Uporabnik:Lpestotnik

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Slovarček neznanih besed[uredi]

  • egalitarizem-nazor,da so ljudje enaki,enakopravni.
  • recenzent-kdor recenzira,ocenjevalec.
  • tilda-grafično znamenje v obliki ležeče vijuge zlasti za označevanje neizpisane besede,enote,obarvane v slovarju,vijuga.
  • historiat nastajanja - potek kakega dogajanja
  • ekzaminator - izpraševalec pri izpitu
  • pasivizirati - postati nedejaven, nedelaven
  • marginaliziran - tak, ki je odrivan, potiskan na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja
  • voluntarizem - mišljenje, delovanje, ki temelji predvsem na volji
  • hermetično izražanje - zapreti se v molk, zaprto izražanje
  • uzurpacija - nezakonita, nasilna prilastitev
  • postulat - zahteva, nujnost
  • postulat - zahteva, nujnost
  • refleksija - premišljevanje, razglabljanje
  • integracija - povezovanje posameznih enot, delov v večjo celoto, združevanje
  • kontaminirati - onesnažiti, okužiti
  • okoreti - postati nesposoben za sprejemanje novosti
  • referent - kdor pripravi referat; predavatelj, poročevalec
  • naratologija - veda o pripovedovanju, pripovedi
  • hermetizem - lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
  • inferniornost - manjvrednost
  • intenca - težnja, nagnjenje, usmerjenost
  • altruizem - ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost
  • antologija - zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih
  • sublimen - vzvišen, plemenit
  • anahronističen - tak, ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami
  • koncipirati - napraviti, sestaviti koncept, osnutek
  • intenca - težnja, nagnjenje
  • entiteta - kar je, kar obstaja
  • kataklizma dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
  • revidiranje pregledovanje poslovanja, dokumentov zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni; spreminjanje kakega dokumenta, besedila ali uveljavljanje novih pogledov na določen pojav
  • emancipacija pridobitev enakopravnega položaja
  • subverziven nanašajoč se na subverzijo, prevraten
  • eklatanten očiten, jasen, prepričljiv
  • uzurpacija nezakonita, nasilna prilastitev
  • postulat zahteva, nujnost, predpostavka, izhodišče
  • angažma nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju
  • kontaminirati spojiti, združiti,
  • benigen nenevaren, neškodljiv
  • eminenten zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan, znamenit, odličen, ki po pomembnosti presega stvari svoje vrste
  • hermetizem lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
  • antologija zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik
  • defetizem mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušno
  • korifeja prvak, veličina
  • kompetenten nanašajoč se na kompetenco; pristojen, pooblaščen
  • arbiter razsodnik v nesodnih sporih, ki ga izbereta stranki; oseba, katere mišljenje o kulturnih, umetnostnih vprašanjih je odločujoče
  • atavističen nanašajoč se na atavizem
  • obscen nespodoben, opolzek
  • sintagma besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena
  • stadij časovno sklenjen del nastajanja, razvoj česa, stopnja
  • entiteta kar je, kar obstaja
  • maoizem marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Ce Tung v razmerah kitajske socialistične revolucije
  • restriktiven omejitven, omejevalen
  • transparenten prosojen, prozoren, razviden, jasen
  • embargo prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora
  • inercija stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost
  • čuječnost pazljivost, skrbnost, opreznost
  • ekscesiven pretiran, čezmeren
  • maksima življenjsko vodilo, geslo
  • larpurlatizem nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena
  • nihilizem nazor, ki zanikuje, odklanja splošno veljavne, priznane življenjske norme, vrednote
  • apoliničen skladen, umerjen
  • antagonizem nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi
  • revolt upor, odpor
  • renome ugled, sloves
  • eminenten zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan; znamenit, odličen
  • lamentacija tožba, tarnanje
  • akuten ki ga je treba rešiti, pereč
  • famulus služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku
  • imponirati vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja
  • superiornost stanje, lastnost superiornega; večja sposobnost, večvrednost
  • brezprizivno ki ne dopušča priziva, ugovora
  • pasant mimoidoči
  • kleptomanija bolezensko nagnjenje h kraji
  • kompilirati izdelovati, sestavljati knjižna dela, razprave po tujih ugotovitvah, dognanjih
  • paginirati oštevilčiti (strani)
  • analogija pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu
  • konzultirati spraševati za (na)svet, strokovno mnenje, posvetovati se
  • redigirati delati, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urejati; delati, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko; spreminjati, popravljati
  • emblem likovno znamenje, ki simbolizira kako pripadnost, dejavnost, idejo
  • antologija zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik
  • koncizen jasen, natančno izoblikovan, jedrnat, zgoščen
  • nivelizirati izenačevati
  • genealogija zvor, razvoj rodu (veda o tem, rodoslovje)
  • aforizem zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek
  • floskula fraza, ki se lepo sliši
  • konstelacija medsebojni odnos, razmerje določenih sil, faktorjev
  • lukrativen donosen, dobičkonosen
  • diapazon zvočni obseg človeškega glasu, instrumenta
  • aksiomatičen neizpodbiten, nedvomen
  • pasus odlomek, del
  • rezoniranje razmišljanje, razglabljanje
  • metastazirati razširjati se iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu in začeti enako bolezen
  • regresija vračanje na nižjo razvojno stopnjo, nazadovanje
  • majestetičen veličasten, mogočen
  • atavizem ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih
  • veduta slika, na kateri so natančno, stvarno upodobljeni mesto, pokrajina ali njun del

