Uporabnik:Majaredensek

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

E-pošta[uredi]

Neznane besede[uredi]

  • korespondenca-vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje
  • ekspertiza-izvedensko mnenje, poročilo
  • akter-povzročitelj, ustvarjalec, dejavnik
  • mantra-zlog, beseda, ki se ponavljajoče izgovarja pri meditaciji
  • aspiracija-prizadevanje za kaj, težnja, želja
  • uzurpacija-nezakonita, nasilna prilastitev
  • kontanimirati-spojiti, združiti
  • trivialen-vsebinsko prazen, obrabljen
  • inferiornost-manjvrednost
  • hermetizem-lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
  • defetizem-mnenje, prepričanje, da je kako delo brezuspešno

Komentar[uredi]

Čeprav mladostniki ˝obvladamo˝ računalnik, internet, tudi e-pošto, pa vendar pozabljamo na formalno oz. neformalno komunikacijo in njihova pravila. E-pošta se mi zdi zanimivo, s kančkom humorja napisano poglavje, kjer izvemo zgodovino e-pošte, uporabo, napotke za pravilno formalno in neformalno komuniciranje, hkrati pa nas opozori na razvade, ki pri naslovniku mogoče vzbudijo občutek užaljenosti. Poglavje bom priporočala še ostalim, saj se mi zdi da ponuja same koristne informacije, ki lahko le izboljšajo tovrstno komuniciranje.

Nova pisarija[uredi]

Slovarček neznanih besed[uredi]

  • vademekum-knjiga, publikacija
  • radikalen-temeljit
  • historiat-potek, opis dogajanja
  • geneza-nastanek in razvoj česa
  • impresum-podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige
  • monografija-znnstveno delo, ki obravnava eno vprašanje, temo
  • kolofon-podatki o avtorju
  • pasivizacija-boriti se proti
  • relevanten-pomemben, bistven
  • apel-javen poziv, klic
  • fantazma-privid
  • paradigma-vzorec
  • marginaliziran-ki je odrivan, potiskan na rob družbenega dogajanja, življenja
  • bibliofil-ljubitelj, zbiralec knjig
  • plasirati-doseči, da kaj kam pride, se uveljavi
  • eklatanten-očiten, jasen, prepričljiv
  • koncipirati-napraviti, sestaviti osnutek
  • avtodidakt-kdor si pridobi znanje brez šol
  • entiteta-kar je, obstaja
  • distribucija-organizirano razdeljevanje surovin, blaga
  • korporacija-gospodarska organizacija
  • diseminacija-razširjenje bolezenskih klic po telesu
  • recenzent-ocenjevalec
  • integracija-povezovanje posameznih enot v celoto, združevanje
  • sintagma-besedna zveza v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena
  • atavizem-ponovitev telesnih in duševnih lastnosti od prednikov
  • larpurlartizem-nazor, da je funkcij umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena
  • nihilizem-nazor, ki odklanja splošno veljavne, priznane življenjske norme, vrednote
  • uzurpacija-nezakonita, prisilna prilastitev
  • parcialen-delen, nepopoln
  • antagonizem-nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi
  • utopizem-miselnost, nazor, ki ne upošteva dejstev, uresničljivih možnosti
  • altruističen-nesebičen
  • apoliničen-skladen, umerjen
  • kredibilen-zaupljiv
  • valenca-lastnost besede, da ima v stavku ali besedni zvezi lahko skladenjsko dopolnilo; vezljivost
  • legitimiteta-upravičenost temelječa nap ravni podlagi
  • inertnost-lenobnost, nedelavnost
  • resigniran-človek, obupan, vdan v usodo
  • renome-ugled, sloves
  • korigirati-odpravljati jezikovne napake, stilistične napake v besedilu
  • kapitelka-velika črka v velikosti male
  • metuzalemski-zelo visoka starost (?)
  • famulus-pomočnik pri znanstveniku
  • analfabetizem-nepismenost
  • pasus-odlomek, del
  • imponirati-vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti
  • pasant-mimoidoči
  • konsenz-soglasje, privolitev
  • superioren-ki po sposobnostih presega druge
  • brezprizivno-ki ne dopušča priziva, ugovora
  • manifest-javna izjava, razglas
  • obskuren-ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju
  • kurziva-tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami
  • emblema-likovno znamenje, ki simbolizira kako dejavnost, idejo
  • interpunkcija-uporabljanje, postavljanje ločil
  • intenca-nagnjenje, težnja
  • angažma-nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju
  • nivelizirati-izenačevati
  • stavec-kdor ročno ali strojno izdeluje stavek za tiskanje
  • renomiran-priznan
  • konotacija-pojav, da dobi beseda drug, zlasti čustveno,osebnostno obarvan pomen
  • eksploatacija-neplačano prilaščanje proizvodov tujega dela, izkoriščanje
  • vobče-sploh, nasploh
  • rezoniranje-razmišljanje, razglabljanje
  • floskula-fraza, ki se lepo sliši
  • lukrativen-donosen, dobičkonosen
  • diapazon-zvočni obseg človeškega glasu, instrumenta
  • emulacija-posnemanje
  • neologizem-beseda ali besedna zveza, ki še ni splošno uveljavljena
  • manierizem-umetnostni slog med renesanso in barokom (likovno izražanje z elementi tega sloga)
  • ekskurz-oddaljitev od glavne teme
  • eksces-prekoračenje normalnega, povprečnega v kaki stvari
  • regulativa-predpisi, določila

