Uporabnik:Lucijakusar

Iz Wikiverza

Domače naloge

5. oktober[uredi]

19. oktober[uredi]

Stik s Slavistično revijo[uredi]

Na predavanju smo dobili Slavistično revijo, ki ne spominja na nobeno, ki sem jo kadarkoli prej držala v rokah. Po kazalu sem iskala naslov, ki bi me pritegnil in kmalu sem bila seznanjena s spoznanjem, da niso vsi članki pisani v slovenščini. Ustavim se pri članku Pojmovanje katarze pri slovenskih ekspresionistih (Ob Miranu Jarcu in Srečku Kosovelu). V osnovni šoli so nam katarzo opisali kot jok, s katerim se čustveno očistiš, na gimnaziji smo pojem samo omenjali, saj naj bi njegov pomen že poznali, torej katarza je očiščenje. Po branju tega članka težko trdim, da sem sploh kdaj vedela, kaj je katarza oziroma sem bila seznanjena z zelo omejenim pomenom tj. očiščenje človeka. Jarc, Kosovel in Nietzshe pojem katarze obravnavajo zelo poglobljeno, filozofsko, in ko poskusiš razumeti njihove opredelitve, se lahko kmalu znajdeš zatopljenega v zmedenih mislih.

26. oktober[uredi]

Pismenost in tipkanje[uredi]

Biti pismen v sedanjem svetu. Biti zmožen poiskati pravilno ikono za spletni brskalnik, vedeti, kaj napisati v iskalnik, med mnogimi zadetki izbrati pravega, prebrati, razumeti besedilo in še pisati o njem na spletni strani. Naši stari starši znajo brati in pisati na papir, vendar mnogim te veščine na digitalnih medijih ni uspelo usvojiti. Ponosna sem, da moja babica ve, kaj sta SMS in MMS, kako se sporočilo odpre in pošlje. Moje domače naloge, ki jo tipkam, pa že ne bi znala napisati, vsaj v elektronski obliki ne. Zelo je načitana, nobena križanka ji ne "pobegne" in prav tako malokatera knjiga, v glavi hrani neprimerljivo več informacij kot jaz, vendar znam jaz ob internetni povezavi dostopati do vseh javno dosegljivih podatkov na spletu. Na svet brez interneta zdaj ne bom pomislila.

Vse pogostejši so tečaji uporabe računalnikov za starejše, kjer se učijo tipkati in uporabljati to novodobno čudo tehnologije. Ne spomnim se, kako sem se naučila tipkati, uporabljati osnovne programe (mišljena splošna uporaba Microsoft Office), pošiljati e-pošto, ugotoviti kateri "download" gumb je pravi, vem le, da grejo zasluge za seznanitev z raznimi igricami starejšemu bratu. Večina stvari, ki so mi samoumevne, so že moji mami popolna neznanka. Mogoče res ni dobra pri rokovanju z računalniki, ampak da zna delati z računalnikom, lahko danes reče vsak "mulo", ona pa lahko reče, da obvlada umetnost kaligrafije. Mogoče je bil tehnološki napredek prehiter, da bi se vsaj z osnovami uporabe računalnika lahko bolje seznanila tudi starejša generacija in spoznala spletni bonton. Vsekakor podpiram nadaljnji razvoj tehnologije, vendar pesem napisana na roko ne obudi enakih občutkov kot natipkana.

2. november[uredi]

Literatura v mojem vsakdanjiku[uredi]

Ko si Vrhničan in se piše Cankarjevo leto, ti stik z literaturo stežka uide. Vsako leto se na Vrhniki odvija Cankarjada, enotedenski dogodek poln koncertov, gledaliških in improviziranih iger, predstavljajo dela mladih umetnikov… Četudi živiš v Cankarjevem rojstnem kraju in študiraš slovenistiko, ni nujno, da si ljubitelj literature. Z razno literaturo se seznanim predvsem na zahteve izobraževalnih ustanov, na lastno željo le bolj poredko. Mnogo knjig si želim prebrati, a kaj, ko mi branje predstavlja ogromno muko. Dovoljšnja motivacija za branje niso bili niti roki za pisanje šolskih esejev. Sicer se knjige v šolah pred eseji tako podrobno obravnava, da branje res ni potrebno, tudi če želiš pisati 5. Mislila sem, da bo dovolj dobra motivacija stava s prijateljem. Prebrati bi morala tri knjige (Izvor, Metulj in Kavelj 22), vsaka po približno po 500 strani, torej v treh mesecih prebrati okoli 1500 strani. Tega je verjetno več kot vsega, kar sem prebrala v vsem času na gimnaziji. Na pričakovanja mnogih mi seveda ni uspelo prebrati vseh. Za zadnjo mi je zmanjkalo volje do branja, bilo je namreč konec poletja, zadnji mesec počitnic in za početi je bilo veliko boljših stvari, kot sedeti doma v osami za knjigo. Mi je bil pa Metulj (Papillon) izredno zanimiva knjiga in čez leta jo z veseljem ponovno preberem.

