Uporabnik:Lucija Karničar

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Vsebina

Nova pisarija[uredi]

Pod tem naslovom bom zapisovala zapiske in meni neznane besede iz učbenika Nova pisarija, ki ga je napisal Miran Hladnik

Pismenost[uredi]

Okvirno bi to veščino lahko opisali, kot obvladanje pisnega izražanja in komuniciranja, torej branja in pisanja. Nekoč je pisno izražanje pomenilo le pisanje na roko, danes pa je to tudi veščina tipkanja (prej na tiskalni stroj, danes pa na računalniku in prenosnem telefonu). Ta izraz se uporablja tudi v zaokroženih skupinah določenih strok (npr. kartografska pismenost).

S poglavja se mi je zdela zanimiva Hladnikova trditev: "Sporočilo brez bralca je mrtvo sporočilo in ne šteje." (19) in informacija, da lahko Cobiss izpusti iz svoje baze tiste avtorje, ki tekom leta niso bili nikoli izposojeni.

Informacijska družba[uredi]

Poglavje se večinoma ukvarja z vprašanjem ali bo tiskana knjiga preživela informacijsko dobo. Sama sem velika ljubiteljica tiskane besede in vonja nove, še ne prebrane knjige, a spoštujem tudi digitalne vire informacij pa tudi e-knjige prebiram. Mislim, da tako kot v knjigi to trdi Hladnik, tiskana knjiga ne bo izumrla, saj tudi po odkritju avtomobilov niso prenehali proizvajati koles. Cel problem se mi posledično zdi nadvse brez pomena.

Wikiji[uredi]

Zanimivo je kako je ime Wiki sploh nastalo, saj havajski izraz wikiwiki pomeni res hitro. Wikimedija z vsemi njenimi spletišči (Wikipedija, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverza, Zbirka, Wikislovar) res predstavlja hiter dostop do informacij. Preseneča pa me dejstvo, da je slovenščina v wikisvetu kar precej zastopana. Če nas je med višje razvite knjižne jezike najprej ponesel Dalmatinov prevod Biblije, kasneje Prešernova epska pesnitev Krst pri Savici, nas zdaj možnost uporabe digitalnih orodij v maternem jeziku uvršča med tako imenovane vitalne jezike (to je druga izmed treh skupin; prva je comfort zone, tretja pa border line).

Creative commons ali slovensko licenca ustvarjalnega ljudstva (cc ali "ustvarjalna gmajna") priznava kolektivno avtorstvo, saj lahko Wikipediji vsak posreduje svoje znanje in jo s tem obogati. Copy right © pa je veliko bolj zaprta avtorska zakonodaja.

Wikiji in šola[uredi]

  1. uzurpacija: nezakonita nasilna prilastitev
  2. postulat: predpostavka, izhodišče
  3. angažma: angažiranost

Avtor[uredi]

  1. nemanipulabilnost: nedotaklivost

Motivacija za pisanje[uredi]

Pišemo lahko iz različnih razlogov (zaradi predmeta vrednega ubesedovanja, zaradi samega sebe oziroma zaradi socialne skupine kateri pripadamo). Med neetične bi lahko uvrstili tudi bolezensko motivacijo, torej pisanje zaradi pisanja. Taki pisci niso primerni za strokovno pisanje, saj to zahteva zanimanje za temo o kateri pišemo.

  1. diletantizem: nestrokovno, površko opravljanje kakega dela
  2. hermetizem: lastnost, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
  3. inferiornost: manjvrednost

Kredibilnost[uredi]

Da pridobimo kar se da verodostojne podatke, naj bi avtorja besedila s katerim se soočamo preverili. V tem poglavju sem prvič slišala za spletišče Sicris, ki mi je zelo zanimivo in ga bom v prihodnje uporabljala. Zaupanje naj se ne prenaša iz enega področja v drugega (glej točko 1. pod tem naslovu). Aktivizem kredibilnost ruši, saj posplošuje in preprosto spregleda dejstva, ki so nasprotna nekemu prepričanju, ki ga zagovarja. Tako kot na socialnih omrežjih pritiska na nas, ker pozna naše interese, mi pa slepo sledimo množici. Na wikijih, kjer je znanje zastonj in se lahko vsak okoristi našega znanja pa vlada socialna zavist (le kako lahko nekdo uspe z našim znanjem), a to je na podlagi cc dovoljeno. Je pa glede avorstva vseeno lažje delovati v wikijih, kot pa da si vezan na neko ustanovo, urednike ali sumičave bralce. Res da za to delo dobiš plačilo, a kaj ko ustanove velikokrat zavirajo prelomna odkritja in novitete. Poleg spletišča Sicris, sem se v tem poglavju seznanila tudi s sopletiščem Hervardi, ki pa po primeru iz Nove pisarije ni posebno kredibilen (Cankar je bil umrorjen?). Znanstvene revije članke, ki se jim zdijo primerni za objavo, pošiljajo recenzentom, ki pregledajo če je s člankom vse kot se šika. S tem članek še pridobi na kredibilnosti. Če pa recententi ugotovijo, da članek ni primeren, ga v reviji sploh ne bo ali pa ga bo avtor moral popraviti. Nek prispevek pa, naj gre skozi roke recenzenta ali ne, kredibilnost izgubi če avtor ni vešč v postavljanju ločil, velikih začetnic in ostalih pravil.

