Uporabnik:Lidia.krisskaya

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

E-pošta[uredi]

Slovarček za tujcev[uredi]

  • frankirati — nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine
  • stroka — posamezna gospodarska dejavnost (po stroki je klasični filolog!)
  • okrožnica — dopis, obvestilo več ljudem o isti stvari
  • izvažanje — prodaja blaga v drugo državo
  • odstavek — krajši, vsebinsko zaključen del besedila, ki se začenja v novi vrsti, navadno s presledkom
  • dopisnik — kdor (si) dopisuje (to poroča naš dopisnik)
  • rafalno — nanašajoč se na rafal (rafalno streljanje) — залповый выстрел
  • cefrati — trgati na koščke, nitke
  • naziranje — gledanje, mnenje, nazor, pojmovanje — взгляд, мнение, понимание
  • egalitarizem — nazor, da so ljudje enaki, enakopravni; družbena enakost
  • naknaden — ki se zgodi, opravi po določenem dejanju, poznejši — последующий
  • samoumeven — razumljiv, umeven sam po sebi — само собой разумеющийся
  • ozaveščenost — lastnost ozaveščenega človeka, ki kaj, česa spozna — осознание
  • koncipirati — napraviti, sestaviti concept, osnutek; zamisliti, izoblikovati kaj
  • zadrtež — trdovraten, zagrizen človek; nepopustljiv, zoprn človek
  • šlampast — površen, slab (biti šlampast pri delu)
  • srenja — ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj
  • enoličen — ki poteka, se ponavlja brez sprememb — однообразный
  • font — zbirka, nabor znakov

Komentar[uredi]

Koristne informacije za tiste, ki imajo slabe odnose z računalniki.

Siten mož in lačen sin[uredi]

Seveda sem pozabila, da imam za domačo nalogo "Slovenistika in jaz", čeprav je to zabeleženo v mojem zvezku. Samo Novo Pisarijo sem imela v spominu. Grozno se mi je zdelo spet dodati nove besede v Slovarček, ker jih ponovadi imam preveč, da sem celo pozabila kje je ta Slovarček! Kot sem prej rekla: imam slabe odnose z računalniki.

Kar se tiče slovenistike. Mislim, da bo šlo. Menim. Upam. Želim. Hočem. Kaj še? Trudim se! Ne glede na sitnega moža in lačnega sina. Naj mož kuha!

Oktobra sem prebrala Moje življenje, Desetega brata, Popotovanja iz Litije do Čateža in Zorina (ne štejem strokovnih člankov in slovnice Toporišiča). Dva dni mi je bilo slabo. Moram se navajati, verjetno. Preselili smo v Slovenijo leto nazaj in doslej je bil v mojem aktivu samo Prešeren. Prav všeč mi je ta tempo, z katerim grem po slovenistični poti, vendar je teževa v tem, da mi manjka časa. Bojim se, da bom imela pred izpiti kašo v glavi, ker je res veliko branja in razumevanja. Ne želim in se ne znam ustaviti, saj počutim se na pravem mestu.

O koliko odkritij čudovitih

Pripravlja razsvetljenja duh

(A.S.Puškin)


Bibliografska navedba[uredi]

Vse te poti v moje srce

»Srečko Kosovel. Evropski in večni«. S temile besedami je profesor Vrečko začel pri nas svojo prvo predavanje. Takoj sem postala zaintrigirana. Ker je predavanje bilo posvečeno Homerjevi Iliadi, profesor ni posredoval več informacij o Kosovelu razen časovnega obdobja, praviljnega naglasa njegovega priimka in prezgodne smrti.

Nikoli nisem slišala o Kosovelu, ampak poznam sovjetsko poezijo tega obdobja, poznam in jo zelo imam rada. Konstruktivizem, kot arhitektura tega perioda, se ne vam zdi da imata veliko podobnega? Čistoto linij, garmonijo, ne glede na to da kršita pravila klasične umetnosti.

