vede
  • UD-klasifikator ali vrstilec najdemo tako, da pogledamo v seznam gesel

DOI[uredi]

  • Digital Object Identifier
  • 'digitalni identifikator objekta'
  • je standard za označevanje spletnih objav, ki streže lažjemu in trajnejšemu dostopu do znanstvenih podatkov in prispeva k njihovi večji vidnosti
  • spletni naslovi se navadno začenjajo s http://
  • pridobitev registracijske kode DOI pa poskrbi za sledljivost dokumenta
  • do tako urejenega dokumenta lahko dostopa vsak
  • pridobitev kode ni zastonj
  • izdajajo kode samo pooblaščene organizacije
  • za humanistiko sta primerni mEDRA in CrossRef
  • koda DOI:
doi:10.7771/1481-4374.2064.
  • številka pred poševnico pomeni založnika
  • številka za poševnico pa je številka publikacije

COBISS ID[uredi]

  • za identifikacijo publikacij
  • številko ima vsaka registrirana objava,ne glede na medij
  • o Cobissu obstaja kratko informativno poglavje v Praktičnem spisovniku
  • vsak dan se lahko naučiš kaj novega
  • za literarnega novinarja sta najbolj zanimiva seznam najbolj branih knjig in baza podatkov z naslovom Knjižnično nadomestilo
  • v NUK-u se lahko udeležiš zastonj tečaja iz iskanja, indeksov, e-knjih ipd.

Podatki in podatkovne zbirke[uredi]

  • podatek (data)
  • izraz zajamek (capta)
  • izraža produkcijo in reprezentacijo znanja v humanistiki in zunaj nje
  • podatek s svojo etimologijo govori, da gre za nekaj danega
  • izraz zajemek pa na to, da gre za nekaj, kar je bilo vzeto oz. zajeto
  • informacije so dveh vrst:
- dokumenti – dokument je fizična reprezentacija informacije s komunikacijsko intenco in funkcijo; v literarni vedi je dokumeent drugo ime za besedilo; enačimo ga z datoteko, ki ima besedilni, slikovni, zvočni ali filmski format
- podatki – osnovni elementi informacije, pridobljeni z meritvami in prikazani v formatiranih zapisih v podatkovni zbirki ali v obliki tabel in grafov
- v praksi se obe informaciji združujeta – v dLib-u se iskalec najprej sreča z vrsto bibliografskih zapisov, ki ustrezajo njegovi poizvedbi, s klikom na izbrani podatek pa prikliče na zaslon celotni dokument (FF celotne diplomske naloge, magisterije in doktorate nalaga na Arnesov strežnik, njihov seznam pa pod naslovom Diplomske naloge na Wikiverzi)
  • običajno je težko priti do podatkov
  • besede iščemo v slovarjih
  • publikacije v objavljenih bibliografijah ali listkovnih katalogih knjižnic
  • avtorje in druga dejstva v leksikonih
  • število podatkovnih zbirk narašča

Iskanje po dLibu[uredi]

  • je zbirka besedil (knjig, revij, časnikov, zbornikov, plakatov, rokopisov), slik in večpredstavnostnega gradiva
  • navodila:
- kadar nimamo sreče z iskanjem po metapodatkih, tj. po avtorju ali naslovu dela (metapodatki ponavadi obstajajo le za večje skenirane enote – za knjige, posamezne številke revije, ne pa za posamezne članke znotraj revije), pod iskalnim poljem odkljukamo možnost išči tudi po celotnem besedilu
- kadar je zadetkov preveč, vtipkamo dodatne izraze, za katere vemo, da jih tekst vsebuje ali pa
- postavimo niz besed, za katere vemo, da se nahajajo v besedilu skupaj, med narekovaje
- strojno branje pri težje berljivih predlogah včasih odpove in zato iskalnik niza ne bo našel – poskusimo še s kakšnim drugim nizom
- preštevilne zadetke zredčimo z omejevanjem virov v levem stolpcu

Seznami[uredi]