  1. Sokalova potegavščina: Fizik Alan Sokal je spisal nenavaden humanistični članek, ki ga je univerzitetna revija celo objavila.
  2. Humboldtovska vera: Izvir akademskega dela je gola znanstvena radovednost, tešenje radovednosti pa njegov smoter.
  3. Znanstveni lapurlatizem: Znanost zaradi znanosti.
  4. Tendenca: Prizadevanje za dosego, uresničitev nečesa
  5. Uzurpacija: Nezakonita, nasilna prisvojitev
  6. Kliktivizem: Uspehi socialnih omrežij
  7. Antagonizem: Nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej
  8. Strokovni recenzent: storkovni presojevalec

Ločila[uredi]

Vezaj (-) Med priimki in priimki ter vzdevki (Ada Vidovič-Muha, Svetlana Ražnatović-Ceca).
Pomišljaj (–) Med besedami v povedi (Jedel je in pil vino – črno).
Dolgi pomišljaj (—) Leži med povedmi (Ni ga imela rada. — Ljubila ga je.)
Zaimek  le-ta Uporablja se le v tiskani besedi, z uporabo delamo razliko med pisano in govorjeno slovenščino. Se odsvetuje.
Narekovaji V digitalnem pisanju se uporabljajo srednji (»«), v ročnem vejični (,, ''), za označevanje pomenov besed pa narekovaji varianta zgoraj/zgoraj (npr. apple, ang. 'jabolko').
Dvopičje Levostično ločilo, ki je nepotrebno pred naštevalnim nizom (npr. Med filologije spadajo italijanska, nemška …)
Kratice Kratic itd., itn., npr. … načeloma ne uporabljamo v isti povedi.
Tropičje Se v leposlovju uporablja namesto itn./itd. Pred seboj nima vejice.
Podpičje Kadar je vejica prešibka, pika premočna, mi pa nekaj pojasnjujemo.

Kako navajamo vire[uredi]

Knjiga Na spletu: Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. (COBISS)

Na Wikijih: *Tone Svetina. ''Volčiči''. Ljubljana: Borec, 1980. {{COBISS|ID=21824512}}

Na papir: Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980.

Članek v zborniku Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman? Slovenski roman. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.
Poglavje Joža Mahnič. Zgodovina slovenskega slovstva, 5: Obdobje moderne. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.
Spremna beseda Ivan Potrč. [Spremno besedilo na zavihkih ščitnega ovitka.] Karel Grabeljšek. Nioba. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977. (COBISS)
Razprava v reviji Urška Perenič. Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov. Slavistična revija 60/3 (2012). 365–82. (COBISS)
Članek v časniku Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13. (COBISS)
Članek na dLibu Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. (COBISS) dLib

Opomba: letnik 34, številka 1-2

Enciklopedijsko geslo Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012. oziroma

Planinska povest. Wikipedija: Prosta enciklopedija 10. jan. 2012.

Forum Marko Juvan. Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«. SlovLit 10. jan. 2013.
Spletni tečaj J. Simon Rofe in Yenn Lee. Understanding Research Methods [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014.
Blog Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.
Članek na spletišču Miran Hladnik. Slovenski viteški roman. 7. dec. 2010. Daljša verzija članka za zbornik Vitez, dama in zmaj: Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem, 1: Razprave. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2011. 275–82. (COBISS)
Zapis v podatkovni zbirki Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.
Diplomska naloga Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx
Prosojnice, video predavanja, animacija Anubis Animation (Ancient Egypt). Youtube 21. maja 2012.
Zemljevid Sloj – Literarni spomeniki. Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014.
Fotografija Slika 4: Srne pa jelen. Fotoalbum 171. Foto Miran Hladnik 9. jun. 2012. ali

Slika 4: Miran Hladnik. Srne pa jelen. Fotoalbum 171. 9. jun. 2012.