Varnost in svoboda[uredi]

Svoboda nas omejuje, anonimnost nam odvzema zasebnost, varnost nas ločuje.

Anonimnost na spletu nam daje svobodo, da se izražamo kakorkoli pač želimo, ne da bi kdo izvedel, da smo bili to mi. Javnosti razkrivamo zgolj svoje misli, ne svoje prave identitete. Ljudje ponavadi prikrivamo intimne stvari in z drugimi delimo najbolj banalne, kot sta ime in priimek. Zdaj postaja vse pogostejša praksa predvsem na spletu ravno obratno. Na internetu smo lahko skriti za neprepoznavnimi uporabniškimi imeni, recimo MaliRozaLSDzajček420. Tako ljudje brez dlake na jeziku delijo mnenja in komentirajo vse možno, kar se jih ne tiče. Nekateri so se tako zaradi zlobnih anonimnežev prezgodaj seznanili s smrtjo. Anonimnost nam daje moč, a vzame odgovornost.

Svobodno, brez težav se lahko gibamo po Evropski uniji (vsaj, če ni poostrenih nadzorov na mejnih prehodih), govorimo lahko o narodno zavednih tematikah in zaradi tega ne pristanemo v zaporu ali pa naše napisane misli uredniki ne "okrasijo" z ogromnim križcem. Še najpomembnejša je svobodna uporaba interneta. Velikan Google nam omogoča ogromno stvari za ceno naših podatkov. Malokdo pogleda nastavitve iskalnikov, zato se le redki zavejo, da dejansko soglašajo s tem, da jim Google prisluškuje in spremlja njihovo lokacijo, saj je tako nastavljeno v privzetih nastavitvah. Prav tako malokdo pogleda, s čim soglaša, ko potrdi piškotke na spletni strani. Pri nalaganju brezplačne aplikacije na telefon želi igrica dostop do mojega koledarja, stikov, fotoaparata, galerije in ne vem še česa vsega, čeprav tega sploh ne potrebuje za delovanje. Če igrico kupim, me ne vpraša za nobeno dovoljenje za dostop do raznih osebnih podatkov. Le-ti namreč postajajo enakovredni denarju oz. za naše podatke (vseeno, kako so bili pridobljeni) bodo določena podjetja odštela ogromne zneske. Tudi na ulicah nas kamere opazujejo na vsakem koraku, saj naj bi to povečalo varnost. Opazujejo nas lahko na povsod, v vsaki državi, spremljajo naše vsakodnevne navade, shranjujejo naše podatke. Gotovo nam SOVA lahko pove več o nas, kot vemo mi sami.

Živimo v Sloveniji, izbiramo lahko svojo obleko, glasbo, šolo, prostočasne dejavnosti, različne izdelke v trgovini, če nam pri nas niso všeč, se samo odpeljemo v Avstrijo ali Italijo, na poti nazaj še carine ni potrebno plačati! Kaj boljšega bi si človek lahko želel? Mogoče svobodno izbiro partnerja, zakon, ki poroko dovoljuje vsem, prav tako posvojitev otrok… Moram res odpotovati na Nizozemsko, da se lahko sprehajam po parku in kadim marihuano v spremstvu prostitutke za kasnejšo zabavo? Dokler naša svobodna, demokratična republika ne sprejme zakona o legalizaciji mnogih stvari, je to pri nas pač prepovedano. Svoboda v slovarski definiciji pomeni biti podrejen samo zakonom. Zakoni naj bi skrbeli za organizacijo v državi in varnost njenih državljanov in državljank, najpomembnejše je seveda pobiranje davkov. Na žalost nekateri naši zakoni varujejo le konzervativce, da istospolna poroka njim popolnih neznancev slučajno ne bi zmotila njihovega popolnega življenja v mehurčku belih sten, mašnih klopi in nazadnjaškega mišljenja.

23. november[uredi]

Slovlit[uredi]

Kmalu več, trenutno me spletna stran še rahlo bega in mede. To so maili in potem povezave do sporedov, opisov dogodkov?

