Uporabnik:Lesarneza

O meni

Sem Neža Lesar, študentka prvega letnika slovenistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2021 sem zaključila izobraževanje na Gimnaziji Celje - Center.

Domače naloge

Enajsta domača naloga

17. 12. 2021

• v arhivu Slovlita poiskati obvestilo poslano na moj rojstni dan in ga opisati

Na moj rojstni dan je bilo leta 2019 objavljeno obvestilo Franca Verovnika z naslovom Predstavitev knjige dr. Antonie Bernard. Vir: Franc Verovnik. Predstavitev knjige dr. Antonie Bernard. 20. avg. 2019. Slovlit. povezava na obvestilo.

Deseta domača naloga

10. 12. 2021

• naložiti fotografijo izbranega spomenika

Žovneški grad

Deveta domača naloga

3. 12. 2021

• v državnem registru kulturne dediščine poiskati spomenik v bližini svojega bivališča, ki je na Wikipediji, pa še nima fotografije

Imela sem precejšnje težave z izbiranjem spomenika, saj večina spomenikov v moji okolici nima wiki strani. Odkrila sem nekaj objektov, na katere prej sploh nisem bila pozorna. Pregledala sem spomenike v svoji vasi, občini, v sosednjih občinah in v kraju, kjer sem živela prej. Našla sem le objekte, ki že imajo fotografijo, objekte, ki nimajo wiki strani, in objekte, ki spadajo v kategorijo kipi in arhitektura.

Fotografija gradu Žovnek

Osma domača naloga

26. 11. 2021

• na wikipedijski strani „članki, ki potrebujejo lekturo“ izbrati eno geslo in popraviti vsaj pet tipkarskih in pravopisnih napak

Popravljeni članek

• preštudirati Novo pisarijo do vključno s poglavjem Strokovni blog

Sedma domača naloga

19. 11. 2021

• poročati o avtorjih in romanih v bližini svojega kraja glede na Geopedijo

Roman Moloh je socialnozgodovinski roman avtorja Janka Kača. Dogaja se v Preboldu. V Trbovljah se dogaja zgodovinska povest Stara pravda nekdaj avtorja Franca Tovornika. V Trbovljah sta se rodila literata Uroš Zupan in Marinka Fritz Kunc, v Preboldu pa Janko Kač in Ervin Fritz.

• preštudirati Novo pisarijo do vključno s poglavjem Popravljanje

Šesta domača naloga

12. 11. 2021

• izbrati literarnega zgodovinarja s priimkom na L in opisati strukturo ter vsebino wikipedijskega članka

Fran Levec: Wikipedijski članek o Franu Levcu sestavljajo poglavja življenje, delo ter izbrana bibliografija, navedeni so trije viri. Poglavje delo je razdeljeno na pet podpoglavij - pesništvo, dramatika, literarne in potopisne študije ter potopisi, urednikovanje ter Slovenska matica. Del članka je tudi fotografija Frana Levca. V poglavju izbrana bibliografija vodijo povezave do osmih Levčevih del, tri od teh so uredniška. Na to stran se povezuje 50 drugih strani, ima manj kot 30 spremljevalcev, v zadnjem mesecu pa je bila ogledana 95-krat. Urejena je bila 166-krat, nazadnje 1. 12. 2019, ko jo je urejal prof. Miran Hladnik. Stran je leta 2008 ustvarila uporabnica Kovac.maja1. Fran Levec je slovenski literarni zgodovinar, esejist, urednik in slovaropisec. Rodil se je leta 1846. V dijaških letih je bil med drugim tudi domači učitelj pri Janku Kersniku. Na dunajski univerzi je študiral slavistiko, germanistiko, zemljepis in zgodovino. Aktivno si je dopisoval s slovenskimi literati, objavljal je pesmi, eseje in literarne kritike ter se politično udejstvoval. Kasneje je bil učitelj in urednik Ljubljanskega zvona. Velja za utemeljitelja slovenskega realizma, bil je mentor in kritik pesnika Antona Aškerca.