Figura profesorja Vrečka je zasenčila Homerja, Iliado, celo Kosovela. We poznate Vrečko. Kosovela sem pozabila do nasljednjega srečanja s Slovenistično revijo. Takrat je srečanje bilo srečno! Za domačo nalogo sem naključno izbrala številko revije in članek Nevropsihološka interpritacija Sferičnega zrcala. Na prvi pogled se mi je zdela zanimiva beseda »nevropsihološka« v literarni reviji, saj jaz rada berem o tem kako je jezik povezan z možgani. Ta tema je moja tema. Na drugi pogled se je izkazalo, da je ta članek sentezira spoznanja o konstruktivističnih elementih Kosovelove pezije, ki jih v svoji knjigi Srečko Kosovel: Monografija opiše Janez Vrečko, ter nevroznanstvena spoznanja o delovanju človeške percepcije (Semir Zeki) in percepcije med branjem (Jaana Simola). Konstruktivistični principi in elementi Kosovelove pesmi Sferično zrcalo imajo na ravni nevrobiologije percepcije natančno določene nevropsihološke učinke. Ključno je, da na primeru Sferičnega zrcala ugotavljamo kako nevropsihološke funkcije pesmi podpirajo in konstruirajo vsebinsko-sporočilno zasnovo pesmi.

Zanima me preko kakršnih kognitivnih funkcij določene možgani procesirajo vsebinsko-sporočilno zasnovo literarnega dela. Mislim, da je tukaj kot z glasbo: pomembno ni toliko uho, koliko možgani, narejene na določen način, ki rojevajo v naši glavi poseben rezultat pri poslušanju glasbe.

Kako dekodiramo nevropsihološke funkcije, ki oblikujejo zasnovo literarnega dela? Kaj vpljiva na razvoj psihičnega sistema avtorja in bralca v to smer? Organiziranost (nevropsihološka funkcija pesmi) Kosovelove poezije (kognitivni model) je v skladu s to formo (vsebinsko-sporočilna zasnova pesmi), ki jo prikazuje. Najpomembnejše sredstvo združevanja individuov v sistem je jezik. Jezik določenega avtorja, ki ga razume določen bralec. Ali je to določen kognitivni sistem komunikacije možganov preko posebne kode? Ta vprošanja bom posredovala profesorice Perenič.

Ta strokovni članek mi je dal ne samo hrano za razmišljanje o kognitivni znanosti, ampak željo prebrat Kosovelovo poezijo. Kakšen je to bil užitek! Nerazložljivo, nepopisno je žal kako je prezgodaj ta fantek, mladi genij vas in nas zapustil. Vse te poti v moje srce so odprte. Žalost in lepota Kosovele poezije se dotakne duše.

Iskanje. Digitalna humanistika[uredi]

Slovarček za tujcev[uredi]

  • entiteta — danost; kar je, obstaja
  • redigiranje — popravljanje
  • tekstologoja — veda o raziskovanju besedil
  • konstelacija — razmestitev, razporeditev; položaj, stanje; ozvezdje
  • induktiven — nanašajoč se na indukcijo. Indukcija - sklepanje iz posameznega na splošno
  • deduktiven — osnovan na dedukciji. Dedukcija - sklepanje iz splošnega na posamezno
  • konkordančen — pridevnik od konkordanca. Konkordanca - seznam po abecedi razvrščenih besed, pojmov z navedbo vseh mest, ki se nanašajo nanje; skladnost, ujemanje
  • humanistika — področje znanosti, ki zajema vede, ki proučujejo sledi človeške duhovne in materialne dejavnosti v času in prostore

Komentar[uredi]

Iskanje

Avtor govori o tem, da množina informacij spremenja naše predstave o tem kaj je mišljenje. Računalniki so do neke mere spremenili način našega mišljenja in od vseh mentalnih dejavnosti, ki nam jih pomaga obvladovati računalnik, je iskanje menda na prvem mestu. Kakšen dostop do informacij imamo zdaj? Odgovor je : iskalniki na spletu. Avtor z natančnejšimi navodili razlaga, kako in kam usmerimo svoja iskanja po spletu.