  • ena izmed možnosti za členitev besedila
  • uporabimo takrat, ko želimo našteti serijo elementov na čim razločnejši način
  • dolge sezname s kratkimi alinejami radi sestavimo v dveh ali več stolpcih (npr. opombe na dnu wikipedijskih gesel)
  • osnovni obliki sta neoštevilčeni seznam (na začetku vsake alineje je sredinska pika, vezaja ali kakšno drugo grafično znamenje) in oštevilčeni seznam
  • tudi kazala (vsebine, slik, oseb, naslovov, pojmov) so seznami,
    • literatura na dnu članka je navedena v obliki seznama, zadetki pri iskanju so nanizani v obliki seznama
  • seznami sporočajo, da je svet neskončen oz. neizmeren, raznoroden
  • retorični figuri, ki strukturirata sezname, sta akumulacija (kopičenje) in enumeracija (naštevanje)
  • na Wikipediji so seznami izhodišče za nadaljnje resno delo: seznam slovenskih pesnikov in pisateljev, mladinskih pisateljev, literarnih zgodovinarjev, literarnih nagrad itd.
  • Wikipedija in Wikivir sama razvrščata gesla v sezname
  • grupirajo se avtorji, rojeni istega leta, knjige, izšle v istem letu, besedila istega avtorja, žanra ali slogovne pripadnosti, uredniki,
  • ustrezno moramo okategorizirati
  • seznamski princip podpira tehnologija
  • obvladovanje dolgih seznamov brez računalnikov ne bi bilo mogoče

DIGITALNA HUMANISTIKA[uredi]

  • literarnovedni segment znotraj digitalne humanistike je empirična literarna veda
  • jezikoslovni segment pa računalniško jezikoslovje
  • področje digitalne humanistike
  • izraz literarna veda izgublja
  • nadomešča pa ga izraz literarne oziroma kulturne študije ali medijske kulturne študije
  • obsega področje kulturomiko
  • z Googovim orodjem Ngram Viewer detektira pojave in pojme skozi stoletja
  • v sedmih najpomembnejših jezikih
  • s statistično obdelavo digitaliziranih knjig
  • organizirajo univerzitetni učni načrti
  • pripravo za vpis v podatkovne zbirke (označevanje oz. enkodiranje), analizo (statistika, odkrivanje vzorcev), prezentacijo oz. vizualizacijo ter interaktivno manipulacijo
  • digitalna humanistika takole razvršča podatke:
1. zajem (digitalizacija, optično prepoznavanje,programiranje, iskanje informacij ...)
2. obogatitev (dodajanje metapodatkov, modeliranje, urejanje ...)
3. analiza (luščenje informacij/struktur/vzorcev iz podatkov)
4. interpretacija (kontekstualizacija, modeliranje, konceptualiziranje ...)
5. razpečevanje in hranjenje (publiciranje, identifikacija, urejanje dostopa, razporejanje, arhiviranje ...)
6. kolaboracija (komunikacija, participacija, komentiranje, množičenje ...)
7. meta HD-dejavnosti (strokovno ocenjevanje, poučevanje, sodelovanje, obveščevanje ...)
  • najprej dosegla konkordančne slovarje in besedilne korpuse v jezikoslovju in podatkovnih zbirkah
  • sledila digitalizacija vsebin

Empirične metode[uredi]

  • empiričen pomeni, da so podatki bili pridobljeni z opazovanjem/eksperimentom; sinonim znanosti
  • v humanistiki ni eksperimentiranja
  • opazovanje faktov in s čutnimi izkušnjami
  • predstavljeni v tabelah ali grafikonih
  • empirični pristop v opoziciji s teoretičnim
  • empirični = izhaja iz faktov in je zato induktiven
  • teoretični = izhaja iz konceptov in je zato deduktiven
  • pod empiričnostjo razumemo:
1. pridobivanje materialnih dokazov z eksperimentiranjem in opazovanjem
2. merjenje podatkov (preštevanje, kvantifikacija)
3. preverljivost meritev

Programi[uredi]

Našteti so samo nekateri zastonj in povečini spletni programi z zelo obsežnega programa DIRT:

  • Weka, data mining software (zajem podatkov)
  • PAIR, Gephi, Graphviz, TACT, Bookworm, Wordle (analiza besedil in drugih podatkov)
  • Survey Monkey (anketiranje)
  • Wordpress, Blogger, LiveJournal (blog)
  • Bibliopedia, Zotero (bibliografija)
  • WorldCat, Google Books (knjižnice)
  • Wikidot, Wikiverza, Wikiknjige (kolaborativno pisanje)
  • Dropbox, DocumenCloud (objavljanje na spletu)
  • Image Map Tool, Picasa, Greenshot (slike)
  • MySQL,R, OpenRefine (zbirke)
  • GeoCommons, Worldmap, Geonames, Google Maps (zemljevidi)

Projekti, revije[uredi]

  • Glottometrics
  • Empirical Text- and Culture Research
  • German historical novel
  • Literary Lab
  • TextGrid
  • TUSTEP
  • Tapor
  • OpenLibrary
  • Perseus

Računalniško jezikoslovje[uredi]

Uporaba računalnika v jezikoslovju.