• preštudirati Novo pisarijo do vključno s poglavjem Spletni tečaj

Peta domača naloga

5. 11. 2021

• napisati nekaj o izbranem literarnovednem članku iz Slavistične revije

Članek z naslovom Med žlindro in svitlo mavro: recepciji Krsta pri Savici in Maja v času narodnih preporodov je bil objavljen v Slavistični reviji leta 2019, avtorica pa je Lucija Mandić, asistentka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, ki raziskuje predvsem slovensko književnost 19. in 20. stoletja, kulturni nacionalizem in literarne neoavantgarde. V članku primerja dve nacionalni pesnitvi - Prešernov Krst pri Savici in eno najvidnejših del češke književnosti, to je pesem Maj avtorja Karla Hyneka Máche. Članek sestavljajo naslov, izvleček in pet ključnih besed v slovenskem ter angleškem jeziku, šest poglavij s podpoglavji in seznam virov ter literature. Članek je zaključen s povzetkom v angleščini. Prvo poglavje članka je uvod, drugi pregled literature, tretji narodni preporodi, četrto poglavje, naslovljeno pregled recepcij, se deli na podpoglavji Krst pri Savici in Maj, peto se imenuje primerjava recepcij, šesto pa sklep. Članek obsega 15 strani, na seznamu virov in literature pa se pojavljajo mnogi znani avtorji.

• preštudirati Novo pisarijo do vključno poglavja Zaslon in papir

Četrta domača naloga

29. 10. 2021

• napisati nekaj stavkov o Slavistični reviji

Slavistična revija je časopis, ki objavlja članke s področja literarne vede in jezikoslovja. Izhaja pod okriljem Slavističnega društva Slovenije od leta 1948 in sicer štirikrat letno. Objavljeni članki so najpogosteje napisani v slovanskih jezikih, večinoma v slovenščini. Del objavljenih člankov je tudi izvleček s ključnimi besedami (oboje v jeziku preostalega članka in v angleškem jeziku). Članki so zapisani v strokovnem jeziku, ki je značilen za jezikoslovno in literarno vedo, zato je za razumevanje dobrodošlo predznanje in poznavanje vsaj nekaterih temeljnih pojmov teh dveh strok.

• preštudirati Novo pisarijo do vključno poglavja Sporočanje popravkov in komentarjev

Tretja domača naloga

22. 10. 2021

• pogledati video o popravljalcih sveta in zapisati nekaj stavkov

Ljudi je mogoče razdeliti na dve skupini: na tiste, ki želijo življenje živeti v taki obliki, kot se jim ponuja, in ga užiti (carpe diem), in na nergače, ki želijo svet popraviti. Ti popravljalci sveta so vedno prepričani, da je svet mogoče spreminjati še na bolje. Ker se želje popravljalcev ne skladajo, pogosto nastajajo konflikti. Dandanes svet spreminjamo na bolje na kulturnem področju z ustvarjanjem novih kulturnih izbir. Wikipedija je prostor, kjer lahko vsakdo kulturno posega v svet, kar so lahko v preteklosti počeli le redki posamezniki, zato je orodje za novodobne popravljalce sveta. Popravljanje fizičnega sveta lahko začnemo tudi s popravljanjem in dopolnjevanjem wikipedijskih člankov.

