Uporabnik:MajaKovac

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

O Slavistični reviji[uredi]

Slavistična revija ni Nova ali Lady.

Slavistična revija je častno slavje slovenskega jezika;

je toplo jedro gnezda ustvarjalcev, ki osvajajo svet;

je zrcalo naše družbe in je izložba izbrancev.

Vsekakor ne gre za lahkotno vsakdanje branje, temveč živ spomenik, ki priča o dogajanju ne le v slovenskem, ampak tudi v širšem kulturnem prostoru.

V zadnji številki Slavistične revije sem na dveh mestih kot avtorico podpisano opazila slovensko pesnico Vito Žerjal Pavlin, kar mi da vedeti, da je vsestransko aktivna, saj je poleg tega še profesorica na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani.

Največ moje pozornosti je pritegnil njen članek o poljski monografiji Gregorja Strniše, v katerem povzema, da je v njegovem primeru izjemno težko opredeliti smer literarnega ustvarjanja zaradi njegove filozofije kozmičnosti. Elemente njegove poezije povezuje tudi z opusi številnimi slovenskih in svetovnih znanih imen ter tako vzpostavi boljši pregled nad fenomenom Strniša.

Kot študentka slovenistike čutim dolžnost do poznavanja aktualnih pojavov, povezanih s slovenskim jezikom, saj lahko le s stalnim nadgrajevanjem znanja le-to uspešno posredujemo. Mislim, da Slavistična revija omogoča več ravni udejstvovanja kot je spremljanje, raziskovanje, objavljanje, nenazadnje tudi poučevanje ipd. kot je to razvidno iz primera poprej omenjene avtorice. Prednost Slavistične revije vidim v možnosti dostopanja do zbranih in izbranih informacij na enem mestu, zato se mi zdi, da bom v prihodnje še večkrat posegla po njej.

Vir

Slavistična revija. 2014/št. 2

--MajaKovac (pogovor) 10:14, 19. oktober 2014 (CEST)

V iskanju literarnovednih dogodkov[uredi]

Težko bi ocenila iskanje literarnovednega dogodka kot težko, saj sem se ozrla kar neposredno v središče. Odprla sem namreč spletno stran mesečnika za književnost Literatura, kjer je danes objavljena Bandljeva kritika pesniške zbirke Nedokončane skice neke revolucije Braneta Mozetiča, poimenovana Kaj je resnično nedokončano?. Pesnik se spominja svoje preteklosti in izpostavlja problematiko neuspešnosti (poskusov) revolucij, do katerih prihaja vedno znova, zato se David Bandelj obdregne v naslov zbirke, saj bi glede na njeno vsebino nedokončanost lahko pripisali tudi revoluciji, ne le skicam.

Vir

David Bandelj. Kaj je resnično nedokončano?. LUD Literatura. 23. oktobra 2014

--MajaKovac (pogovor) 19:49, 23. oktober 2014 (CEST)

Wiki ali Kdo govori naš preljubi jezik[uredi]

V Novi pisariji se avtor Miran Hladnik na več mestih dotakne vprašanja vitalnosti slovenskega jezika. Ob tem naletimo na različna merila, ki nekatera upoštevajo število govorcev, druga takoimenovano produktivnost govorcev ipd., kar obsega tudi objave na spletiščih pod okriljem Wikimedije. Na tem mestu se mi zdi imenitno, ko sem opazila, da študetje slovenistike delujemo na eni izmed 13 obstoječih Wikiverz. Na eni izmed 13 na celem svetu. To nas brez dvoma v vrh spletnega objavljanja (na tem mestu). Morda se drugim, bolj številčnim narodom ne zdi vredno uveljavljati na ta način, češ da so samozadostni - a narod zagotovo ne obstaja, če ga drugi ne potrdijo, s čimer smo se tudi sami soočili l. 1991, mnogi pa se za priznanje že dlje časa borijo (npr. Katalonija, Škotska itd.). Kljub temu pa najverjetneje le-teh okolica še vedno ne bi priznala za samostojne države, četudi bi še tako množično objavljali prispevke na prej omenjenih spletiščih. Jezikovno udejstvovanje je torej le en potreben dejavnik.

