Uporabnik:LucijaHrušovar

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

O Slavistični reviji[uredi]

Jezikovna analiza Svetega pisma Nove zaveze (1984)[uredi]

Poglavitni namen prevoda Svetega pisma, da dobijo ljudje možnost spoznavati temeljno versko izročilo. Ker vsebuje Sveto pismo tudi kulturo in filozofijo starega orientalskega sveta in v nekaterih delih predstavlja vrh judovske poezije, postane to tudi v obratni smeri vzorec, po katerem se oblikuje narodova kultura in z njo knjižni jezik. Sveto pismo postane pri večini narodov najpomembnejše versko in hkrati eno ključnih literarnih del.

Načela o prevajanju so se v zgodovini deloma spreminjala, vendar so ves čas izvirala iz nekaj nespremenjenih predpostavk. Sodobni prevod Svetega pisma mora izhajati iz štirih, delno nasprotujočih si izhodišč: čim večja zvestoba izvirnemu grškemu oz. hebrejskemu besedilu in duhu izvirnika; omogočanje bralcu dojeti vsebino in pomen zapisanega; usklajanje s sočasnim knjižnim jezikom; hkratno upoštevanje literarnega izročila v njem in ohranjanje značilnosti njegovega sloga.

V svetovni in tudi domači biblicistki je že dalj časa splošno utrjena zadeva, naj moderni prevodi Svetega pisma izhajajo iz izvirnikov oz. predlog, ki so le-tem najbližji.

Prevod Svetega pisma mora biti v vsakem obdobju razvoja kakega naroda usklajen z njegovim kulturnim razvojem, zlasti jezikovno, da je ljudem omogočeno kar najavtentinejše razumevanje besedila.--LucijaHrušovar (pogovor) 21:38, 17. oktober 2014 (CEST)

Literarno vedni dogodek tega tedna[uredi]

Nagrada Kristine Brenkove 2014[uredi]

V sredo, 22. oktobra 2014, na dan rojstva slovenske pisateljice Kristine Brenkove, je Združenje knjižnih založnikov in knjigotržcev Slovenije, podelilo Nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. Nagrada je bila podeljena na slavnostni prireditvi, poleg nominirancev pa so na prireditvi tudi prisostvovali tudi dr. Uroš Grilc, Bedita Mlinar in Andrej Rozman Roza.

Izmed 33 slikanic je žirija izbrala 5 nominiranih del: Maša Ogrizek in Dunja Jogan: Slon na drevesu. Trst: Založništvo Tržaškega tiska, 2014. Lucija Stepančič in Damijan Stepančič: Anton! Dob: Miš, 2014. Tomaž Šalamun in Arjan Pregl: Modro ne bo. Jezero: Morfem, 2013. Bina Štampe Žmavc in Polona Lovšin: Princesa srca. Dob: Miš, 2013. Huiqin Wang: Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014 (Zbirka Velike slikanice).--LucijaHrušovar (pogovor) 16:18, 23. oktober 2014 (CEST)

Nova pisarija[uredi]

Pismenost[uredi]

Delo Nova pisarija je nadaljevanje in dopolnilo Praktičnega spisovnika, ki je sestavljeno iz šestih natisov. Ti so izhajali med letoma 1990 in 2002 ter skrbeli za standardiziranost strokovnega pisanja.

Posvetila se bom predvsem pomenu pismenost. Skozi čas je imela ta beseda različne pomene, saj je na začetki 19. stoletja v naslovih Vodnikovih knjig pomenila razumevanje slovnice, danes pa pomeni digitalno, informacijsko, medijsko, ekološko, finančno, kulturno... pismenost. Pomen se je torej zaradi napredka civilizacije zelo razširil.

Biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za komunikacijo. Od konca 18. stoletja naprej je pismenost postala nuja za vsakega posameznika. Pismenost določa prag civiliziranosti, tako se najbolj civilizirane (najrazvitejše) države po pismenosti gibljejo blizu stotih odstotkov. Splošna pismenost je samoumevna in obvezna. Ta vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji. Pismeni ljudje so bolj suvereni, z njimi je tudi težje manipulirati.

Pismenost po tradiciji razumemo kot dvojno sposobnost- sposobnost sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja. Brez aktivne udeležb v komunikaciji pismenosti ni.