Risba Slika 13: Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. apr. 2014.
Glasbeno delo Frédérik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen.
Radijska, televizijska oddaja Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbulenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC.
Film Ferdo Delak. Triglavske strmine. Scenarij Janez Jalen. Sava film 1932.

Napake pri citiranju:

  1. nepoznavanje temeljnih referenc
  2. poznavanje referenc zgolj v enem jeziku ali znotraj ene »šole«
  3. vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference, čeprav za temo niso dovolj relevantni
  4. nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo
  5. samocitiranje
  6. citiranje zaradi citiranja samega – Dragica Haramija (2003: 113) piše, da na leto izide okrog sto slovenskih romanov. > Na leto izide okrog 100 *slovenskih romanov. — Sklicevanje je nepotrebno, ker ne gre za avtorsko izjavo oz. odkritje citiranega avtorja, ampak za javno dostopne podatke. Če domnevamo, da bralcem ne bo jasno, od kod smo jih vzeli, dodamo vir, npr. Cobiss pokaže, da na leto izide okrog 100 slovenskih romanov.
  7. navajanje http-jev, zlasti dolgih, je popolnoma odveč, URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij
  8. še bolj narobe je navajati samo http-je brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu
  9. za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji
  10. navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov (in avtorjev) gesel, iz katerih smo črpali, ne zadošča

Žanri[uredi]

Strokovno besedilo ima dva pomena:

  1. kot disciplina, ki poimenuje posamezna znanstvena področja
  2. tisto kar ne dosega kriterijev znanstvenega

vrste člankov:

  • Izvirni znanstveni članek je prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji.
  • Pregledni znanstveni članek sintetično in kritično poroča o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja in jih nadgrajuje s svojimi stališči.
  • Strokovni članek obravnava že objavljena spoznanja (strokovna revija za literarno vedo je Otrok in knjiga).
  • Poljudni članki popularizirajo in družbeno osmišljajo raziskovalna spoznanja.
  • Elaborat je izčrpen strokovno dokumentiran spis.
  • Ekspertiza je izvedensko mnenje ali poročilo.

Poznamo še številne druge žanre člankov in drugih objav. Ustna izvedba katerega koli izmed teh spada med izvedena dela.

  • Monografija je znanstveno delo, ki obravnava eno vprašanje ali eno temo. Mednje štejemo tudi diplome, magisterije in disertacije.

Neznani pojmi:

  1. Konciznost: jasnost, natančna izoblikovanost
  2. UDK: univerzalna decimalna klasifikacija

Popravljanje[uredi]

Lektura in lektoriranje je popravljanje besedil drugega pisca, da bi bilo besedilo optimalno. Ne posega pa se v vsebino (sklicevanje na licentio poetico).

Korektura in korigiranje je odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzroči stavec ali pa odprava napak pri OCR. Tudi pri korigiranju se vsebina ne spreminja tekom popravljanja. Uredništvo ali urednikovanje je ime za vrsto kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi. Urednik besedilo lahko objavi ali pa zavrže. Odloča se tudi vrstni red člankov v publikaciji.

Neznani pojmi, zanimivi pojmi:

  1. Rdeči svinčnik: nekdanje lektorjevo orodje

Komunikacija v stroki[uredi]

E-pošta[uredi]

Dobro ali pravzaprav nujno je vedeti, da je nevljudno, če se na prejeti odgovor ne zahvalimo in potrdimo, da smo ga prejeli. Priporočljivo je odgovarjati takoj in se držati pravopisa. Priponke pa naj bodo v razširjenih formatih (doc, jpg, xslx ipd.), njeno ime pa naj bo kratko, pomenljivo innaj namesto presledkov uporabljamo podčrtaj (_).

Neznani pojmi:

  1. Frankiranti: nalapiti znamko kot dokaz, da smo plačali poštnino
  2. Koncipirati: napraviti, sestaviti koncept, osnutek

Socialna omrežja[uredi]

Ime za načine družbene komunikacije, ki jih je prinesla nova socialna paradigma.

Neznani pojmi:

  1. Konotacija: pojav, da dobi beseda drug, zlasti čustveno, osebnostni obarvan pomen
  2. Eksplotacija: neplačano prilaščanje proizvoda tujega dela, izkoriščanje
  3. Dunbarjevo število (Dunbar's number): maksimalno število stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko vzdržuje posameznik

Literarna kritika[uredi]

Tisti, ki jo piše mora upoštevati beročo publiko, piše subjektivno, polemično, jasno, poučno in zabavno in naj bralce le ozavešča. Nanje vpliva čas in družbene razmere, zato niso trajno veljavna. Strokovna kritika (strokovno besedilo) kritizira strokovno ali znanstveno, literarna (publicistično besedilo) pa literarno delo.

