Uporabnik:Lukapovsic

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

O Slavistični reviji[uredi]

Številki revije, ki sem jo imel v petek na predavanjih prvič v rokah, ne bi nikoli pripisal, da šteje že dvajset let, saj je bila lepo ohranjena in novejšega videza.

Pri Slavistični reviji mi je všeč, da vsebuje tako literarni kot tudi jezikovni del. Slednji me je zelo prepričal, predvsem zaradi pokritosti različnih področij. Govori o jezikovni analizi Svetega pisma, začetkih slovenskega slovstva in o glasoslovju. V literarnem delu me je nagovoril članek z naslovom Uvod v analizo Medvedovih dram. Avtor se sprašuje o vzrokih za počasnejši razvoj dramatike pri nas. Kot razloge navaja odsotnost gledališča, odsotnost epično dramatične zgodovine in celo odsotnost vojn. Mnenje, da vojne prispevajo k hitrejšemu razvoju dramatike mi je bilo tuje. Avtor omenja še nekaj nesrečnih naključij, ki so upočasnjevale razvoj dramatike. Eno izmed teh je Linhartova idejna drznost, ki so jo poskušali v obdobju restavracije zatreti.

Obnove člankov so koristne. Zmoti pa me, da so le v angleškem jeziku. Menim, da je ta revija koristna, saj ti odpre pogled na nova obzorja jezikoslovja in književnosti.--Lukapovsic (pogovor) 07:42, 23. oktober 2014 (CEST)

Literarni dogodek tega tedna[uredi]

V Modrijanovi knjigarni bo 23.10. ob 18.uri pogovor z letošnjim kresnikovim lavreatom Davorinom Lenkom. Vodila ga bo Breda Biščak.

Nova pisarija[uredi]

V Novi pisariji sta moje zanimanje še posebej pritegnili dve poglavji: Avtor in Informacijska družba. V poglavju Avtor je razloženo, komu se je posvečala pozornost literarnih zgodovinarjev skozi čas. Do 60. let 20. stoletja so bili v ospredju raziskovanja avtorji. Prav zaradi tega je bil v tistem času še posebej priljubljen žanr avtorska biografija. Naslednja generacija literarnih zgodovinarjev je začela bolj kot avtorju pozornost posvečati besedilu. Vprašanje kaj je hotel avtor s tem povedati je postalo prepovedano. Pomembna je bila avtononomnost in nedotakljivost umetniškega besedila. Demonstrativna publikacija obdobja, v katerem je bil ov ospredju raziskovanj besedilo, je knjiga Lirika, epika in dramatika. Napisali so jo Matjaž Kmecl, Helga Glušič, Franc Zadravec in drugi. V 80. letih literarni zgodovinarji so postali pozornejši na bralca. Vrednost besedila se je začela določati v razmerju do bralca, zgodovinskega in aktualnega. Avtor na koncu poglavja pojasni, da meje med fazami niso ostro začrtane in da lahko isti lietrari zgodovinar piše zdaj v okviru ene literarnozgodovinske paradigme, drugič pa izbere drugo.

Tema, ki jo obravnava poglavje Informacijska družba, je danes zelo aktualna. Vloga knjige v družbi je v času spleta vse bolj marginarizirana. Tiskana knjiga postaja butični estetski objekt in zbirateljski artikel za bibliofile. Obvezno srednješolsko branje iz tiskanih knjig prebere le še dobra tretjina dijakov. S trditvijo, da digitalna informacia ni ranljivejša od natisnjene, saj bi v primeru, da bi ostali brez elektrike, naša civilizacija prenehala obstajati, se strinjam. Sam pa kljub temu v roke rajši vzamem tiskano izdajo knjige, saj me ta odklopi od vse tehnologije, pred katero vsakdo kdaj potrebuje dopust.

Simpozij Obdobja[uredi]

Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnosti (literatura)

Irena Avsenik Nibergoj: Podoba zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (literatura)

Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu ()

Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literatura)

Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (literatura)

Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (literatura)

Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (literatura)

Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literatura)

Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (literatura)

Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (literatura)

Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnost (literatura)

Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike in ideologije (kultura)

Tomaž Erjavec, Darja Fišer: recepcija virov starejše slovenščine (jezik)

Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (literatura)

Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (literatura)

Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (literatura)

Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990-1999) (literatura)

Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (literatura)

Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (literatura)

Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (literatura)

Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovsky in Prešeren (literatura)

Irma Kern: Posebnost kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (kultura)

Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in Vestalka (literatura)

Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (kultura)

Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnove šole (literatura)

Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (literatura)

Boža Kragar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki ()

Ivana Latkovič: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj(literatura)

Marko Ljubešič, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (kultura)

Laima Mastye: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (jezik)

Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri knjižnem pouku (literatura, )

Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (literatura)

Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (literatura)

Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (jezik, literatura)

Mladen Pavličić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (zgodovina, literatura)

Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (literatura)

Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (literatura)

Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (literatura)

Ivo Pospišil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (jezikoslovje)

Barbara Pregelj, Moises Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (literatura)

Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (literatura)

Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (literatura)

Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (literatura)

Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti (kultura)

Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (literatura)

Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (literatura)

Tone Smolej: Moliere v zgodnjem dramskem opusu Andreja Rozmana (literatura)

Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literatura)

Julija A. Sozina: Temeljne raziskave sodobne slovenske književnosti v sodobni Rusiji (literatura)

Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (kultura)

Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (literatura)

Durđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (jezikoslovje)

Jana Šnytova: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (jezikoslovje, literatura)

Katarina Šrimpf: Butalci in suha roba Frana Milčinskega med slovensko prepovedno tradicijo in avtorstvom (literatura)

Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti ()

Božena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (literatura)

Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (literatura)

Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovsky (literatura)

Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (literatura)

Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (literatura)

Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (literatura)

Janez Vrečko: Novo branje konsov (literatura)

Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (kultura)

Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) (literatura)

Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (literatura)

Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti literatura ()

Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (jezikoslovje, literatura)

Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (literatura)

SlovLit, 11.april 2014[uredi]

11. 4. je Nataša Ulčnik v imenu Slavističnega društva Maribor napisala vabilo na predavanje Raymonda H. Millerja, ki je potekalo 15. aprila na Filozofski fakulteti Maribor. Prof. dr. Raymond H. Miller je predsednik ameriškega združenja za slovenske študije in upokojeni profesor ruskega jezika in književnosti. Posveča se tudi slovenskemu jeziku in književnosti. Zanima ga predvsem Kopitarjev pogled na jezik. Istega dne je bilo objavljeno, da knjižnica Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poseduje dvojnice diplomskih del diplomantov, ki so pri prof. Helgi Glušič diplomirali v obdobju 1994-2004. Avtorji so bili naprošeni, da pridejo po svoj izvod v knjižnico.