Zgledi[uredi]

Obširno poglavje, v katerem sem prebrala, katere tri oblike zapisov bibliografskih enot ponuja Cobbis, predstavljeni zgledi citiranja, navajanja bibliografskih navedb (knjiga, članki, v revijah, članki v časniku, enciklopedijska gesla, fotografije, risbe, film, oddaje, diplomske naloge), napake na katere moramo biti pozorni pri citiranju.

Žanri[uredi]

Žanri strokovnega pisanje: referat, esej, diplomska naloga (magisterij, doktorat).

Lektura-popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo besedilo sporočilno optimalno. Odpravi zatipkanine, pravopisne napake, slogovne pomanjkljivosti. Lektorji zaposleni v založbah, uredništva časopisov, revij...

copy editing=lektoriranje (tehnični pregled besedila)

Korektura-odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil drug (stavec, strojno branje)

proofreading=korigiranje

Socialna omrežja=družbena komunikacija (FB, LinkedIn, pisanje blogov: Blogsport, Wordpress, Instagram, Twitter)

  • scenarij zagovora
  • literarna kritika-predmet kritike literarno delo (pesniška zbirka, roman)
  • strokovna kritika-predmet literarne monografije, znanstvene revije
  • napotki za oblikovanje biografskega članka, članki o knjigah
  • spletni forum Humanist z nami že od leta 1987, 2500 naročnikov
  • spletni forum SlovLit, ki beleži literarnovedno in jezikoslovno dogajanje (urednik Hladnik), zgled po Humanistu, z nami od leta 1999, več kot 1500 naročnikov

Slog[uredi]

Omenjeni deli storkovnih besedil in posebej razloženi, sestavni deli sinopsisa, napake pri pisanjeu, govorna prezentacija. Licenci (c) in (cc) zahtevajo ob uporabi navedbo avtorja.

  • IMRAD
  • UMRIS

Slovenščina in jaz[uredi]

Če pogledam nazaj, si nikoli ne bi mislila, da se bom znašla na Filozofski fakulteti največkrat v predavalnici št. 2. Že kot majhna sem zelo rada prebirala zgodbice, pravljice in rada sem imela ure slovenščine. Nad slovenščino me je še posebej navdušila profesorica v gimnaziji, nato sem se začela resno pozanimati o študiju, kako študij maternega jezika zgleda. Vedela sem, da je to smer, ki jo hočem še bolj spoznati in nekoč svoje znanje predajati naprej. In zdaj sem tukaj.

Moj vtis o Slavistični reviji[uredi]

Do sedaj sem prebirala bolj poljudnoznanstvene članke, zato sem imela s prebiranjem znanstvenih besedil nekaj težav. Članki so mi bili zanimivi zaradi teme, ki so jo predstavljali. Najbolj mi je zanimiv članek Natalije Ulčnik o rabi dvojnice bolnica-bolnišnica. Nekatere članke sem prebrala, drugi pa na hitro preletela. Če mi je bila tema že prej poznana, mi je bila bližje, sem tudi članek bolj razumela in z večjim zanimanjem brala. Je res, da je to moja prva slavistična revija, z branjem sem imela težave, vsekakor pa ni zadnja. Za bibliografsko navedbo sem si izbrala članek Jožice Čeh Steger.