• preštudirati Novo pisarijo do vključno poglavja Varovanje zasebnosti

Druga domača naloga

15. 10. 2021

• objaviti izbrano delo na Wikivir
• preštudirati Novo pisarijo do vključno poglavja Copyright

Prva domača naloga

8. 10. 2021:

• izbrati delo za objavo na Wikivir
• preštudirati Novo pisarijo do vključno poglavja Wikiji in šola

Nova pisarija

Uvod

• Nadaljevanje priročnika Praktični spisovnik
• Namenjena digitalnemu opismenjevanju
• Eksperiment z dokaj novim medijem – Wikiji
• Glavni avtor: Miran Hladnik
• Imenuje se po Prešernovi satirični pesnitvi

Pismenost

• Obvladovanje jezikovnega sistema za pisno komunikacijo
• Sprva domena elit, pri nas z uvedbo obveznega šolanja (konec 18. stoletja) to možnost dobi vsak
• Danes je nepismenost (ali polpismenost) nespodobna
• Pojem pismenosti se spreminja (ker praktično le še redko kdaj pišemo z roko)
• Pismenost danes – sposobnost iskanja, razumevanja, tvorjenja in posredovanja informacij
• Zmožnost uporabe elektronskih naprav še ne pomeni digitalne pismenosti
• Vse večja vloga bralcev/poslušalcev/gledalcev v medijih – interaktivnost
• Več vrst pismenosti (glasbena, kartografska, računalniška itd.)
• PISA – testi pismenosti
• Novodoben pojem pismenosti širi demokratičnost
• Majhen delež aktivno pišočih (pismenih) državljanov (če ne štejemo e-poštnih sporočil in podobnih oblik)
• Pisanje je nizko cenjeno
• Nezaupanje v vse, kar prihaja od izobraženih
• Če je podjetnost = kreativnost, kreativnost pa je pisanje in objavljanje, bi se morali zavzemati za večjo podjetnost populacije

Informacijska družba

• Nadomestila je industrijsko družbo
• Utemeljujejo jo participativna kultura, družbeni mediji, družabna omrežja in fanovska kultura
• Boj med tiskano in elektronsko knjigo na prehodu iz ene družbe v drugo
• Tiskana knjiga je postala estetski objekt
• Zaslužkarstvo za oglašanjem tiskanih knjig

Wikiji

• Neprofitna organizacija Wikimedia
• Lahka dostopnost, voluntarizem, kooperativnost, jasnost in strnjenost izražanja
• Wikiji (Wikipedija in njena sestrska spletišča) vzor sodobnega pojma pismenosti
• Wikipedija (enciklopedija), Wikivir (stara besedila v javni lasti), Wikiknjige, Wikiverza, Zbirka (slikovno gradivo), Wikislovar itd.
• Spletna računalniška tehnologija druge generacije, skupaj z blogi in socialnimi omrežji
• Glavna lastnost – možnost bralčevega poseganja v spletišče
• Kvaliteta člankov v določenem jeziku = vitalnost in sposobnost preživetja tega jezika (biblija, epska pesnitev, t. i. windowsi, Wikipedija)
• Po tem kriteriju ni strahu za obstoj slovenščine
• Pomen obstoja čim več različnih jezikov (nekakšna biotska raznolikost)
• Slovenska Wikipedija obstaja od leta 2002, število aktivnih slovenskih uporabnikov je nizko
• Licenca ustvarjalnega ljudstva – copyright
• Kreativnost in svoboda, nevtralnost, samorefleksivnost
• Anarhičen medij
• Objavljanje je preprosto (članek, pogovor, uredi, zgodovina)
• Verodostojnost omogoča recenzija, ki prihaja od wikiskupnosti (ne nujno strokovnjakov)
• Povečana dostopnost informacij
• Objavljanje ne prinaša niti dejanskega dobička niti družbenega vpliva in ugleda
• Vzbuja upanje v človeško dobronamernost

Wikiji in šola

• Wikiji so močno pedagoško orodje
• Povezovanje Wikipedije s šolo je zamajalo prostovoljnost, ki jo povezujemo z njo in sestrskimi spletišči
• Uporaba Wikipedije v šoli – vstopanje v realni svet, prispevanje v dobro javnosti
• Wikiverza – priprava na vstop v zahtevnejšo Wikipedijo
• Negativne izkušnje z uporabo Wikijev v šoli – slaba volja zaradi tujih posegov v avtorska besedila študentov brez pravega razloga ali obrazložitve, sicer pa so izkušnje pozitivne
• Funkcija Razveljavi daje možnost hitre odprave vandalizma