  • iskanje po leposlovju
  • povzemanje zgodb
  • razlikovanje med literaturo in drugimi vrstami pisanja
  • identifikacija in analiza literarnih žanrov
  • slogovno razvrščanje besedil in pripisovanje avtorstva
  • analiza bralčevih čustvenih odzivov
  • analiza konstelacije oseb oz. njihovega socialnega omrežja
  • računalniško modeliranje pripovedi, računalniška naratologija in folkoristika
  • generiranje literarnih pripovedi, dialoga oz. poezije
  • oblikovanje priporočilnih seznamov

Slovarček Nove Pisarije[uredi]

A[uredi]

  • Arbitraren je prepuščen svobodnemu odločanju, poljuben
  • Ad hoc pomeni posebej za ta primer, v ta namen
  • Antagonizem ali nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi
  • Alt (tipka) - izmenjalka
  • Arbitri je strokovno mnenje, presoja
  • Anahron je tisti, ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami
  • Aspiracija je prizadevanje za kaj, težnja, želja
  • Analfabet je nepismen človek
  • Ažuren je tak, ki je brez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem

B[uredi]

  • Blamaža je sramota, osmešenje zaradi neuspeha
  • Benigen ali nenevaren, neškodljiv
  • Balasten je nekoristen, odvečen
  • Brezpriziven je tak, ki ne dopušča priziva, ugovora
  • Bibliografija je seznam izdanih del (vsa dela nekega avtorja)
  • Bojkotirati pomeni zavračati zveze, zlasti trgovske
  • Bibliometrično je takšno, ki se ukvarja s kvantifikacijo bibliografskih zapiskov

C[uredi]

  • Copia je obilje, blagostanje
  • Citatomanija je v slabšalnem pomenu pomeni nagnjenost k prekomernemu citiranju

D[uredi]

  • Derivacija je tvorjenje novih besed iz podstave s priponami, izpeljava
  • Diseminacija je razširjenje
  • Deklarativen tak, ki temelji na besedah, ne na dejanjih
  • Defetizem - mnenje, da je kako delo brezuspešno; malodušje
  • Diletant - kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; amater

E[uredi]

  • Empiričnost je tisto, kar je možno preveriti (npr. z eksperimentom)
  • Enter (tipka) je vnašalka
  • Etatistični je državni
  • Eksaminator je izpraševalec pri izpitu
  • Estrada je informiranje na zabaven način
  • Eklatanten je očiten, jasen, prepričljiv
  • Ekspertiza je izvedensko mnenje, poročilo
  • Ekscerpirati pomeni namensko prepisovati odlomke, podatke iz teksta, izpisovati
  • Ekskurz je oddaljitev od glavne teme, zlasti zaradi pojasnitve kakega problema, ki je z njo v zvezi

F[uredi]

  • Fantazma je halucinacija
  • Fabulativen pomeni pripoveden

G[uredi]

  • Pristati v gluhi lozi pomeni, da nihče ne posluša oz. upošteva (mojih) besed
  • Gnev je velika jeza, ogorčenje
  • Gestikulirati je spremljati govorjenje ali izražati kaj z gibi rok

H[uredi]

  • H-indeks je število za merjenje znanstvenega učinka poljubnega znanstvenika
  • Haptičen je tak, ki daje možnost dojemanja v treh razsežnostih
  • Historiat je opis dogajanja
  • Hendikepiran ali oviran, neomogočen

I[uredi]

  • Imperativ ali nujnost
  • Iniciacija je začetek dejavnosti, obdobja
  • Inerten tak, ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben, nedelaven
  • Imponirati pomeni vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti
  • Intrigantstvo je spletkarjenje, zahrbtno delovanje proti komu
  • Indukcija je sklepanje iz posameznega na splošno
  • Inštanca je javnoupravni organ, pristojen za odločanje na določeni stopnji