Na kar sem se vprašala, kakšno je zanimanje za slovenski jezik izven naše države. Zavedam se, da je kar nekaj slovenskih govorcev, ki prebivajo izven našega ozemlja bodisi imajo status jezikovne manjšine ali pa so izseljenci, vendar sem pomislila še na druge. Opazila, da se na mnogih Oddelkih za slovanske jezike obnašajo kot da slovenski jezik sploh ne obstaja (Brown, Harvard in Columbia, kjer prof. Aleksandar Boskovic celo pri predavanju 'Yugoslav & post-yugoslav cinema' popolnoma prezre slovenski prostor in naše ustvarjalce kot bi ne bili nekoč del jugoslovanske republike. Sicer pa sem na spletni strani Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik izvedela, da slovenistični lektorati obstajajo na kar 56 univerzah predvsem v Evropi, sicer pa tudi v Aziji (Peking,Tokio) in Amerikah (Buenos Aires, Cleveland, Seattle, Lawrence ...). Ta podatek nam da vedeti, da je slovenščina eksotičen jezik, a očitno ne v smislu izoliranosti. Seveda povezovalno deluje tudi WikiProjekt Slovenska literarna gesla v drugih Wikipedijah. --MajaKovac (pogovor) 17:28, 11. november 2014 (CET)

33. simpozij Obdobja[uredi]

Med 13. in 15. novembrom 2014 se v prostorih Univerze v Ljubljani odvija simpozij Obdobja, že 33. po vrsti. Spodaj bom prispevke, ki so objavljeni v zborniku, označila glede na obravnavano temo.

Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnost (literatura)

Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (literatura)

Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (etnologija, literatura)

Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literatura)

Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (literatura)

Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (literatura)

Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (literatura)

Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literatura)

Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (etnologija, literatura)

Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (literatura)

Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (literatura)

Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (literatura)

Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (literatura)

Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (literatura)

Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (jezik)

Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (literatura)

Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (literatura)

Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (literatura, pedagogika)

Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (literatura)

Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (literatura)

Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (literatura)

Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (literatura)

Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (literatura)

Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (literatura)

Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (literatura)

Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (literatura)

Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (literatura, šolstvo)

Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (literatura)

Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (literatura, pedagogika)

Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (literatura)

Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (literatura, jezik, šolstvo)

Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (literatura)

Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (literatura)

Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (literatura)

Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (literatura)

Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (literatura)

Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (literatura)

Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) (literatura)

Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (literatura)

Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (literatura)

Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (literatura)

Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (literatura)

Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (literatura)

Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (literatura)

Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (literatura)

Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti (literatura)

Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (literatura)

Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (literatura)

Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (literatura)

Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literatura)

Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (literatura)

Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (etnologija, literatura)

Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (literatura)

Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (literatura)

Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (literatura)

Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (literatura)

Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (literatura)

Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (literatura)

Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (literatura)

Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (literatura)

Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (literatura)

Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (literatura)

Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (literatura)

Janez Vrečko: Novo branje konsov (literatura)

Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora(Ivo Prijatelj: Totenbirt) (gledališče, literatura)

Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) (gledališče, literatura)

Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (literatura)

Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti (jezik, literatura)

Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (literatura, šolstvo)

Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (fizika, literatira)

--MajaKovac (pogovor) 11:54, 15. november 2014 (CET)

Dodatno tipkanje[uredi]

Pretipkala sem kazalo Vidmarjeve knjige Srečanje z zgodovino. --MajaKovac (pogovor) 20:14, 5. december 2014 (CET)

SlovLit ali Praznovanje mojega rojstnega dne[uredi]

Naj za začetek povem, da teče že četrto leto, odkar forum SlovLit ne obeležuje mojega rojstnega dne.

Med zbranimi novicami je zadnja na 30. marec objavljena leta 2011, njen avtor pa je Silvo Torkar. Ključne besede prispevka so: Lužiški Srbi, etimologija, Srbi, Oleg N. Trubačov. S sporočilom je pravzaprav odgovoril na vprašanje Dejana Petača o izvoru poimenovanja Lužiških Srbov oz. mnogoterih razlag za le-to.

Vir

Torkar, Silvo. Lužiški Srbi. SlovLit. 30. marca 2011.

--MajaKovac (pogovor) 16:53, 12. januar 2015 (CET)