Osebnosti[uredi]

  • France Kidrič-utemeljitelj znanstvene literarne zgodovine, prešernoslovec, dobitnik Prešernove nagrade
  • Ivan Prijatelj
  • Anton Ocvirk
  • Anton Slodnjak
  • Marja Boršnik-Predstavnica druge generacije literarnih zgodovinarjev, študij na Filozofski fakulteti (diplomirala iz zgodovine slovenske književnosti z južnoslovanskimi književnostmi, primerjalne književnosti in zgodovine slovenskega jezika, narodne zgodovine in nemškega jezika s književnostjo), poučevala na Ptuju, v Ljubljani, Celju, Srbiji in nato v Ljubljani, opravila profesorski izpit , 12 let zapora med drugo svetovno vojno zaradi sodelovanja v OF. Leta 1948 imenovana za docentko na Filozofski fakulteti (oddelek slavistika), urednika Slavistične revije in revije Jezik in Slovstvo, prejela Kidričevo nagrado za življensko delo na področju slovenske literarne zgodovine.
  • Franc Zadravec
  • France Bernik
  • Boris Paternu-prešernoslovec

*Vladimir Kavčič (pisatelj, predmet Paternujevega pisanja)

  • France Pibernik (strokovnjak za Franceta Balantiča)
  • Urška Perenič
  • Miha Mohor
  • Jože Koruza
  • Matjaž Kmecl
  • Helga Glušič
  • Tomo Virk, Boris A. Novak, Janez Vrečko, Tone Smolej, Vanesa Matajc, Matevž Kos, Vid Snoj, France Bernite

Pod pojem literarni zgodovinar vključujemo tudi literarne komparativiste, kritike, didaktike, sociologe.

Biografski članek[uredi]

Da bi bilo bolj pregledno.

Sestava[uredi]

  • geslo-osnovno poimenovanje osebe, na katero se nanaša članek, vsa osebna imena, vsi plemiški nazivi (pisano po pravilih države v kateri je živel, npr. sir pred osebnim imenom), psevdonimi (če ga ima) na koncu (Josip Broz-Tito)
  • infopolje (na desni strani okvirček)
  • uvodna vrstica
  • uvodni odstavek
  • jedro besedila (življenje, delo, dosežki, priznanja in nagrade, v umetnosti)
  • viri, opombe
  • literatura
  • glej tudi
  • predloge
  • kategorije
  • dosledno navajanje virov, ne krši avtorskih pravic!

SlovLit[uredi]

  • Miha Gregl. [1] SlovLit 26. maj. 2001.

tip besedila: dogodek ob izidu knjige Pripovedovali so jih mati moja na OŠ Franja Goloba na Prevaljah

tema besedila: jezikoslovje


Vaja-krčenje[uredi]

Marja Boršnik je v svojih razpravah med drugim pisala tudi o slovenski poljudni književnosti, pri čemer velja izpostaviti njeno stališče, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Literarna zgodovinarka v teh svojih člankih zasleduje predvsem dvoje: depedagogizacijo poljudne književnosti ter igro (njen vsebinski in/ali oblikovni element) in humor kot pomembni sestavini tovrstnega slovstva. Z zagovarjanjem umetniške vrednosti literarnega dela pred poučno uporabnostjo je Marja Boršnik med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes. (Besedilo je izmišljeno. — Op. pis.) 

Marja Boršnik je pisala o slovenski poljudni književnosti in stališču, da sta etika in estetika pomembnejši od poučnosti. V člankih zasleduje depedagogizacijo poljudne književnosti ter igro in humor. Vzpostavila standard, ki velja še danes, kjer zagovarja umetniške vrednosti literarnega dela.

Naslovi[uredi]

  • Vpetost opusa Daneta Zajca v sodobne slogovne tendence slovenske poezije

Dane zajc in slogovne tendence slovenske poezije

  • Literarni programi v letih 1919–1945 na območju nekdanje Dravske banovine

Literarni programi Dravske banovine 1918-1945

  • Cerkovna ordninga« - novo odkriti izvod knjige, njeno mesto v času in prostoru

Cerkovna ordninga« - čas in prostor

Iskanje[uredi]

Kritike na roman Dimitrija Rupla z naslovom Maks: roman o maksizmu ali Boj med večino in veličino.

  • Bajt Drago. Dimitrij Rupel: Maks. Razpotja: razprave, eseji, članki, kritike. (1986). 93–96. COBISS
  • Belcijan, Nina. Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romanih Maks in Povabljeni pozabljeni.[: Diplomsko delo]. Mentor doc. dr. Tomo Virk. Ljubljana, 2003. COBISS