Digitalna humanistika

Področje na katero spada Nova Pisarija je Digitalna humanistika: empirična literarna veda s pomočjo računalnika. Digitalna humanistika je stik znanosti in humanistiki. S pomočjo raziskovaljnih dejavnosti Digitaljne humanistike (izdelava spletnih strani, izdelava seznamov, iskanje informacij) obdelavamo različne vrste predmetov (posamezna dela, bibliografije, učni načrti). Torej, digitalna humanistika temelji na konstrukciji in uporabi podatkovnih zbirk.

Kredibilnost[uredi]

Slovarček za tujcev[uredi]

  • kredibilnost — dejstvo, da je kdo kredibilen (vreden zaupanja)
  • aktivizem — dejavnost, delovanje; politično delovanje med ljudstvom
  • larpurlartizem — nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena; umetniško ustvarjanje, ki izhaja iz tega nazora
  • metuzalem — zelo star človek, zlasti moški
  • famulus — služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku

Komentar[uredi]

Ali moramo zaupati današnjim avtorjem? Ali moramo zaupati avtorjem, ki objavljao na spletu? Za objavljanje je danes neprimerno manj ovir kot v preteklosti in to velja tako za tiskane kot spletne objave. lahko vsakdo objavi vse. Navajeni smo sveta, v katerem so bolj ali manj kompetentni uredniki in recenzenti prefiltrirali informacije pred objavo, zato nam objavljanje brez uredniškega filtra vzbuja skrbi glede njihove kredibilnosti oz. zanesljivosti. Danes smo prisiljeni samostojneje presojati o stopnji verodostojnosti objav. Lahko preverjamo avtorja, inštitucijo/medij, v okviru katerega je informacija objavljena, starost dokumenta...

Ločila

Nerazgledanim piscim posvečam: Indikator piščeve pravopisne kompetence je, ali pozna razliko med vezajem (-), pomišljajem (–) in dolgim pomišljajem (—) in če ve, kdaj jih zapisovati stično in kdaj nestično. Na tipkovnici je najlažje dosegljiv (tako na abecednem kot na numeričnem delu tipkovnice) vezaj, zato pravopisno nerazgledani pisci kot jaz uporabljajo samo tega. Pomišljaj dobimo na zaslon s kombinacijo tipk <ctrl> in <-> na numeričnem delu tipkovnice. Dolgi pomišljaj dobimo s kombinacijo tipk <ctrl> + <alt> + <-> na numeričnem delu tipkovnice. Fascinantn

Digitalna pismenost

Na žalost: »Danes mora znati besedilo do konca pripraviti avtor sam. To pomeni, da brez računalnika ne bo šlo. Sicer pa kaj govorim, saj drugačnega pisanja, kot je pisanje na računalnik, tako rekoč ni«.

Bralec[uredi]

Slovarček za tujcev[uredi]

  • diseminacija - razširjenje
  • večpredstavni - ki je v zvezi z vsestransko predstavitvijo vsebine s predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka; multimedialni, multimedijski, večmedijski
  • konzum - poraba, potrošnja
  • oderuški - nanašajoč se na oderuhe. Oderuh -kdor izkorišča, izrablja z zelo visokimi obrestmi, z zelo visoko ceno. Ростовщик? Obrest - dobiček, korist
  • repozitorij - хранилище
  • ukinitev - glagolnik od ukiniti. Ukintiti - odločiti, da kaj preneha obstajati, delovati
  • navzlic -izraža, da je dejanje namerno drugačno, kot se želi, pričakuje
  • plenilske - захватнические
  • kititi - krasiti, lepšati
  • drastičen - ki močno učinkuje, izrazit
  • pretnja - угроза
  • strežnik - kdor streže
  • zasuk - поворот
  • ohromiti - калечить
  • svariti - opozarjati koga, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega
  • kopičenje - совокупность
  • prizadevanje - усилие
  • trajnost - устойчивость
  • sfiżiti - pokvariti
  • riziko- tveganje, nevarnost
  • strniti - narediti, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov; narediti, da postane kaj enotno, enovito
  • pooblaščenec - уполномоченный
  • čuječnost - pazljivost, skrbnost, opreznost
  • dlakocepski - ki razčlenjuje problem do nepomembnih malenkosti
  • okrcati - večkrat lahno udariti s prsti; ostro, učinkovito odgovoriti, zavrniti; ošteti, ozmerjati

