Uporabnik:LucijaHrušovar
O Slavistični reviji
[uredi]Jezikovna analiza Svetega pisma Nove zaveze (1984)
[uredi]Poglavitni namen prevoda Svetega pisma, da dobijo ljudje možnost spoznavati temeljno versko izročilo. Ker vsebuje Sveto pismo tudi kulturo in filozofijo starega orientalskega sveta in v nekaterih delih predstavlja vrh judovske poezije, postane to tudi v obratni smeri vzorec, po katerem se oblikuje narodova kultura in z njo knjižni jezik. Sveto pismo postane pri večini narodov najpomembnejše versko in hkrati eno ključnih literarnih del.
Načela o prevajanju so se v zgodovini deloma spreminjala, vendar so ves čas izvirala iz nekaj nespremenjenih predpostavk. Sodobni prevod Svetega pisma mora izhajati iz štirih, delno nasprotujočih si izhodišč: čim večja zvestoba izvirnemu grškemu oz. hebrejskemu besedilu in duhu izvirnika; omogočanje bralcu dojeti vsebino in pomen zapisanega; usklajanje s sočasnim knjižnim jezikom; hkratno upoštevanje literarnega izročila v njem in ohranjanje značilnosti njegovega sloga.
V svetovni in tudi domači biblicistki je že dalj časa splošno utrjena zadeva, naj moderni prevodi Svetega pisma izhajajo iz izvirnikov oz. predlog, ki so le-tem najbližji.
Prevod Svetega pisma mora biti v vsakem obdobju razvoja kakega naroda usklajen z njegovim kulturnim razvojem, zlasti jezikovno, da je ljudem omogočeno kar najavtentinejše razumevanje besedila.--LucijaHrušovar (pogovor) 21:38, 17. oktober 2014 (CEST)
Literarno vedni dogodek tega tedna
[uredi]Nagrada Kristine Brenkove 2014
[uredi]V sredo, 22. oktobra 2014, na dan rojstva slovenske pisateljice Kristine Brenkove, je Združenje knjižnih založnikov in knjigotržcev Slovenije, podelilo Nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. Nagrada je bila podeljena na slavnostni prireditvi, poleg nominirancev pa so na prireditvi tudi prisostvovali tudi dr. Uroš Grilc, Bedita Mlinar in Andrej Rozman Roza.
Izmed 33 slikanic je žirija izbrala 5 nominiranih del: Maša Ogrizek in Dunja Jogan: Slon na drevesu. Trst: Založništvo Tržaškega tiska, 2014. Lucija Stepančič in Damijan Stepančič: Anton! Dob: Miš, 2014. Tomaž Šalamun in Arjan Pregl: Modro ne bo. Jezero: Morfem, 2013. Bina Štampe Žmavc in Polona Lovšin: Princesa srca. Dob: Miš, 2013. Huiqin Wang: Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014 (Zbirka Velike slikanice).--LucijaHrušovar (pogovor) 16:18, 23. oktober 2014 (CEST)
Nova pisarija
[uredi]Pismenost
[uredi]Delo Nova pisarija je nadaljevanje in dopolnilo Praktičnega spisovnika, ki je sestavljeno iz šestih natisov. Ti so izhajali med letoma 1990 in 2002 ter skrbeli za standardiziranost strokovnega pisanja.
Posvetila se bom predvsem pomenu pismenost. Skozi čas je imela ta beseda različne pomene, saj je na začetki 19. stoletja v naslovih Vodnikovih knjig pomenila razumevanje slovnice, danes pa pomeni digitalno, informacijsko, medijsko, ekološko, finančno, kulturno... pismenost. Pomen se je torej zaradi napredka civilizacije zelo razširil.
Biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za komunikacijo. Od konca 18. stoletja naprej je pismenost postala nuja za vsakega posameznika. Pismenost določa prag civiliziranosti, tako se najbolj civilizirane (najrazvitejše) države po pismenosti gibljejo blizu stotih odstotkov. Splošna pismenost je samoumevna in obvezna. Ta vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji. Pismeni ljudje so bolj suvereni, z njimi je tudi težje manipulirati.
Pismenost po tradiciji razumemo kot dvojno sposobnost- sposobnost sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja. Brez aktivne udeležb v komunikaciji pismenosti ni.
