Uporabnik:Lialuša

Iz Wikiverza

Strokovno pisanje[uredi]

Domače naloge[uredi]

2. Domača naloga

Utopija

Utopičen svet pomeni nek idealen svet, ki si ga vsak posameznik predstavlja drugače in ga opremi po svojem okusu. Menim, da je misel, da bomo enkrat dosegli oziroma ustvarili nek idealen svet, zgolj iluzija. Vsakemu namreč idealen, popoln svet pomeni nekaj drugega, nekomu to lahko pomeni pravičnejši družbeni sistem, nekomu pa lahko pomeni vzpon kapitalizma. Po mojem mnenju si večina posameznikov ustvari tak idealen svet, kjer bi imeli zase največ koristi. Tako bi si, na primer, bogataši zaželeli tak svet, v katerem bi lahko na čim boljši način nadgradili svoje bogastvo, revni pa bi si želeli pridobiti neko bogastvo. Seveda pa ne smemo izločiti dejstva, da v našem svetu živijo posamezniki, ki v utopičnem svetu vidijo neko motivacijo, da so boljši ljudje in verjamejo, da bo utopični svet nastal le, če bomo ljudje vsak zase gledali ne samo na svojo korist, ampak tudi na korist drugih.

3. Domača naloga

Popravljalci sveta

  • jeziki po celem svetu izginjajo
  • slovenščina spada pod vitalne jezike
  • wikipedija je zelo pomembna pri ohranjanju jezika in popravljanju sveta
  • pomembne točke Wikipedije so: dajanje (sami lahko prispevamo k wikipedijski skupnosti), neodvisnost (velike organizacije nimajo ničesar s to platformo), zastonj (brezplačen ogled), odprtost (lahko dostopa kdor koli), skupinskost ( sodelovanje med sabo)
  • Wikipedija je zelo prilagodljiva


4. Domača naloga - Slavistična revija

Dobila sem Slavistično revijo številka 4 (2014). Zanimivo se mi je zdelo, da je nekaj člankov napisanih tudi v ruščini. Številko sem našla tudi na spletu.


5. Domača naloga - Članek iz Slavistične revije

Vita Žerjal Pavlin: Reprezentacija ženske v poeziji Pavline Pajk

Članek govori o Pavlini Pajk, prvi slovenski pesnici, ki je izdala pesniško zbirko z naslovom Pesmi (uvodna pesem in dvainpetdeset pesmi). Zbirka je izšla leta 1878 v Mariboru pri založbi Narodne tiskarne, pesmi pa je objavljala tudi v reviji Zora, ki jo je imel njen mož Janko Pajk. Pesmi so bile ponatisnjene v Celju leta 1893 z dodanimi enajstimi pesmimi.

Glavne teme zbirke so minljiva mladostna ljubezen, življenjsko razočaranje, skrajnostno doživljanje sveta in družinska ter domovinska ljubezen. Zbirka je razdeljena na tri oštevilčene dele, kjer prva dva govorita o ljubezenski tematiki (nekje se to nanaša na avtoričin zakon z možem Jankom Pajkom), tretji del pa se v večini osredotoča na materinsko temo. Pavlina je s prvoosebnim lirskim ženskim subjektom in z ljubezensko temo uresničitve zakona izrazila svoje stališče do srečnega zakona, ki ga je zelo cenila. Hkrati pa je bila do položaja žensk, natančneje meščank, v 19. stoletju kritična in je dejala, da se večina zakonov ne zgodi zaradi sreče in ljubezni, saj se ženske bojijo, da bodo ostale nepreskrbljene. Njen cilj do srečnejših zakonskih zvez pa bi bilo odprtje več javnih služb in izboljšanje duševnega zdravja žensk. Prva objavljena pesem je Tvoj spomin, ki nosi motiv nedosegljive ljubezni in misel na nedosegljivega moškega. Članek nato ponudi izčrpne opise tematik pesmi ( na primer v pesmih Pomlad in Solza nastopi bivanjska tematika, v Milih pokojnikov dan ter Sirota pa prevladuje avtobiografski motiv sirote, kjer je ženska prestrašena in ljubezensko razočarana, kot v pesmi Povračilo, itd.).

Tretji del zbirke je naletel na veliko kritik zaradi materinske teme, ki se marsikomu ni zdela primerna. Fran Levstik je med drugimi dejal, da je tema zastarelo prikazana, ne izraža pravih čustev in uporablja pomanjkljiv jezik.

Avtorica članka je Vita Žerjal Pavlin, slovenska pesnica in literarna zgodovinarka.

Vir: Žerjal Pavlin, V. (2014): Reprezentacija ženske v poeziji Pavline Pajk. Slavistična revija, (62/2), 163-175.


6. Domača naloga - Klemen Lah

Prebrala sem spletno stran o Klemnu Lahu, literarnemu zgodovinarju in piscu radijskih iger. Stran je bila razdeljena na življenje, delo ter izbrano bibliografijo.

1. Življenje:

  • rojstvo: 1974, Ljubljana
  • Študij: sociologija ter slovenski jezik in književnost (pedagoška smer) na Filozofski fakulteti
  • diploma: 1999, magisterij: 2002, doktorat: 2009 (Zagreb)

2. Delo

  • radijski igri: Šopek za Barbaro in Elizabeta Cvilinska
  • radijska pravljica: Zakaj je to pravljica (radio Slovenija)
  • sodelovanje z založbo Mladinska knjiga
  • trenutno delo: poučevanje na waldorfski gimnaziji (Ljubljana) in na Filozofski fakulteti v Zadru ter Reki (kjer je tudi publicist, prevajalec, lektor)

3. Izbrana bibliografija

Razne razprave, projekti, knjige, učbeniki, radijske igre za otroke.