Komentar[uredi]

Miran Hladnik — revolucionar iz Svetle prihodnosti

Osnovno znanje mora biti prosto dostopno (zastonj osnovno, srednje in visoko šolstvo). S prosto dostopnostjo šolskega znanja (zastonj učbeniki) država izboljša življenje svojih državljanov. Znanje se torej vendarle odpira in ne obratno.

Avtor ne dvomi: v interesu kulturnega preživetja se bomo odpovedali fantazmi o večvrednosti »domačega« samo zato, ker je domače, in posegli po tistih informacijah, orodjih in servisih, ki bodo lažje dostopni.

Avtor je velik optimist, saj trdi, da v svetli bodočnosti problemov intelektualne kraje ne bo, ker znanja pač ne bo lastnina fizičnih ali pravnih oseb. Avtor je tudi velik idealist, ker misli da plačevanje izobraževanja, informacij in znanja je ovira na poti k socialnemu idealu prihodnosti: družbi samostojnih avtonomnih posameznikov.

Jaz bi rekla da je avtor resen revolucionar iz Svetle prihodnosti, o kateri sem toliko brala v zgodnji sovjetski znanstveni fantastiki. Pogodu mi so avtorjevi slogani: »Cehovski interesi trenutnih oviralcev proste poti do znanja (knjižnih in časopisnih založb, literatov ... in njihovih pokvarjenih pravnih svetovalcev!) se morajo umakniti višjemu civilizacijskemu cilju, principu prostega dostopa do informacij. Biti informiran je ena izmed osnovnih človekovih pravic. Plačljiva informacija ni več samodejno boljša od tiste zastonj in ljudje se z nezadovoljstvom odzovemo, kadar nam lastniki družbene moči hočejo otežiti pot do nje«.

Navajanje[uredi]

Slovarček za tujcev[uredi]

  • paginiran — oštevilčin
  • alineja — drugi odstavek
  • naslovnica — naslovna stran
  • platnica — vsak od obeh zunanjih, trših listov knjige, revije, povezanih med seboj s hrbtom
  • kolofon — podiatrist o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
  • paberkovanje — glagolnik od paberkovati — iskati, nabirati sploh; prihajati do česa s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem: paberkovati na jezikoslovnem polju; zanimivo je bilo paberkovati
  • leksikon — 1. knjižno delo, ki daje (krajši) pregled vse človeške vednosti. 2. slovar, zlasti enojezični
  • geslo — 1. kratko izražena programska misel. 2. dogovorjena razpoznavna beseda. 3. beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred.
    1. 3. beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred: novi slovar tujk obsega skoraj trideset tisoč geselizbirašalanten — sproščen, neprisiljen; ravnodušen, brezbrižen
  • sprožilec — vzvod mehanizma za sprožitev orožja.

Komentar[uredi]

»Učiti se, učiti se in učiti se!« Kot je zapustil veliki Lenin.

  • Vladimir Lenin. Manj je bolje. Pravda 4. 3. 1923.

Avtor tako lepo piše, da jaz razen njegovega sloga nič ne vidim, moram ga celo citirati. Toliko informaciji, z katero sem bombardirana že od začetka študija, težko je zapomniti. Ne vem kako to ohranim v svoji glavi. Hladnikova Nova pisarija je precej obsežna. Nekega dne sem uprašala profesorico Perenič za nasvet kako bi ohranila v glavi strokovno besedilo v tujem jeziku, kako bi to storila? Saj je to moj problem. Lepo mi je odgovorila, da moram več brati.

