Uporabnik:Maja Brudar

Domače naloge

10. Domača naloga: Obvestilo na SlovLitu

Poiskala sem obvestilo, ki je bilo razposlano na moj rojstni dan. Sporočilo je 13. oktobra 2009 razposlal lingvistični krožek. Sporočilo je bilo v zadevi naslovljeno 'LK, 19. oktober'. V sporočilu Lingvistični krožek FF vabi na predavanje dr. Marka Snoja: Nekonsolidirane imenske družine.

9. Domača naloga: Nalaganje fotografije

Cerkev sv. Janeza Krstnika v Mačkovcu

8. Domača naloga: Register kulturne dediščine

V RKD sem poiskala številne kulturne spomenike, stavbe in arheološka najdišča v okolici Novega mesta (npr. arheološko najdišče Brezovica, spomenik Marjanu Kozini, Kettejev vodnjak, cerkev sv. Nikolaja, arheološko najdišče Ragovo...). Izbrala sem cerkev sv. Janeza Krstnika v Mačkovcu, ki še nima fotografije.

7. Domača naloga: Lektura

vejice, vrstni red besed, sklanjanje, črkovanje

6. Domača naloga: Geopedija

V okolici Novega mesta se nahajajo:

- dopsrni kip Mirana Jarca (avtor Jakob Savinšek, 1956)

- dopsrni kip Dragotina Ketteja (avtor Jakob Savinšek, 1955)

- grob Slavka Gruma

- Kettejev drevored

5. Domača naloga: Literarni zgodovinar

Drago Bajt

Drago Bajt se je rodil v Ljubljani in otroštvo preživel v Rovtah v Selški dolini. Najprej se je šolal na gimnaziji v Škofji Loki, nato pa šolanje nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani in diplomiral iz rusistike in primerjalne književnosti. Kot esejist se je ukvarjal s sodobno rusko književnostjo, sodobno slovensko književnostjo, s prevajalsko teorijo in zgodovino… Za svoje delo je prejel Sovretovo nagrado, Župančičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada.

4. Domača naloga: Literarni članek iz Slavistične revije

Članek Podbevškova pesniška šola, Trije labodje in zaton »bombaša« je napisal Marijan Dović. Izšel je v 3. številki 68. letnika (leto 2020) Slavistične revije.

Članek govori o vzponu in padcu slovenskega pesnika Antona Podbevška in njegovem vplivu na avantgardna gibanja v Sloveniji. Po uvodnem delu je članek razdeljen na štiri podnaslove, ki logično ločijo obdobja pesnikovega delovanja in si sledijo kronološko (Vzpon energičnega »titana«, Trije labodje: kratkotrajna idila enotnih »mladinov«, »Bridko varanje«: razpad labodovske trojke, Bombašev klavrni »finis finalis«).

Anton Podbevšek je, predvsem v sodelovanju z Božidarjem Jakcem, igral pomembno vlogo v nizu novomeških umetniških prireditev, ki jih danes poznamo pod imenom novomeška pomlad, in ki so povzročile precejšen javni in politični odziv. Zaradi tega (in zaradi svojega karizmatičnega značaja) je po prihodu v Ljubljano Podbevšek dosegel skoraj zvezdniški status – ljudje so ga bodisi oboževali, bodisi zaničevali. Skupaj z Josipom Vidmarjem in Marijem Kogojem je zasnoval literarno revijo Trije labodje in v tem času tudi s svojo edino zbirko pesmi Človek z bombami pomembno vplival na mnoge sodobnike, kot so Vida Taufer, Josip Piber, France Onič in Vladimir Premru. A po izdaji prve številke revije, je Podbevšek uredništvo nenadno zapustil zaradi nestrinjanja s sodelavcema in druga (ter tudi zadnja) številka je izšla brez njega. Po tem dogodku je bil Podbevškov zaton skoraj tako hiter kot njegov vzpon – njegovo delo v tem času je delovalo skoraj nevrotično, zato ni naletel na široko odobravanje, bil pa je tudi tarča napadov s strani nekdanjih kolegov, ki so bolj kot njegovo poezijo kritizirali njegovo osebnost. Podbevšek zatem ni imel izjemnega vpliva niti na avantgardistično gibanje niti na javno ali politično dogajanje in njegovo delovanje v času med leti 1918 in 1925 je pogosto spregledano.

VIR: Dović, M. (2020) „Podbevškova pesniška šola, Trije labodje in zaton »bombaša«“, Slavistična revija, 68(3), str. 427–440.

3. Domača naloga: Slavistična revija

Slavistična revija je slovenska znanstvena revija, ki vsebuje članke s področja jezika in literarne vede. Nosi podnaslov Časopis za jezikoslovje in literarne vede (Journal for linguistics and literary studies). Ima rjavordeče platnice z enostavno, a lično naslovnico in na prvi pogled skoraj izgleda bolj kot knjiga kot pa revija. V njej se nahaja širok nabor člankov z različnih področij raziskovanja jezika in literature, kar jo naredi zanimovo za kar širok krog bralcev. Nekateri članki so opremljeni še z grafi, tabelami in slikovnim gradivom, ki prekine monotonost dolgih tekstov. Po razpravah se na koncu revije nahaja še poglavje (?) OCENE - POROČILA - ZAPISKI - GRADIVO.