7. Domača naloga - Geopedia (Koper)

  • prizorišče romana Profesor domišljije (1996) Kajetana Koviča
  • prizorišče romana Lipa zelenela je, 9: Imeli smo ljudi (1999) Bogdana Novaka
  • veliko partizanskih spomenikov


8. Domača naloga - Lektura članka ILOVEYOU


9. Domača naloga - Najdišča

ŠALARA: gesel na wikipediji še nimajo:

  • Grinjan - Arheološko najdišče nad Šalarskim poljem
  • Šalara - Arheološko najdišče Paderna
  • Koper - Delavsko naselje Šalara


10. Domača naloga - Slika cerkve

cerkev svetega Janeza Krstnika Trnovo


11. Domača naloga - Članek na SlovLit

Prebrala sem januarski članek iz leta 2017 z naslovom Ne vozi, ko piješ! V njem avtor očita Agenciji za varnost v prometu neodzivnost na pripombo, da dobesedni prevod iz angleškega napisa Don't drink and drive, ki so jo prevedli v Ne vozi, ko piješ alkohol, ni primeren. Dodati besedo alkohol namreč slogovno in jezikovno ni pravilno. Zato se člani diskusijske skupine Slovlit strinjajo, da je napis ne vozi, ko piješ primernejši. V članku nas avtor poziva, da to sporočilo posredujemo odgovornim osebam na Agenciji za varnost v prometu.

Vir: Miran Hladnik. Ne vozi, ko piješ!. SlovLit 10.jan.2017.

Študij Nove pisarije[uredi]

1. Uvod[uredi]

  • dopolnjuje šest natisov priročnika Praktični spisovnik
  • beseda pismenost je imela v Vodnikovem času (19.stoletje) drugačen pomen (slovnica)

1.1 Kam z avtorjem[uredi]

1.2 Prešernova Nova pisarija[uredi]

  • naslov knjige parazitira na naslovu Prešernove satirične pesnitve Kranjska pisarija (Krajnska čbelica, 1831)
  • pesnitev Nova pisarija v Poezijah, Prešeren kritizira svoja nasprotnika Kopitarja in Metelka

2. Pismenost[uredi]

  • biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
  • danes je pismenost pokazatelj neke civiliziranosti in ni več privilegij manjšine, biti nepismen pa je sramotno
  • vse manj je pisanja "na roko"
  • Spremembe komunikacijskih navad so pripeljale do konfliktov med sporazumevalnimi praksami (mladi in stari)
  • pismenost razumemo kot sposobnost sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja
  • Samoumevna in obvezna je le splošna pismenost, ki vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji, pismenosti je več (računalniška...)
  • Komunikacija preko elektronskih naprav je že del splošne pismenosti

Informacijska družba[uredi]

  • elektronski viri so veliko bolj varčni kot tiskanje na papir, a si marsikdo tega ne prizna

Wikiji (2001)[uredi]

  • Prednosti: lahka dostopnost, voluntarizem, kooperativnost, tesnejši stik z realnostjo (jedrnato, enciklopedično pisanje)
  • spletna enciklopedija Wikipedija (za pojmovnik strok, popis leposlovnih in strokovnih avtorjev, inštitucij, dogodkov, besedil ipd.), Wikivir (za stara besedila v javni lasti),Wikiknjige (za naše knjige in priročnike), Wikiverza (za seminarje, projekte, predavanja), Wikislovar
  • Status člankov na Wikipediji- creative commons (cc)

8. Navajanje[uredi]

8.1 Čemu sploh citiramo[uredi]

  • tekst naredi prepričljivejši
  • pogoj za znanstveno besedilo=prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti (priimki citiranih avtorjev)
  • leta 2014 - nov zakon o javni uporabi besedil 70 let po avtorjevi smrti
  • pretirano citiranje ni kaznivo, je pa strokovno in etično sporno

8.2 Prepisovanje[uredi]

  • Plagiat-kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave

8.3 Citatni indeksi[uredi]

  • Citation index - bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave ( na Slovenskem Scopus in Web of science)
  • SCI (Science Citation Index)
  • SSCI (Social Sciences Citation Index)
  • AHCI (Arts and Humanities Citation Index
  • Na Slovenskem: indeksa Scopus in Web of Science, na internetu Googlov Učenjak
  • h-indeks= razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov

Slovar[uredi]

A[uredi]

  • adaptacija besedil-priredbe, predelave
  • Amiši- pripadniki anabaptistične veje protestantske krščanske verske skupnosti

B[uredi]

C[uredi]

Č[uredi]

D[uredi]

E[uredi]

F[uredi]

G[uredi]

H[uredi]

I[uredi]

  • impresum-podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
  • interaktivnost- sodelovanje, medsebojno vplivanje
  • imponirati- vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja
  • inertnost- lenobnost

J[uredi]

K[uredi]

  • Kondukter- sprevodnik
  • kapitelka- velika črka v velikosti male
  • konsenz- soglasje, privolitev
  • kataklizma- dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju

L[uredi]

  • ludist- pripadnik gibanja, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela

M[uredi]

N[uredi]

O[uredi]

  • obskuren- čuden, nenavaden

P[uredi]

  • pismouk- razlagalec svetih spisov, učenjak
  • pregnantnost- pretiranost, čezmernost

R[uredi]

S[uredi]

  • Samorefleksija-nanašanje česa na samega sebe (samozavedanje)

Š[uredi]

T[uredi]

U[uredi]

V[uredi]

Z[uredi]

Ž[uredi]