J[uredi]

  • Jezikovna entiteta je kar je in kar obstaja na Wikipediji

K[uredi]

  • Kolofon so podatki o knjižnem delu, na notranje strani platnice
  • Kompatibilnost je lastnost, značilnost kompatibilnega; združljivost, skladnost
  • Kompetenten je tisti, ki se nanaša na kompetenco; pristojen, pooblaščen
  • Konsenz je soglasje, privolitev
  • Kalkirati pomeni dobesedno prevajati značilne izraze tujega jezika
  • Kurziv pomeni postrani tisk
  • Kontaminirati pomeni spojiti, združiti
  • Korifeja je prvak, veličina
  • Koncipirati pomeni sestaviti koncept, osnutek
  • Koncizen ali jasen
  • Kapitelke so velike tiskane črke
  • Kazalka je beseda oz. znak, ki opozarja navadno na pogostejšo, nevtralnejšo besedo

L[uredi]

  • Lingua franca je jezik, v katerem se sporazumevajo govorci različnih jezikov (angleščina)
  • Lamentacija je tožba, tarnanje
  • Larpurlartizem je nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska

M[uredi]

  • Mecen je tisti, kdor prostovoljno gmotno podpira umetnike, znanstvenike ali umetnost, znanost, podpornik
  • Metuzalemsko pomeni zelo star
  • Merkantilistični je tržni
  • Maksima je življenjsko vodilo, geslo
  • Mlatiti prazno slamo ali govoriti neumnosti

N[uredi]

  • Niansa je odtenek
  • Nepotizem je dajanje dobrih služb, družbenih položajev sorodnikom
  • Nivelizirati pomeni izenačevati
  • Nomen est omen ali 'ime je znamenje'
  • Napaberkovati pomeni priti do česa s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem

O[uredi]

  • Obskuren je tisti, ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju; mračnjaški
  • Ortodoksen je tisti, ki v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise
  • Osorej pomeni ob tem času

P[uredi]

  • Periodika so časopisi, revije, ki izhajajo navadno v rednih časovnih presledkih
  • Parcialen pomeni delen in nepopoln
  • Pregnanten je tak, ki je jedrnat in zgoščen
  • Plasirati pomeni doseči, da se nekaj uveljavi
  • Paradigma je vzorec oz. primer
  • Postulat je zahteva oz. nujnost
  • Pluralnost je številnost
  • Podlistek pomeni prozni sestavek v časopisu, navadno v več nadaljevanjih
  • Pasus je odlomek, del
  • Pitoresken pomeni slikovit, razgiban
  • Poniglav je hinavski in potuhnjen
  • Polemičnost pomeni ostra izmenjava nasprotujočih si mnenj

R[uredi]

  • Recenzijski (izvod) je izvod, ki ga založba da uredništvu ali posamezniku v oceno
  • Redigiran pomeni popravljen, spremenjen, uredniško izpopolnjen
  • Revidiranje pomeni brisanje
  • Renomiran pomeni priznan, slovit
  • Resignirati pomeni prenehati si prizadevati za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč
  • Relata refero ali dobesedno, 'ki se nanaša s tem povezane stvari'

S[uredi]

  • Segment je del ali odsek
  • Sabotaža je namerno, navadno prikrito dejanje, ravnanje, s katerim se zlasti iz političnih vzrokov povzroča gospodarska škoda
  • Sintagma je besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena
  • Superiornost pomeni stanje, lastnost superiornega; večja sposobnost, večvrednost
  • Smoter je kar se hoče doseči s prizadevanjem
  • Subverzija je prikrita dejavnost proti obstoječi družbeni, politični ureditvi, prevratno delovanje
  • Skepsa pomeni dvom, odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa
  • Smel je pogumen, hraber
  • Sintaksa pomeni skladnja, sestavljenost, kompozicija
  • Sublimenpomeni vzvišen in plemenit
  • Sporadičen je tak, ki se pojavlja od časa do časa, posamično in navadno na različnih krajih

Š[uredi]

  • Špijonaža ali vohunstvo

T[uredi]

  • Tendenca je prizadevanje za dosego, uresničitev česa; težnja
  • Taksonomija se navezuje na stopenjsko razvrstitev načel