E-pošta[uredi]

Imeti e-pošto je danes nekaj popolnoma vsakdanjega in samoumevnega. Uporabljamo jo vsi, pri tem pa pozabljamo na osnovna pravila komuniciranja preko elektronske pošte.To poglavje vsebuje koristne nasvete, informacije o tem, kako je primerno in vljudno napisati elektronsko sporočilo. Menim, da bo v veliko pomoč vsem tistim, ki želijo, da je njihovo elektronsko sporočilo odraz ozaveščenosti tovrstnega komuniciranja.

Slovenistika in jaz[uredi]

Slovenščina mi kot predmet v osnovni šoli ni nikoli povzročala težav. Poleg tega sem vedno uživala pri urah slovenščine. Za študij slovenistike me je v srednji šoli navdušila profesorica Nuša Fujan. Pri urah sem rada sodelovala in jo z občudovanjem poslušala. Zaželela sem si, da bi lahko tudi jaz nekoč mladim podajala svojo navdušenost tako nad literaturo,kot tudi nad jezikom. Po približno enem mesecu se mi zdi, da sem izbrala pravi študij.

Slavistična revija[uredi]

Frazeološke besedne zveze, ki poimenujejo prostor in izražajo prostorske razsežnosti, so rezultat pomenskih premikov in obenem tudi njihov vir, zato je raziskovanje nujno obrnjeno v obe smeri. V prvem delu so analizirani frazemi, ki predstavljajo jedro frazeološko izraženega prostora kot prostora - prostorski pomen kot rezultat frazeologizacije. V drugem je prikazan del frazeologije, pri kateri so prostor in prostorske dimenzije vir, torej neprostorski prostor kot rezultat sekundarne metaforizacije ali (primarne) frazeologizacije. [1]

Prvič sem se srečala s Slavistično revijo, ki pa se mi zdi za nekoga, ki se še ni dovolj dobro spoznal s stroko, težko razumljiva. Za popolno razumevanje člankov te revije moramo imeti kar nekaj predzanja in poznavanja stroke. Po večkratnem branju sem članke delno razumela in nekateri so se mi zdeli zelo zanimivi. Mislim, da bom v prihodnje večkrat prebirala to revijo.

Biografski članek[uredi]

Po pregledu člankov o literarnih zgodovinarjih sem ugotovila, da so opisi zelo različni. Nekateri izmed literarnih zgodovinarje so dobro popisani, medtem ko imajo nekateri pomankljivo opremljene članke. Izbrala sem si biografski članek o slovenskem literarnem zgodovinarju Niku Grafenauerju, ki je po mojem mnenju zelo dober biografski članek. Vsebuje podatke o življenju in delu Nika Grafenauerja, popisane pa so tudi nagrade, ki jih je prejel in biografija.


Kritike[uredi]

Morali smo poiskati kritike dela:

  • Dimitrij Rupel. Maks: Roman o marksizmu ali Boj med večino in veličino. Koper: Lipa, 1983.

Kritike:

  • Drago Bajt. Zapisi na robovih. Maribor: Obzorja, 1986. COBISS
  • Stanko Janež. Poglavitna dela slovenske književnosti. Maribor: Obzorja, 1987. COBISS
  • Franc Zadravec. Slovenski roman 20. stoletja. Murska Sobota: Pomurska založba, 1997. COBISS
  • František Benhart. Bralnica 84. Sodobnost 33/4 (1985). 395—97. dLib