Dobro! Takoj se sliši glas profesorja Tivadarja, izgovarjajočega to besedo. Bom več brala!

Sporočila na SlovLitu[uredi]

Tip: predstava

Tema: poezija

Tip: simpozij

Tema: literatura

Tip: konferenza

Tema: slovenščina

Slovenski literarni zgodovinarji[uredi]

Ivan Prijatelj[uredi]

Nisem naključno izbrala literarnega zgodovinarja Ivana Prijatelja. Moja misel je bila naj izberem za domačo nalogo enega zgodovinarja iz prejšnega časa in drugega iz časa današnjega. Zakaj je Ivan Prijatelj? Jih je bilo kar nekaj. Kaj jaz vem o slovenskih literatorjih? Nič. Razen tega, da so bili literatorji v slovenski literarni zgodovini, ki so tudi pisali o tistih velikih preden njimi. Trije razloga imam za Prijatelja. Njegov spomenik stoji na ulici, kje živim. Na naši fakulteti v pritličju visi ploščica z njegovim imenom. In najpomembnejši razlog je, da mi je zelo ušeč njegov priimek.

Izkazalo se je, da moja izbira praviljna v vseh smislih. Iz njegove biografije sem razumela, da je imel Prijatelj svoj cilj v življenju. K temu cilju je šel brez strahu in z odprtim srcem, z žejo do znanja. Njegov cilj, slovanski študiji, mi je blizu. Grenka razlika je v tem, da moja pot do cilja je bila težka, dolga in Dolgočasna. Po mojem mnenju je imel Ivan Prijatelj ta redki značaj ki se je odrazil v njegovih delih, v jeziku, ki ga je govoril in pisal, v besedi, katero obvladal.

V procesu branja Njegovega življenjepisa sem prišla do Prešerna. Vedno si predstavljam vašega slučajnega genija, gredočega po prašni cesti. Dolgi temni in kodraste lasje izpod klobuka mu dosegajo ramen, črn plašč plapola v zraku. Klobuk in plašč zakaj ima od Puškina. Vidim Prešerna veselega, čeprav znam, da je bil nesrečen. Vedno se mi javi na tej cesti iz Trdinovega »Mojega Življenja«.

Kaj sem začutila pri branju Prešernove poezije, se je potrdilo pri branju Prijateljeve »Drame Prešernovega duševnega življenja«. Fino in natančno je počutil literarni zgodovinar um in srce poeta. Nesrečen bodi ta človek, če je pametnejši od ljudi, ki ga okrožajo. Dvakrat bodi nesrečen ta, ki se ne bo s tem mogel sprijazniti. Kot naš genialni in prešerni Lermontov, ki ga usoda lažlivo objavila za žalostnega melankolika.

Srce je prosto; — mirno, srečno ni.


Janez Vrečko[uredi]

Moram paziti:

Benigne vrste je pristranskost, ki ima izvor v piščevi zaljubljenosti v temo. Bolj ko se poglabljamo v kakšno strokovno temo, bolj domača nam postaja, bolj nam prirašča k srcu in nenadoma namesto Josip Jurčič v témo zaljubljeni literarni zgodovinar zapiše naš Jurčič ali postane z njim familiaren do te mere, da ga začne nagovarjati kar po imenu: Voranc namesto Prežihov Voranc, Svetlana namesto Svetlana Makarovič, naša Manca namesto Manca Košir. Da, ko gre za avtorice, je táko ljubeče nagovarjanje pogostejše in v svojih pokroviteljskih odtenkih že tudi nadležno. Pisec do ljubljenega predmeta razvije zaščitniški odnos in na vsakem koraku poudarja kreposti in literarno kvaliteto avtorja, ki ga je izbrskal iz pozabe, in razvojno perspektivnost literarnega stila ali žanra, ki ga želi rehabilitirati. Opazujmo se in krotimo take pokroviteljske reflekse. Saj ne gre samo za plemenito sočutje do »zamolčanih«, »po krivici zanemarjenih«, in drugače »spregledanih« literarnozgodovinskih tem, zadaj je poniglava želja, ki si je zlepa nočemo priznati, da vsaka uspešna rehabilitacija vsaj za kratek čas obsveti z javno pozornostjo tudi nas pisce, zaslužne za popravo literarnozgodovinskih »krivic«.