Neznani pojmi:

  1. inercija: lenobnost, nedelavnost

Enciklopedični članek[uredi]

Temelji na jedrnatosti.

Pri Wikipediji podimo pozorni:

  • sodelujemo z drugimi pisci
  • vrednostna nevtralnost (ne pišemo o sebi ali aktivistično)

Biografski članek[uredi]

Ko pišeš v Wikijih, ustvarjaj povezane npr. na wikivir ali na kategorijo v zbirki (oboje le zapišemo v dveh zavitih oklepajih).

Učbenik[uredi]

Specifike učbeniškega pisanja:

  • dialoškost (vaje in naloge)
  • povzemanje in ponavljanje
  • poenostavljanje, kratke in zapomnljive definicije in naštevanje
  • privlačna tipografija (barve, okvirji, ozadja, slike)
  • skupinsko avtorstvo
  • povezovanje v serije

Regulativno vlogo ima ministrstvo. Pričakovano bi bilo, da bi se v kratkem učbeniki digitalizirali in bili prosto dostopni pod licenco cc. Je pa učbenik vreden polovico manj točk, ki jih raziskovalcu prinese monografija.

Strokovni blog[uredi]

Blog ali spletnik je spletni dnevnik (weblog). Potrebno se je odzivati instantno. Njihove avtorje je treba citirati z imenom in priimkom, če le tega niso predobro skrili. So pa blogerske objave brez intenzivne argumentcije in citiranja. Prav tako niso podvržene reccenziranju in zato nimajo statusa strokovnega besedila.

Neznani pojmi:

  1. Ažurnost: "biti na tekočem"
  2. Slonokoščeni stolp: metafora, ki predstavlja samozadostnost stroke, ki je vzvišena, praznotna, izolirana in odmaknjena od realnega sveta
  3. Diapazon: zvočni obseg človeškega glasu ali instrumenta.

Spletni forum[uredi]

Lahko bi mu rekli tudi spletna oglasna deska. Nadaljuje tradicijo forumskega strokovnega pogovarjanja (elektronska oglasna deska BBS in poštni seznam electronic mailing list). Sporočila v forumih se arhivirajo. Ponuja se tudi možnost sledenja temi, kar v slovenščini imenujemo nitkanje (threading). SlovLit je forum, ki pokriva literarno zgodovino in jezikoslovje, zlasti v slovenščini.

Neznani pojmi:

  1. Srenja:skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi.

Slog[uredi]

Sestavni deli[uredi]

Kompozicijski elementi strokovnih besedil so:

  • ime avtorja
  • naslov
  • izvleček
  • Ključne povezave
  • kazalo
  • telo besedila (uvod, teorija, metoda, gradivo, analiza, sklep)
  • literatura
  • priloge: slike, tabele, grafikoni, opombe

Da si lažje zapomnimo uporabimo angleško kratico IMRAD (introduction, methods, results and discussion) ali pa slovensko UMRIS (uvod, metode, rezultati in sklep). Če je avtor vezan na ustanovo mora svojim delom dodati tudi naziv ustanove. Včasih imenu sledi tudi njegova spletna stran in univerzalna številka raziskovalca (ORCID).

Naslov[uredi]

Najbolj radikalni povzetek teksta. Nosi naj sporočilo cele razprave. Za razliko od ključnih besed tvori sklenjeno sporočilo, ključne besede so le nanizane. Naslov naj ne vsebuje krajšav in naj bo pravopisno brezhiben. vsebuje naj do deset pomensko polnih besed (ne pa besed z nizko terminološko vrednostjo). Podnaslov naj ne ponavlja izrazov iz naslova in naj bo od njega ločen z dvopičjem, začne pa naj se z veliko začetnico. Ko naslov prevedemo v angleščino se lahko držimo angleških ali pa slovenskih pravil glede velikih začetnic in ločil, a moramo biti dosledni in izbrati le en način.

Neznani latinski pregovori:

  • Nomen est omen (ime je pomenljivo): pričakuje se, da naslov zadane vsebino

Izvleček[uredi]

Tudi sinopsis ali abstakt v glavi članka je krajša oblika povzetka (preden so povzetek ukninili). Postavljen je takoj po naslovu in vsebuje največ 10 vrstic (100 do 500 besed). Je nekakšno vodilo pri pisanju razprave. Izogibati se moramo dolgoveznosti.