Pojem pismenosti se bo v prihodnosti še zelo spreminjal. Napoveduje ga brisanje meje med pisanjem, tipkanjem in narekovanjem v komunikacijske naprave. Povsem možno je, da pismenosti ne bomo več povezovali z ročnimi spretnostmi, tako kot danes.--LucijaHrušovar (pogovor) 13:00, 13. november 2014 (CET)

Simpozij Obdobja[uredi]

Od 13. do 15. novembra 2014, se bo v poslopju Univerze na Kongresnem trgu odvijal 33. simpozij Obdobja. V spodnjih vrsticah je navedeno kazalo iz zbornika le-tega dogodka.

Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnost - literarnovedni dogodek

Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide - literarnovedni dogodek

Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu - literarnovedni dogodek

Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija - literarnovedni dogodek

Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini - literarnovedni dogodek

Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost - literarnovedni dogodek

Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu - literarnovedni dogodek

Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti - literarnvedni dogodek

Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu - jezikoslovni dogodek

Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze - literarnovedni dogodek

Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju - literarnovedni dogodek

Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca - literarnovedni dogodek

Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije - literarnovedni dogodek

Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського - literarnovedni dogodek

Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP - jezikoslovni dogodek

Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta - literarnovedni in jezikoslovni dogodek

Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 - literarnovedni dogodek

Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic - literarnovedni dogodek

Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) - literarnovedni dogodek

Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije - literarnovedni dogodek

Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji - literarnovedni dogodek

Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine - jezikoslovni dogodek

Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren - literarnovedni dogodek

Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil - literarnovedni dogodek

Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka - literarnovedni dogodek

Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem - literarnovedni dogodek

Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole - literarnovedni dogodek

Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti - literarnovedni dogodek

Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki - literarnovedni dogodek

Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj - jezikoslovni dogodek

Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano - jezikoslovni dogodek

Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino - jezikoslovni dogodek

Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku - literarnovedni dogodek

Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko - literarnovedni in jezikoslovni dogodek

Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem - literarnovedni dogodek

Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih - jezikoslovni dogodek

Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku - literarnovedni in jezikoslovni dogodek

Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) - jezikoslovni dogodek

Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja - literarnovedni dogodek

Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša - literarnovedni dogodek

Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka - jezikoslovni dogodek

Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi - literarnovedni dogodek

Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik - literarnovedni dogodek

Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja - literarnovedni dogodek

Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal - literarnovedni dogodek

Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti - literarnovedni dogodek

Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela - literarnovedni dogodek

Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem - literarnovedni dogodek

Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana - literarnovedni dogodek

Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji - literarnovedni dogodek

Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji - literarnovedni dogodek

Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori - jezikoslovni dogodek

Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih - literarnovedni dogodek

Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije - jezikoslovni dogodek

Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti - literarnovedni in jezikoslovni dogodek

Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom - literarnovedni dogodek

Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti - literarnovedni dogodek

Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije - literarnovedni in jezikoslovni dogodek

Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo - literarnovedni dogodek

Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský - literarnovedni dogodek

Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? - literarnovedni dogodek

Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem - literarnovedni dogodek

Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja - literarnovedni dogodek

Janez Vrečko: Novo branje konsov - literarnovedni dogodek

Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) - jezikoslovni dogodek

Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) - literarnovedni dogodek

Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki - literarnovedni dogodek

Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti - literarnovedni dogodek

Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost - literarnovedni in jezikoslovni dogodek

Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše - literarnovedni dogodek --LucijaHrušovar (pogovor) 16:32, 18. november 2014 (CET)


Znanstveno srečanje ob stoletnici Borisa Pahorja[uredi]

12. aprila 2013 je bil na spletni strani Slovlit objavljen članek oziroma vabilo na Znanstveno srečanje ob stoletnici pisatelja Borisa Pahorja, ki se je odvijalo 18. aprila v Klubu Cankarjevega doma. Mladinska knjiga je s Cankarjevo založbo priredila znanstveno srečanje o vlogi in širokem vplivu pisatelja Pahorja. Na srečanju so se zbrali prevajalci, založniki, filozofi in literarni teoretiki iz štirih držav in s svojega vidika osvetlili njegovo delo. Razkrili so nove estetske in idejne poglede na pisateljevo ustvarjanje in vrednotili njegov prodor na druga okolja. --LucijaHrušovar (pogovor) 20:30, 15. januar 2015 (CET)