Uporabnik:Lucija Podgornik

NOVA PISARIJA

PISMENOST

Avtor v prvem poglavju knjige razmišlja o pomenu pismenosti. Primerja pomen pojma, ki je veljal nekoč, torej učenost na neki višji ravni od ostale družbe - da je posameznik znal tudi pisno komunicirati ne samo ustno, ter z danšnjim pojmovanjem te besede. Danes ta beseda pomeni, da nekdo zna brati in pisati ter se z lahkoto in določenim predznanjem sooča z vsakodnevnimi problemi. Razmišlja tudi o pomenu digitalne pismenosti in kako to vpliva na naša življenja.

Informacijska družba

V tem poglavju je govora o digitalizaciji knjig ter kakšne prednosti in slabosti to prinaša. Izpostavi tudi nekaj očitanj in predsodkov tako za tiskane knjige kot digitalizacijo (npr. elektronske naprave težko razgradljive - tiskanje papirja neekološko). Izpostavi tudi problematiko založnikov, ki z izdajanjem in tiskanjem knjig želijo zaslužiti.

Wikiji

Wikimedia skrbi za najrazličnejše verzije wikija, kot je Wikipedija. To je spletna stran, na katero lahko vsakdo objavi nek svoj prispevek, ki pa ga potem lahko tudi drugi uporabniki urejajo. S tem spodbuja izboljšanje na podlagi različnih predlogov. Wikiji so spletna računalniška tehnologija druge generacije. Namen teh pa je, da lahko do teh podatkov dostopa uporabnik. Poglavje se nadaljuje z analizo uvrščanja slovenskega jezika glede na število napisanih člankov v našem jeziku in jih primerja s prevodi biblije v takratnem času. Na kratko nam predstavi tudi, kakšni so Wikipedijini sestavni deli in čemu so namenjeni (članek, pogovor, uredi, zgodovina). Nazadnje navede še po čem se razlikuje od drugih publikaciji (lahko prispeva vsakdo, uveljavlja sodelovanje,...) ter kakšne pozitivne vplive ima njen obstoj (vpetost v svet, kritično razmišljanje,...).

Slovarček

Prevod računalniških ukazov

• Enter: VNAŠALKA

Neznane besede

• Kod: sistem dogovorjenih znakov, ki predstavlja določene podatke, informacije

• Amiši - amiševsko: so pripadniki anabaptistične veje protestantske krščanske verske skupnosti, znani zlasti po preprostem načinu življenja, oblačenja in zavračanju moderne tehnologije v vsakdanjem življenju

• Analfabet: kdor ne zna brati, pisati

• Paradigma: vzorec, primer

2. domača naloga: SLAVISTIČNA REVIJA

Slavistično revijo izdaja Slavistično društvo Slovenije. V njen objavljajo še neobjavljene in strokovne članke na temo jezikoslovja in literarne vede. Prispevke, ki jih revija objavlja, se po uredniški presoji niso kvalificirali za objavo v drugi publikaciji. Objave so navadno v slovenščini, pojavljajo pa se tudi v drugih jezikih. Vsi članki, ki jih tukaj objavijo pa so tudi prosto dostopni v obliki pdf-ja. Če sta avtor in revija pravilno navedena, omogočajo tudi uporabo člankov v medijih. Poleg tega pa avtorjem ne zaračunajo stroškov uredništva, objave ter publiciranja in hranjenja člankov na spletu. Na predavanjih smo prejeli zadnji izvod revije in sicer letnik 70, št. 1. Revija ima rdeče platnice z belim naslovom in črnimi podatki. Je tanka in prijetna na dotik. V njej so objavljeni 4 članki in 6 drugih prispevkov. Eden od teh je v hrvaškem jeziku. Vsi članki imajo reviji ustrezno vsebino.

3. domača naloga: NACJI - KULTURA

Nacija - kultura je razstava Vuka Ćosića, srbskega spletnega interaktivnega umetnika. Poleg sebe pa je podpisal še Vaskota Simonitija, slovenski minister za kulturo. Razstava je razstavljena v MGML - Muzej in galerije mesta Ljubljana. Razstava prikazuje generirane twitte raznih uporabnikov. Za to razstavo je avtor tudi ustvaril nov font pisave, ki izgleda kot staro-natisnjene besede.

4. domača naloga: TRUBARJEVANJU IN DRUGIM MAŠAM NA ROB

Članek razmišlja o za slovenski jezik pomembno osebi - Primožu Trubarju. Razmišlja o njegovih dejanjih in kako jih cenimo ter pojmujemo danes. Dotakne se tudi pomembnosti o tem, da je včasih potrebno prekiniti in se oddaljiti tradicijam, če želimo napredovati. Omeni tudi Prešerna, ki je danes najpomembnejša zgodovinska oseba za slovenski jezik in pripomni, da brez ljudi, ki so ga kritizirali in usmerjali, ga danes ne bi poznali in pojmovali kot takšnega.

5. domača naloga: Popravljalci sveta

Ogledala sem si posnetek na youtubu, v katerem profesor Miran Hladnik predstavi Wikipedijo in povabi navzoče, naj jo začnejo uporabljati ne samo kot vir za črpanje informacij, ampak tudi za prispevanje in širitvi slovenske Wikipedije. Obrazloži tudi, da je ta spletna stran v zadnjih letih postala zanesljivejši, saj so napake odpravljene v roku minute. S širjenjem slovenske Wikipedije predavatelj opomni na razvoj in ohranitev slovenskega jezika. Strinjam se z idejo, da prispevanje na slovensko Wikipedijo omogoča in podpira obstoj slovenskega jezika, saj vsi raje brskamo po straneh v slovenskem jeziku, kot pa prevajamo. Všeč mi je bil zaključek, ko je predavatelj povabil učitelje, naj učencem predstavijo to spletno stran kot nekaj dobrega in jih dobro podučijo o poseganju v druga besedila.

6. domača naloga: GEOPEDIJA

Spletna stran na prvi pogled deluje zelo staromodno in zastarelo. Iskanje po njej pa je precej preprosto. Težave se je pojavila pri neprilagajanju velikosti strani na mobilnih napravah. Tudi zemljev je težko upravljiv in zastaja za gibi. Poiskala sem avtorje v bližini mojega kraja. Izjema, ki nima gesla na Wikipediji je Metka Cotič, ki pa ima povezavo ma dlib. Ostali avtorji pa že imajo wikipedijsko geslo.

7. domača naloga: popravljanje članka

Popravek 1Popravek 2Popravek 3Popravek 4 Popravek 5Popravek 6

8. in 9. domača naloga: WIKIMEDIJA

Spomenik_OF