Sestavljen je iz:

  • predmeta raziskave
  • metod
  • rezultatov
  • sklepa oz. implikacije

Ključne besede[uredi]

Predstavljajo ožja predmetna področja, ki sestavljajo članek. Izrazi morajo biti frekventni in imeti terminološko težo. Največkrat gre za utrjene termine.

Neznani pojmi:

  1. Neologizem: beseda ali besedna zveza, ki na splošno ni uveljavljena

Kazalo vsebine[uredi]

V Wiki svetu ga lahko skrijemo ali pa ga zbrišemo z besedo NOTOC med dvema podčrtajema (_). Če ga hočemo drugje kot je naveden pa zapišemp besedo TOC med dvema podčrtajema. Smiselno strukturirano kazalo se obrestuje s preglednejšo razporeditvijo snovi.

Povezave[uredi]

To so klikljivi deli besedila. So oblika sklicevanja.

Neznani pojmi:

  1. Hipertekst

Napake[uredi]

  1. gostobesednost (dolgoveznost, epskost, ponavljanje, tavtološko izražanje)
  2. nerazumljivost (zapletenost, enigmatičnost sporočila)
  3. pomanjkanje konteksta
  4. slogovni manierizem (uporaba arhaizmov, literarno markiranje sloga, duhovičenje, demonstracija »dobrega sloga«)
  5. slogovna puščobnost
  6. pristranskost (pretirano poudarjanje svojega stališča, odvisnost od jezika obravnavanega literata, ideologizacija sporočila)
  7. nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca
  8. skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom
  9. mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost

Gostobesednost[uredi]

Ne pišemo romana. Izražanje naj bo jedernato. Prečrtljivi izrazi, ki jih sama rada uporabljam so: tudi, zagotovo, seveda, določen, različnih ...

Neznani pojmi:

  1. Informativni pasus: pomenski del, odlomek

Nerazumljivost[uredi]

Dobra znanost ceni veščino preprostega izražanja zapletenih spoznanj.

Neznani pojmi:

  1. Imponirati: vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja

Manierizem[uredi]

Besedilo naj bo sklenjeno in naj lepo teče.

Pristranskost[uredi]

Naš čustveni odnos do besedila naj ne vpliva na strokovno besedilo. Ni dobro da nas zavede čut za socialni aktivizem (ne pišimo le za to, da dokažemo neko svoje stališče).

Neznani pojmi:

  1. Metastaza: skupek rakastih celic, ki se razširi iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu
  2. Tendenca: težnja, prizadevanje za dosego, uresničitev nečesa

Terminologizacija[uredi]

Strokovno izražanje je nerazumljivo, zato kompleksne besede predstavimo preprosto. Če pa hočemo pisati strokovno besedilo se moramo najprej terminološko razgledati, da termine razumemo. (jasno izrazje + termini = razumljivost)

Spol in število[uredi]

Uporaba moškegaspola za množico se dandanes spreminja v uporabo obeh spolov (posledica socialnega aktivizma). Nevtralni slog uporabljamo, če pišemo v 1. osebi množine, saj dajemo občutek avtoritete. V določenih primerih pa je primernejša 1. oseba ednine, saj se z uporabo te izpostavimo.

Mentalno brambovstvo in servilnost[uredi]

To pomeni odnos med domačim in tujim. Servilci pravijo, da se moramo zgledovati po tujih vplivih in temah. Brambovci pa, da za nas obstaja le slovenska literatura.

Govorna prezentacija[uredi]

Prosojnice[uredi]

Za njihovo izdelavo uporabljamo prezentacijske programe (Power Point, Libre Office ...) Naj nimajo preveč teksta, preveč barv, sparkljivega ozadja, eksotičnih fontov, preveč slikovnih prehodov med diapozitivi, zabavnih sličic brez informativne vrednosti in plesočega besedila.

Neznani pojmi:

  1. Konciznost: jedrnatost
  2. Pechakucha: prezentacijski model, ki je namenjen šest minutnim predstavitvam z dvajsetimi prosojnicami, ki si slede v ritmu 20 sekund.

Vizualizacija[uredi]

Fotografije[uredi]

Ker smo ljudje bolj dovzetni za vizualno-prostorsko mišljenje, slikovne informacije prevladujejo nad besedilno. Slikovna informacija predstavlja manjši napor. Avtorstvo fotografij pa je še vedno strogo ndividualno. CC ohranja kategorijo individualnega avtorstva z atrubutom by, ki zahteva, da pri uporabi izdelka v prostem dostopu vedno navedemo ime njegovega tvorca in mu priznamo avtorstvo.