Nova pisarija[uredi]

Uvod[uredi]

• Pismenost je v začetku 19. stol. pomenila slovnico

• Wikimedijina spletišča so namenjena gojenju skupinskega avtorstva

• Wikiknjige so rastoče knjige

Impresum ali kolofon: objavljen takoj za naslovno stranjo ali na koncu knjige in vsebuje iste podatke kot naslovna stran in še tiskarno. Na tej strani so tudi podatki o izvirnem naslovu knjige in prevajalcu, če gre za prevod, ilustratorju in drugih pomočnikov za izdajo knjige

Pismenost[uredi]

= obvladovanje znakovnega sistema za (pisno) komunikacijo

• Pri nas je pismenost postala nuja vsakega posameznika v 18. stoletju; danes določa prag civiliziranosti

Vnašalka = enter

• Samoumevna in obvezna je le splošna pismenost, ki vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji; Novodobna elektronska pismenost je nujni sestavni del splošne pismenosti

Analfabet = nepismen človek

ad hoc = za ta namen

Informacijska družba[uredi]

= ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo

• Marginalizirati = odrivati, potiskati na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja

Vračalka = backspace

• Bo e-knjiga nadomestila tradicionalno knjigo

Wikiji[uredi]

= vzorčna oblika sodobne pismenosti

• Wikimedija zajema Wikipedijo, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverzo, Wikislovar, Zbirko

• Slovenščina je vitalni jezik – digitalna orodja mu zagotavljajo nadaljnjo eksistenco

comfort zone – 16 svetovnih jezikov, ki se jim ni potrebno bati za preživetje

border line – 90 jezikov z nejasno prihodnostjo

umirajoči, mrtvi jeziki – jeziki, ki se pišejo in so ignorantni do zahtev informacijske družbe ali samo govorjeni jeziki, ki umirajo z zadnjimi govorci

• Status člankov na Wikipediji je urejen z licenco creative commons (cc), kar dobesedno pomeni 'licenca ustvarjalnega ljudstva'

creative commons = ustvarjalna gmajna

• prizadevanje za nevtralnost – nevtralnost je eden od glavnih wikipedijskih principov

srenja = ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj

eklatanten = očiten, jasen, prepričljiv

Avtor[uredi]

eminenten = znamenit, odličen

trivialni literaturi = »literatura za bralca«

elitne literature = »avtorska literatura«

• ni več pomembno besedilo »kot tako«, ampak se njegova teža določa v razmerju do bralca, zgodovinskega in aktualnega

• avtorski napuh; »klub vzajemne adoracije« – nagovarjanje kolegov k vzajemnemu citiranju

diletantizem = začetništvo

grafomanija, skribomanija = bolezni pisanja

• vsa pomembna spoznanja so napisali že Sumerci pred 5000 leti

• pismenost v skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovna, strokovna in znanstvena ter publicistična oz. novinarska

• znanstvene objave: objave v revijah, zbornikih, knjigah in spletiščih, ki imajo status znanstvenih publikacij

• strokovne objave: objave, ki znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu uporabniku in jih popularizirajo (učbeniki, leksikoni, enciklopedije)

• Domenico Fiormonte – italijanski digitalni humanist (angleški monopol)

Omenjene osebe na predavanjih[uredi]

Lierarni zgodovinarji

  • Boris Paternu (prešernoslovec)
  • Denis Poniž (pesnik, dramatik)
  • France Bernik (cankaroslovec)
  • Gregor Kocjan (kratka proza)
  • Igor Grdina (libretist)
  • Janko Kos (vse – univerzalen odgovor na testu)
  • Jožica Čeh
  • Lado Kralj (dramaturg, prevajalec)
  • Marija Stanovnik (etnologinja)
  • Marko Juvan (teoretik)
  • Matjaž Kmecl (politik)
  • Monika Deželak Trojar (klasična filologinja)
  • Taras Kermauner (dramaturg)
  • Tomaž Toporišič (dramaturg, prevajalec)
  • Tomislav (Tomo) Virk (teoretik)
  • Tone Pretner (polonist)
  • Tone Smolej (imagologija)
  • Vladka Tucovič
  • Zoran Božič (prešernoslovec)

Italijanski literarni zgodovinarji

  • Ivan Verč
  • Marija Pirjevec
  • Miran Košuta

Slovenski javni intelektualci

  • (Aleš Debeljak)
  • Boris A. Novak
  • Boris Pahor
  • Drago Jančar
  • Dušan Plut
  • Josip Vidmar
  • Peter Božič
  • Slavoj Žižek