Iz čiste ljubezni do vas!

На тоненьких эротических ножках вбежал Пушкин в

Povezava, uzorec

V knjigi <a href="http://lit.ijs.si/spisovn.html">Praktični spisovnik</a> je tudi poglavje o hipertekstu.

Praktični spisovnik

  • J.D.Salinger. Janez Vrečko Oddelek za slovenistiko. Forum 6/2/2007

vzorec Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980.

vzorec

Slog[uredi]

Vaje[uredi]

Izvleček 1

Literarna zgodovinarka Marja Boršnik v svojih člankih zasleduje dvoje: depedagogizacijo poljudne književnosti ter igro (njen vsebinski in/ali oblikovni element) in humor kot pomembni sestavini tovrstnega slovstva. Z zagovarjanjem umetniške vrednosti literarnega dela pred poučno uporabnostjo je Marja Boršnik med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes.

Izvleček 2

Sestavek na podlagi razčlenjevanja vsebine in metodologije samostojnih knjižnih izdaj pravljic med 1900 in 1950 opozarja na bistvene literarnovedne značilnosti umetne pravljice in skicira na njeno literarnovedno podobo. Sodobne teorije umetne pravljice ni mogoče misliti brez vsestranskega upoštevanja delaHansa Christiana Andersena.

Komentar[uredi]

Avtor povdarja, da moram nujno črtati nepotrebne besede različen, svoj, tudi in druge neumnosti!

Literarnovedni (ne literarni!) dogodek[uredi]

Razstava o literarni zgodovinarki prof. dr. Marji Boršnik

Dr. Marja Boršnik (1906−1982) je bila ena najbolj prepoznavnih javnih kulturnic svojega časa, ki je napisala več monografij, znanstvenih člankov in vzgojila mladi rod slavistov (F. Bernik, B. Paternu, H. Glušič, M. Kmecl, B. Pogorelec, F. Pibernik, F. Zadravec, J. Toporišič, A. Skaza, A. Glazer).

Avtorici razstave sta ddr. Francka Premk in dr. Eva Premk Bogataj, hči in vnukinja dr. Marje Boršnik. Ob otvoritvi razstave bodo imele nagovor: redna profesorica dr. Vera Smole, avtorica razstave Eve Premk Bogataj in Anka Sollner Perdih.

Datum: od ponedeljka, 30. novembra 2015, do petka, 4. decembra 2015

Ura otvoritve razstave: 12:00

Lokacija: avla FF

Razstavo sem obiskala.

Kritika[uredi]

Komentar[uredi]

Literarna veda in kritika se je med seboj razlikujeta. O tem sem prebrala v Praktičnem spisovniku. Spoznala sem, da v 19 stoletju so bile značilne drugačne vrednote kot za danes. V prejšnih časih sta gospod kritikov zanimala jezik in oseba avtorja, zdaj pa stil in kompozicija. To je skratka o leposlovni kritiki.

Poznamo tudi kritiko strokovnih in znanstvenih besedil, za katero veljajo drugačne zakonitosti. Razumela sem, da je strokovna kritika pomembno ogledalo, v katerem se da videti literarni vedi svoje metode in postopke.

Domača naloga[uredi]

  • Domača naloga: 1. a) najdi kritike romana Maks (1983) Dimitrija Rupla 2. b) v Novi pisariji ali v Praktičnem spisovniku najdi napotke za iskanje kritik knjig, izdanih pred drugo svetovno vojno, konkretno: kje dobimo seznam kritik knjige Ivana Preglja Mlada Breda (1913).
  • Kritike del pred drugo svetovno vojno bomo dobili v Bibliografiji rasprava, članaka i književnih radova, 1—2.