Njihovo pojavljanje in citiranje je različno od teksta:

  • Pojavlja se več fotografij skupaj ali pa ob fotografiji stoji tekst.
  • Fotograf je večinoma en sam.
  • Fotograf je načeloma podpisan za naslovom slike.

Neznani pojmi:

  1. Veduta: mesto, pokrajina ali njun del, ki se vidi z določene točke
Licenciranje fotografij[uredi]

Kar se tiče Wiki sveta mora zakonodaja ustrezati tisti v Sloveniji in tisti v ZDA. Zaradi naše zakonodaje ne smemo objavljati kiparskih in slikarskih upodobitev avtorja, knjižnih ilustracij, fotografij stavb in kamnoseško obdelanih nagrobih kamnov, razen če je od smrti avtorja minilo 70 let. Drugje avtor lahko da privoljenje, da se fotografija dela lahko uporablja, razen če dela stojijo na javnih mestih in so že zaradi svobode panorame (POF, freedom of panorama), v javni rabi in jih lahko uporabljamo brez umetnikovega dovoljenja. V slovenski zakonodaji tega ni, lahko pa objavljamo knižne ovitke, naslovne strani revij, ovitke cedejk in igric ter zaslonske posnetke, če so ti v omejeni ločljivosti. Z zalogo javno dostopnih fotografij bi lahko vzpostavili svobodno kulturno izmenjavo, kjer avtor izgubi pomen.

Neznani pojmi:

  1. Rigidno: neprožno, togo
  2. Diletantizem: nestrokovno, površno opravljaje kakega dela
  3. Atavizem: ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih
Nalaganje na wikije[uredi]

Skoraj vse nalaganje se dogaja v zbirki, zato je treba izpolniti obrazec. Dobro je, če fotografijo opremimo s ključnimi besedami in jo dobro opišemo. Slabo dokumentirane slike so označene s predlogo ovl v dvojnem zavitem oklepaju (opis, vir, licenca). Če pomanjkljivosti takrat ne popravimo, fotografijo izbrišejo.

Infografika[uredi]

Oblika vizualizacije podatkov, ki izrablja sposobnost človeškega vida za hitro in jasnejše dojetje vzorcev ali trendov v kompleksnih podatkovnih nizih.

Tabele[uredi]

Primer: Tabela literarnih zgodovinarjev na oddelku za slovenistiko

Ivan Prijatelj starejša književnost
France Kidrič Prešeren
Anton Ocvirk Teorija primerjalne literarne zgodovine
Marja Boršnik Ivan Tavčar, ženske teme, Gradnik, Aškerc, literatura 19. stoletja
Anton Slodnjak pokriva kompletno literarno zgodovino
Boris Paternu slovenska sodobna poezija (tudi NOB), Prešeren, tipologija slovenske književnosti
France Bernik Jenko, Cankar, kasneje tudi predsednik SAZU
Franc Zadravec romanopisje, Gradnik, Cankar, Literarna zgodovina v osmih knjigah (s Pogačnikom)
Matjaž Kmecl Pripovedna proza 19. stol., Levstik, novela (dizertacija)
Helga Glušič izseljenska literatura, sodobni slovenski roman, mladinska literatura, Kosmač (dizertacija)
Jože Koruza starejša književnost, dramatika (Grum), zbrana dela Prežihovega Voranca
Tone Pretnar starejša književnost, verzologija, utemelji grafomanijo
Irena Novak Popov sodobna slovenska poezija
Marko Juvan literarna teorija, medliterarnost, prešernoslovje
Boža Krakar Vogel didaktika
Mateja Pezdirc Bartol dramatika, mladinska književnost
Alojzija Zupan Sosič sodobni slovenski roman, potopisi, avtobiografije, ženska problematika, teorija pripovedi (naratologija)
Igor Saksida mladinska književnost, dramatika (zdaj je na Pedagoški fakulteti)
Ivo Svetina verzolog (o baladi), mladinska literatura (zdaj učitelj v Celovcu)
Alenka Žbogar didaktika, slovenska kratka proza
Darja Pavlič slovenska kratka proza, sodobna poezija (prej profesorica na FFMB)
Urška Perenič literarna teorija (sistemska in empirična), književnost 19. stoletja

Grafikoni[uredi]

Pri grafikonih ne smemo pozabiti na legendo.

Zemljevidi[uredi]

Neznano pojmi:

  1. sporadično: tako, ki se ponavlja od časa do časa

Besedni oblak[uredi]

Wordle in Voyant tools.