U[uredi]

  • Uzurpacija je nezakonita, nasilna prilastitev
  • Uboren ali star, reven in siromašen
  • Ukalupiti pomeni narediti, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki

V[uredi]

  • Vobče ali sploh, nasploh
  • Valenca je lastnost besede, da ima v stavku ali besedni zvezi lahko skladenjsko dopolnilo; vezljivost

Z[uredi]

Ž[uredi]

Tipkanje kar tako[uredi]

[Obrobje brez središča]

[Književnost in spoznanje]

Zakaj sem kompenzacijsko tipkala? Zato, za dobro vseh. V tem semestru mi bo pri tem predmetu gotovo najbolj ostal v spominu njegov namen. Vse kar počnemo in objavljamo na wikijih ima gotovo nek smisel. Ta smisel je namenjen vsem, širni množici ljudi željni znanja.

Zakaj pravzaprav pišem to? Naj začnem na začetku. Danes sem se odločila, da bom nekaj naredila. Ko sem prišla v domači kraj, sem počakala prevoz domov kar v knjižnici. Danes sem se seznanila s kompenzacijskim tipkanjem in tako, novim izzivom. Čisto naključno sem po Cobissu spretno pobrskala nekaj knjig(iz seznama) in si nato izbrala 2. Ti dve knjigi sta danes bogatejši za eno objavo na Wikipediji. Moji prvi objavi na Wikipediji (zagotovo ne zadnji)!

Bila pa je prav posebna izkušnja, saj se je zgodilo nekaj posebnega. Med urejanjem moje prve objave na Wikipediji me je zmotil fant. Pristopil je do mene in vprašal, če je mesto poleg mene zasedeno. Potrudila sem se biti prijazna in prikimala, kljub temu da so bile vse ostale mize proste. Fant je tako prisedel. Po nekaj spregovorjenih stavkih sem ugotovila, da gre za otroka z lažjimi posebnimi potrebami. Bil je najbolj prijazen neznanec, kar sem jih kadarkoli spoznala. Pravzaprav je bilo prijetno. Zaznala sem, da je zelo vesel, ko mi je pripovedoval o svoji sestri in njenem športu, o živalih in predstavah življenja. Seveda sem mu dovolila govoriti, tako srečen je bil. Resnično ni bil vsiljiv, zato sem mu tudi z veseljem prisluhnila. Tako je minila 1 ura, 2 uri ... Nakar sem morala iti. Vendar ta dan mi bo ostal nekje globoko v spominu. Zavedala sem se, da sem njegov dan za kanček polepšala, v meni pa je vzbudil dokončno željo, da bom čisto zares postala prostovoljka. JA! Tako smo vsi bili obogateni, vendar vsak za nekaj drugega. Fant je bil obogaten z dobrim pogovorom in tem, da je bil slišan, jaz sem bogatejša za gromozansko željo po pomoči drugim, knjigi ... Knjigi pa imata končno internetno kazalo. Konec dober, vse dobro!

Moje domače naloge[uredi]

5. 10. 2018[uredi]

TIPKANJE[uredi]

[Mecen ]

12. 10. 2018[uredi]

MOJ STIK S SLAVISTIČNO REVIJO[uredi]

Kot novopečeni bruci smo na uvodnem predavanju Uvoda v študij slovenske književnosti dobili vsak svoj izvod Slavistične revije. Priznam, da ob prvem pogledu nanjo nisem bila najbolj navdušena. Ampak, saj pravijo, da knjige ne smemo soditi po platnicah. Kljub temu pa me je vonj svežega tiska vabil, da jo prelistam. Sprva sem v kazalu zasledila, da je začetna stran označena s številko 433, kar je precej nenavadno. Prav tako sem zasledila, da revija združuje prispevke najrazličnejših avtorjev in raziskovalcev iz različnih slovanskih držav. Tako je za revijo značilna jezikovna pestrost, dva članka pa sta zapisana tudi v cirilici.

Po prvem stiku s Slavistično revijo se lahko strinjam z rekom, da knjige resnično ne smemo soditi po platnicah. Revija vsebuje strokovne članke, ki so napisani berljivo in pregledno. Za dodatno preglednost skrbijo tudi mnoge razpredelnice, ki bralcu omogočajo lažjo in boljšo razumljivost. Seveda sem naletela tudi na strokovno terminologijo, ki je nisem povsem razumela. Članki pa nudijo izčrpno mero informacij. Vsebinsko revija ni ravno preprosta za branje. Upam in se že veselim, da mi bo pridobljeno in poglobljeno znanje omogočilo lažje razumevanje člankov, ko bom naslednjič segla po njej.