Pojem pismenosti se bo v prihodnosti še zelo spreminjal. Napoveduje ga brisanje meje med pisanjem, tipkanjem in narekovanjem v komunikacijske naprave. Povsem možno je, da pismenosti ne bomo več povezovali z ročnimi spretnostmi, tako kot danes.--LucijaHrušovar (pogovor) 13:00, 13. november 2014 (CET)
Simpozij Obdobja
[uredi]Od 13. do 15. novembra 2014, se bo v poslopju Univerze na Kongresnem trgu odvijal 33. simpozij Obdobja. V spodnjih vrsticah je navedeno kazalo iz zbornika le-tega dogodka.
Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnost - literarnovedni dogodek
Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide - literarnovedni dogodek
Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu - literarnovedni dogodek
Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija - literarnovedni dogodek
Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini - literarnovedni dogodek
Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost - literarnovedni dogodek
Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu - literarnovedni dogodek
Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti - literarnvedni dogodek
Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu - jezikoslovni dogodek
Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze - literarnovedni dogodek
Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju - literarnovedni dogodek
Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca - literarnovedni dogodek
Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije - literarnovedni dogodek
Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського - literarnovedni dogodek
Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP - jezikoslovni dogodek
Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta - literarnovedni in jezikoslovni dogodek
Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 - literarnovedni dogodek
Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic - literarnovedni dogodek
Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) - literarnovedni dogodek
Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije - literarnovedni dogodek
Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji - literarnovedni dogodek
Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine - jezikoslovni dogodek
Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren - literarnovedni dogodek
Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil - literarnovedni dogodek
Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka - literarnovedni dogodek
Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem - literarnovedni dogodek
Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole - literarnovedni dogodek
Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti - literarnovedni dogodek
Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki - literarnovedni dogodek
Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj - jezikoslovni dogodek
Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano - jezikoslovni dogodek
Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino - jezikoslovni dogodek
Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku - literarnovedni dogodek
Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko - literarnovedni in jezikoslovni dogodek
Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem - literarnovedni dogodek
Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih - jezikoslovni dogodek
Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku - literarnovedni in jezikoslovni dogodek
Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) - jezikoslovni dogodek
Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja - literarnovedni dogodek
Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša - literarnovedni dogodek
Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka - jezikoslovni dogodek
Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi - literarnovedni dogodek
Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik - literarnovedni dogodek
Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja - literarnovedni dogodek
Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal - literarnovedni dogodek
Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti - literarnovedni dogodek
Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela - literarnovedni dogodek
Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem - literarnovedni dogodek
Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana - literarnovedni dogodek
Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji - literarnovedni dogodek
Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji - literarnovedni dogodek
Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori - jezikoslovni dogodek
Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih - literarnovedni dogodek
Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije - jezikoslovni dogodek
Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti - literarnovedni in jezikoslovni dogodek
Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom - literarnovedni dogodek
Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti - literarnovedni dogodek
Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije - literarnovedni in jezikoslovni dogodek
Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo - literarnovedni dogodek
Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský - literarnovedni dogodek
Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? - literarnovedni dogodek
Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem - literarnovedni dogodek
Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja - literarnovedni dogodek
Janez Vrečko: Novo branje konsov - literarnovedni dogodek
Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) - jezikoslovni dogodek
Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) - literarnovedni dogodek
Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki - literarnovedni dogodek
Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti - literarnovedni dogodek
Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost - literarnovedni in jezikoslovni dogodek
Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše - literarnovedni dogodek --LucijaHrušovar (pogovor) 16:32, 18. november 2014 (CET)
Znanstveno srečanje ob stoletnici Borisa Pahorja
[uredi]12. aprila 2013 je bil na spletni strani Slovlit objavljen članek oziroma vabilo na Znanstveno srečanje ob stoletnici pisatelja Borisa Pahorja, ki se je odvijalo 18. aprila v Klubu Cankarjevega doma. Mladinska knjiga je s Cankarjevo založbo priredila znanstveno srečanje o vlogi in širokem vplivu pisatelja Pahorja. Na srečanju so se zbrali prevajalci, založniki, filozofi in literarni teoretiki iz štirih držav in s svojega vidika osvetlili njegovo delo. Razkrili so nove estetske in idejne poglede na pisateljevo ustvarjanje in vrednotili njegov prodor na druga okolja. --LucijaHrušovar (pogovor) 20:30, 15. januar 2015 (CET)