Iskanje[uredi]

Iskanje je lažje, če avtorje prej popišemo. Pa ne le avtorje, ampak tudi založbe in posamezne objave. Mednarodno je to številka ORCID, to si avtor lahko pridobi z registracijo. Rekli bi ji lahko avtorski DOI. Večina kratic, ki so omenjene v tem poglavju, so razložene in omenjene spodaj, v razdelku Kratice.

Neznani pojmi:

  1. disambigvacija: razločitev pomenov

COBISS ID[uredi]

Z njo je opremljena vsaka slovenska objava. V wikijih jo označimo (COBISS), drugje po svetu namesto te številke uporabijo številko ISBN. Lažje lahko iščemo, če številki revije, ki jo iščemo dodamo leto izida (py=leto, ki ga iščemo).

Podatki in podatkovne zbirke[uredi]

Prizadevanje naj podatek (data) zamenja izraz zajemek (caption)? Slednji naj bi natančneje izražal produkcijo in reprezentacijo znanja v humanistiki in zunaj nje. Podatek je dan, zajemek pa je nekaj, kar je bilo vzeto oz. zajeto. Poljubno lahko črpamo iz podatkovne zbirke Razvezani jezik: prosti slovar žive slovenščine (SSKJ, Besede slovenskega jezika in ostale zbirke na spletišču Fran).

Iskanje po dLibu[uredi]

URN je povezava na skenirano številko neke revije. Poleg URN-ja pa dobimo tudi link do slike skenirane revije v formatu pdf.

Seznami[uredi]

  • taki z zvezdico
  1. taki so oštevilčeni (z grabljicami)

Digitalna humanistika[uredi]

Segment znotraj nje je empirična literarna veda in ta nas zanima. Jezikoslovje pa je obravnavano na področju računalniškega jezikoslovja. Temelji na konstrukciji in uporabi podatkovnih zbirk. Med seboj na globalni ravni so vsi digitalni humanisti odprti in so raziskave interdisciplinarne. Slovenija je vključena v projekta DARIAH in CLARIN. Kultoromika je nova veda, ki z Googlovim Ngram viewerjem detektira dinamiko kulturnih pojmov in pojavov skozi stoletja v sedmih najbolj razširjenih evropskih jezikih.

Empirične metode[uredi]

Ker ni eksperimentiranja moramo opazovati dejstva in raziskavam dodajati lastne čutne izkušnje.

Tri dejavnosti digitalne humanistike[uredi]

  1. digitalizacija (skeniranje, snemanje)
  2. optično prepoznavanje (OCR)
  3. identifikacija (DOI)

Neznani pojmi:

  1. atribucija: pristojnost, kompetenca

Kratice[uredi]

  • IMRAD: introduction, methods, results and discussion
  • UMRIS: uvod, metode, rezultati in sklep
  • ORCID: univerzalna številka raziskovalca
  • OCR: optično prepoznavanje znakov
  • ISBN: identifikacija knjižnih objav
  • ISSN: identifikacija periodike
  • DOI: identifikacija spletnih objav
  • UDK: univerzalna decimalna klasifikacija
  • EAN: mednarodna številka artikla ali črtna koda
  • POF: svoboda panorame (freedom of panorama)
  • COBISS: Cooperating Online Bibliographic System & Services
  • COBISS ID: identifikacija v COBISSu (COBISS|ID=nnnnnn v dveh zavitih oklepajih)

Bližnjice[uredi]

  • Con+F najdi
  • Con+A zajemi celo besedilo
  • Alt+Tab pokaži vsa odprta okna
  • Con+C izreži
  • Con+V prilepi
  • =naslov v Wikijih=
  • ležeče v wikijih
  • krepko v wikijih
  • ležeče in krepko v wikijih

Simpozij Obdobja (Rokopisi slovenskega slovstva od srednjega veka do moderne)[uredi]

  • Trajanje: 16. - 18. novembera 2017
  • To je bil 36. simpozij Obdobja
  • Predavali so: Roberto Dapit, Marjan Dolgan, Tone Smolej, Miran Hladnik ...
  • Tema naslednjega simpozija: Starejši mediji slovenske književnosti: Rokopisi in tiski

Velikost črk[uredi]

  • verzalke: samo velike črke
  • kapitelke: prva črka je večja od ostalih

Ob branju Slavistične revije[uredi]

Ker še nisem dovolj podkovana, da bi razumela vse strokovne članke, sem jih na začetku le preletela, da sem videla kakšna je njihova zunanja zgradba. Kasneje pa sem se lotila branja povzetkov, da sem spoznala, kaj je njihovo bistvo. Na podlagi ugotovitev sem si izbrala par člankov, ki so mi predstavljali največji interes in jih prebrala. Po mojem mnenju je najzanimivejši članek: Jezik Poljanskega rokopisa - jezik rokopisa na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Prikazuje namreč različne jezikovne pojave, ki so jih tedaj Slovenci na tem področju uporabljali.