WIKIJI IN ŠOLA

Že na začetku naše študijske poti smo se spoznali z raznimi pripomočki in spletnimi stranmi, ki nas bodo spremljale naslednjih nekaj let. No, verjetno nekatere tudi celo življenje. Seznanili smo se z uporabo Wikiverze, ki nam služi kot nekakšna spletna učilnica, v kateri lahko beremo odlomke del in spoznavamo pisatelje in pisateljice. Lahko jo opišemo kot nekakšno Wikipedijo in njeno sestrsko spletišče. Poleg branja lahko besedila tudi urejamo, dodajamo in opremljamo z raznimi dodatki (fotografije, tabele ...). Z ustvarjanjem takih člankov vstopamo v svet strokovnega pisanja, ob tem pa imamo tudi veliko odgovornost, saj objavljamo za skupnost.

Mislim, da je Wikiverza odličen način za dostop do informacij, saj je javno dostopna in jo lahko bere/soustvarja vsakdo, ki ima nekaj smisla, znanja in seveda želje.

Zanimiv mi je bil odlomek o vandaliziranju Prešernovega članka, vendar lahko z gotovostjo trdimo, da globalizem ne ogroža slovenskega jezika in kulture.

19. 10. 2018[uredi]

MOJE SREČANJE S TIPKANJEM[uredi]

Kaj sem izvedela pri tipkanju?

Računalnik? Obvladam. Pisanje? Obožujem. Urejanje strani? Ni problema. To so bile moje misli trenutek za tem, ko nam je g. Hladnik predstavil novo spletišče Wikiverzo. Seveda so me misli prehitele in teden je minil. Naj priznam, ni mi bilo čisto jasno, kako naj sploh pridem do članka, ki ga je potrebno urediti. In kakšna je razlika med Wikivirom in Wikiverzo. Ampak to je druga zgodba. Ko sem se na tragični petek morala soočiti z besedilom, sem obžalovala, da nisem tega naredila že prvi dan. Kako lahko za tako kratko besedilce potrebujem toliko časa, da ga uredim? Pazila sem na vse odstavke in jih skrbno ločila od drugih delov besedila. Prav tako sem vse potrebne črke brez strešic spremenila v šumnike in skrbno popravila kakšno napako, ki je nastala ob kopiranju iz dlib-a. Med urejanjem besedila, sem bila zelo hvaležna, da sem lahko vsaj tekst kopirala. Čeprav me je nekajkrat šinilo, da bi mogoče prej končala, če bi celo besedilo prepisala. Ker dobra ura učenja in uporabljanja Wikiverze ni bilo dovolj, da bi opravila svojo nalogo, sem delo prestavila v avto in celo pot vse do Nove Gorice urejala besedilo. Zaradi vseh lukenj na naših avtocestah delo ni potekalo tako mirno kot sem si zamislila, ampak nekako mi je uspelo. Predvsem pa je bil to nekakšen opomnik, naj si ne puščam stvari do zadnje minute, čeprav sem od vedno tako dobra v tem. Še nekaj ostrih ovinkov, ko smo zavili iz avtoceste in bili smo v Novi Gorici. Moj prvi članek pa je bil objavljen na Wikiverzi. Wikiverza, kaj vse delam zate?

Nasploh je srečanje s tipkanjem bila zelo prijetna izkušnja. Rada se srečujem z novimi izzivi in možnost, da si lahko narediš svojo stran, se mi zdi enkratna. Sočasno pa ob tem pomagaš naslednjim generacijam (mogoče bo posledično nekoč končno zmanjkalo besedil za urejanje).

26. 10. 2018[uredi]

VSAKDANJA LITERATURA[uredi]

Že od nekdaj je knjiga moja spremljevalka, ki je v veselem pričakovanju, kdaj jo bom izvlekla iz torbice in prelistala nekaj strani. Od kar sem prišla v Ljubljano, pa lahko z gotovostjo trdim, da se je najina vez samo še bolj prepletla. Čakanje na trolo, čakanje na kosilo, čakanje na naslednje predavanje ... Ljubljana je eno veliko čakanje. Če te še ni življenje prepričalo, da ima dan vedno premalo ur, verjemi, da te bo Ljubljana. Tako smo našli krivca. Ljubljana je kriva, da me literatura spremlja na vsakem koraku.