2. Domača naloga: Popravljalci sveta

Posnetek predavanja Mirana Hladnika: Popravlalci sveta

- (ne)zadovoljstvo s svetom

- izboljšati svet?

- 7000 jezikov, grožnja izumrtja (slovenščina spada pod velike jezike)

- Wikipedija kot način izboljšanja sveta - soavtostvo, zastonj, skrb za verodostojnost podatkov in prost dostop do znanja

1. Domača naloga: Utopija

Utopija pomeni nek popoln družbeni sistem, ki je v realnem svetu nedosegljiv. Isti izraz se smiselno uporablja tudi za delo, ki tak sistem prikazuje. Literatura predstavlja 'varen' način raziskovanja takih idej brez posledic v dejanskem svetu. A pri tem se je potrebno zavedati, da je nemogoče natanko napovedati izgled še ne obstoječih pojavov v realnem svetu. Na predstavo takega sistema seveda vplivajo predstave pisca, kar velja tako za utopijo kot tudi za antiutopijo, zato se je potrebno takim idejam približati kritično.

Študij Nove pisarije

Uvod

- pismenost pomenila slovnico

- wiki knjige ne kot zaključene enote, ampak kot proces

- (glavni) avtor Miran Hladnik

Pismenost

- biti pismen - obvladati znakovni sistem za (pisno) komunikacijio

- spremembe komunikacijskih navad pripeljale do konfliktov med sporazumevalnimi praksami

- prednost obvladovati več sporazumevalnih kodov

- novodobna elektronska pismenost je nujni sestavni del splošne pismenosti

- Wikipedija in sestrska spletišča so metafora nove družbene paradigme - informacijske družbe

- večje število jezikov pomeni več kulturnih izbir

- Wikiji so močno pedagoško orodje

- avtonomnost umetniškega besedila

- etično pisanje tisto, ki izvira iz zanimanja za temo samo

- nove tehnološke zmožnosti omogočajo množičnješo udeležbo v pisanju

- 4 področja pismenosti: vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno/znanstveno, publicistično

- teme niso dobre ali slabe

- pisanje je veščina

- soavtorstvo - tuji posegi v besedilo kot sodelovanje, ne kot kritika

- prispevanje k skupni dobrobiti s pisanjem

- razlika med 'objavljanjem' in 'postavljanjem na splet' - namen doseči čim več ljudi

- tekst kot intelektualna lastnina

- creative commons (ustvarjalna gmajna) - namenjena lajšanja dostopa do intelektualnih proizvodov

- copyright - avtorska zakonodaja, ki ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v katerem koli mediju

- prosta/odprta dostopnost - diseminacija znanstvenih informacij (poseganja v vsebino ne dovoljuje)

- SlovLit - odprtega značaja

- Wikipedija in sestrska spletišča - maksimalna dostopnost

Kredibilnost

- zaupati avtorju - uveljavljen strokovnjak, stališča poznana v javnosti

- starost - večje zaupanje (že presojen)

- primer preverjanja kredibilnosti: Cankarjeva smrt

- peer review (strokovno recenziranje) - ustaljen postopek ločevanja kredibilnih informacij od nekredibilnih

- anonimizacija postopka

- slabo izražanje vzbuja dvom v kredibilnost

- računalniški formati besedil: txt - golo besedilo; doc, docx, rtf, odt - obogateno besedilo; htm ali html - spletno besedilo; pdf - natisljivo besedilo

- sklicevanje - prepoznavno znamenje strokovnega pisanja

- napredek delo zavzetih množic, ne genialnih posameznikov?

- citiiranje je neplačljiva raba avtorskih del (majhen del)

- preveč tujih citatov - dvom v avtorjeve zmožnosti

Žanri

- množično pisanje veča toleranco do manj pričakovanjih izbir zvrsti

- akademski svet: strokovno, kar ne dosega kriterijev znanstvenega

- različen status člankov na Wikipediji

- žanri s statusom strokovnega pisanja: podatkovna zbirka, poročilo o dogodku, povzetek, članek (nagovor, spremna beseda, jubilejni zapis, komentar, glosa, intervju, dnevniški zapis, (pismo), forumski in novičarski prispevek, blog), kritika (polemika, strokovna ocena), enciklopedijsko geslo, esej, predavanje (prosojnice), kritična izdaja (uredništvo, redakcija), učbenik, priročnik, navodila (tutorial), razprava, pregledna znanstvena razprava, izvirna znanstvena razprava, strokovna recenzija

- šolsko strokovno pisanje: referat, esej, diplomska naloga (magisterij, doktorat)

Nove besede

habilitacija - pridobitev pravice predavati na visoki šoli

konsenz - soglasje, privolitev

ludizem - umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki temelji na načelih igre, razvedrila