Jezik Poljanskega rokopisa - jezik rokopisa na prehodu iz 18. v 19. stoletje[uredi]

Kljub temu, da je imel tedaj slovenski knjižni jezik že dvestoletno tradicijo, so se zapisi tedaj po deželah močno razlikovali. Poljanski rokopis je napisan v rovtarskem narečju. Torej rokopis ponuja obsežno gradivo za zgodovinskojezikovne raziskave. Rokopis naj bi nastal po večih predlogah, naprimer nemško Kristusovo življenje in slovenski rokopis iz srede 18. stol. z naslovom Jezusovo življenje v sto postavah. Tako kot predhodnji besedili, je Poljanski rokopis poskusil vero približati preprostemu ljudstvu ali pa jo vsaj okrepiti. Avtor tega rokopisa je moral biti izobražen in razmeroma dobro jezikovno podkovan in razgledan. Svoj zapis pa je močno posplošil, da je z njim lahko dosegel čim večje število ljudi, ki niso premogli teh lastnosti.

Le kdo se je rodil ali pa umrl na dan mojega rojstva?[uredi]

28. januarja so se rodili sledeči pisatleji ali pesniki:[uredi]

  1. António Feliciano de Castilho, portugalski pesnik (1800)
  2. José Julian Martí y Perez, kubanski pesnik in pisatelj (1953)
  3. Sidonie-Gabrielle Colette, francoska pisateljica (1873)
  4. Smiljan Rozman,slovenski pisatelj in dramatik (1927)
  5. Ismail Kadare, albanski pisatelj (1936)

28. januarja so preminuli sledeči pisatelji ali pesniki:[uredi]

  1. Henri Murger, francoski pisatelj Henri Murger, francoski pisatelj (1861)
  2. Adalbert Stifter, avstrijski pisatelj (1868)
  3. Ciril Kosmač, slovenski pisatelj (1980)
  4. Josip Aleksandrovič Brodski - Joseph Brodsky, rusko-ameriški pesnik (1996)
  5. Astrid Lindgren, švedska pisateljica (2002)

Kaj so pisali na SlovLit na moj rojstni dan leta 2016[uredi]

28. januarja 2016 se je na SlovLitu odprlo vprašanje: Fran ali Franc Kidrič. Ker je Franc nemško ime so ga Slovenci, ki so delovali v času narodnega preporoda pa tudi že prej, imena poslovenili. Tako imamo Slovenci Franceta Prešerna in Frana Levstika.

Ker je bil Kidrič pomembna oseba na Slovenskem, je njegovo ime pod večino urednikov Fran, čeprav je ta pisal in tudi predaval le v nemščini.

Pojavi pa se tudi dilema, da pripadnosti dandanes ne izkazujemo več z imeni. Danes je vseeno ali si Franc v Sloveniji, saj imen dostikrat ne poslovenjujemo več. Opazimo pa lahko, da so nekoč to počeli ne le z imenom Franc, temveč tudi z imenom Jožef (spremenijo v Josip).

Predavanje v sklopu razstave Alma M. Karlin - Kolumbova hči[uredi]

V Cankarjevem domu, v dvorani Lilly Novy, je na god svete Lucije (torej v sredo, 13. decembra) ob 19h potekala prireditev Moja srečanja z Almo. Vodila jo je Nela Malečkar. Govora je bilo o novostih na področju raziskovanja življenja in dela svetovne popotnice Almine M, Karlin s Celja.

Kaj je Hladnikm na Wikipediji postoril v zadnjih dneh?[uredi]

  1. Pri članku Slovenska talija je za in pred referenco navadni oklepaj zamenjal z lomljenim oklepajem (<,>), zamenjal vrsti red odstavkov in popravil navedbo vira.
  2. Pri članku Wikipedija:V živo je spremenil ime delavnice v wikidelavnico, zmanjšal število udeležencev iz 20 na 19 in dodal sliko.
  3. Pri članku Boža Krakar Vogel je dodal kategorijo Žagarjevi nagrajenci
  4. Pri članku Miran Hladnik je dodal kategorijo Žagarjevi nagrajenci