Literatura nas torej obkroža ob vseh urah v dnevu in na vseh mestih. Spremlja nas na raznih oglasnih panojih, na naših ekranih, pogosto tudi v kakšnih časopisih ali revijah in seveda v vseh bližnji okolici okrog nas.

SVOBODA : VARNOST[uredi]

Besedi svoboda in varnost stojita vsaka za sebe. Pa vendar se njun pomen tako prepleta. Kaj boš s svobodo, če se z vso svojo mogočno svobodo ne počutiš varen? Prav tako pa kakšen pomen ti predstavlja varnost ob tem, da nisi nikoli pravzaprav svoboden v svojih dejanjih? Ali si potem suženj lastne eksistence? Živimo v svetu, kjer nam je vse dovoljeno in smo večinoma povsod svobodni. Ampak, ali ta svoboda velja v pravem pomenu svobode, ali je to zgolj navidezna svoboda? Navidezna svoboda zmanipulirana s pomočjo medijev in vseh vsiljenih mnenj? Človek ni bil in tudi nikoli ne bo svoboden v pravem pomenu. Ljudje morejo slediti določenim smernicam, ki jih narekuje »življenje«, da živijo bolj ali manj dobro. Ljudem je že ob rojstvu začrtana pot, po kateri se bodo v življenju sprehodili.

Največjo srečo imajo tisti ljudje, ki se ob grajenju svoje življenjske poti počutijo varni. Nasploh se ljudje bolj osredotočajo in cenijo varnost, kot eno izmed najvišjih in najpomembnejših vrednot, saj jim je bila svoboda bolj ali manj »dana«. Popolno svobodo pa si lahko človek ustvariti le sam. Popolna svoboda je izbira, za katero se je potrebno boriti. V življenju se vsak človek znajde v slepih ulicah in v črednih vrstah, takrat pa je pomembno, da si človek določi svoje mikrosmisle, za katere je vredno živeti in mu predstavljajo popolno svobodo. Nekaterim lahko popolna svoboda predstavlja umetnost, s katero se lahko izražajo. Drugim lahko popolno svobodo predstavlja šport (npr. med tekom se počutijo najmočnejši in nihče nima prevlade nad njimi). Torej za vsako osebo obstaja določen mikrosmisel, ki ga popelje v občutek popolne svobode. Ob pomanjkanju zagotovljene varnosti pa se človek zaveda njene moči in kako so brez nje ogrožene vse ostale vrednote. Tako vse skupaj poteka korelativno.

16. 11. 2018[uredi]

VSE PODROBNOSTI FORUMA SLOVLIT[uredi]

Ne vem zakaj se mi znova in znova dogaja isto. Ko odkrijem novo spletno stran, me zagrabi panika. Vendar takšna prijetna. Vse še diši po novem in vse je še neraziskano. Potem pa po nekaj klikih in »scrollih« obvladam vsak delček strani. Seveda se je to zgodilo tudi ob prvem obisku foruma SlovLit. Najprej sem želela ugotoviti, kakšen namen ima ta stran. Ugotovila sem, da je stran povezuje literarne zgodovinarje in jezikoslovce z obveščanjem o raznih dogodkih, predstavah … Prav tako sem zasledila tudi precej mnenj o različnih temah na področju jezika in literature.

Zanimivo mi je bila zamisel glede predloga za novo besedo na Franu. Beseda youtuber se v slovenščini pojavlja kar 130-krat. Vlogati 3860-krat, vloganje pa kar 10.200-krat.

Zasledila sem ogromno letošnjih člankov s temo Ivana Cankarja. Vendar je to povsem pričakovano, glede na to da je leto Cankarjevo leto.

Z veseljem sem prebrala sporočilo Darje Fišer, v katerem predstavlja naraščajočo potrebo po temeljitem, multidisciplinarnem razumevanju tovrstnega sporazumevanja. Ob tem predstavi delo Monografija Viri, orodja in metode za analizo spletne slovenščine, ki združuje vse pomembnejše raziskave.