Avtor

• Do nastopa t. i. interpretacijske šole v 60. letih 20. stoletja je bila veda komunikacije večidel usmerjena k avtorju.
• Duševni profili slovenskih preporoditeljev (Ivan Prijatelj) ali Levstikov duševni obraz (Anton Ocvirk).
• Naslednja generacija literarnih zgodovinarjev je pozornost z avtorja preusmerila k besedilu.
• Demonstrativna publikacija te faze je knjiga Lirika, epika, dramatika, ki so jo napisali Matjaž Kmecl, Helga Glušič, Franc Zadravec in drugi, večji projekt pa je bila serija zbornikov Obdobja, slogovne, verzološke in naratološke razprave in knjige.
• V 80. letih se je pozornost usmerila k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju. Od tod študije o trivialni literaturi.
• Ni več pomembno besedilo »kot tako« (samo po sebi, an sich), ampak se njegova teža določa v razmerju do bralca, zgodovinskega in aktualnega.
• Seveda meje med naštetimi fazami niso ostro začrtane.

Motivacija za pisanje

• opisovanje predmeta, ki se nam zdi vreden opisovanja
• pisanje zaradi samega sebe
• pisanje „za narodov blagor“
• etična nesprejemljivost pisanja z namenom samopromocije avtorja
• edini etično sprejemljiv razlog za pisanje: radovednost
• avtorski napuh - želja po samopoveličevanju
• prevare v znanosti (neupoštevanje podatkov, ki ne potrjujejo hipoteze, izključevanje rezultatov raziskav, prirejanje, ...)
• sebičnost pri deljenju pridobljenega znanja
• pisanje, ki se ne ozira na potrebe, želje in sposobnosti bralcev je nepotrebno
• wikipedija kreativno udejstvovanje ponuja vsakomur, zato prispeva k odpravi dojemanja avtorjev kot superiornih bitij
• strokovna literatura - znanost približuje javnosti, znanstvena literatura - objave v revijah, zbornikih, kjer se znanost dogaja

Izbira jezika

• za svetovno javnost v angleščini, za domačo javnost v slovenščini
• o slovenski književnosti običajno v slovenščini, vendar to ne sme biti pravilo
• Slovenci včasih celo pretirano skrbijo za dostopnost svojih knjig v tujih jezikih - tuje založbe to izkoriščajo, saj stroške prevoda pokrijejo slovenske inštitucije
• ni strahu, da bi se slovenska znanost dogajala v tujih jezikih
• izvlečki in povzetki v tujih jezikih že od nekdaj
• vse več dvojezičnih tematskih številk revij
• slovensko jezikoslovje po statističnih podatkih ne vzbuja mednarodnega zanimanja
• angleške objave so v privilegiranem stanju
• objavam v neangleškem jeziku koristijo izvlečki in povzetki v angleščini
• vključitev v mednarodno znanstveno sceno s povabilom tujih avtorjev na razprave, simpozije in predavanja (in udeleževanje slovenskih raziskovalcev na tujih dogodkih), ne pa le s prevajanjem slovenskih člankov v tuje jezike
• vzporedno dvojezično objavljanje je zamudno, drago in zahtevno
• Wikipedija omogoča primerjanje ugotovitev slovenskih znanstvenikov z ugotovitvami tujih
• v tuje Wikipedijske članke se da vpisati tudi slovenski pogled na tematiko
• jezikovna in kulturna ignoranca angleško govorečih akterjev povzročata neenakopravno udeležbo jezikov v svetu

Izbira teme Možnosti je neskončno, izbire je veliko, ne moremo pa realizirati vseh. Izbira enega tudi ne pomeni nujno prikrajšanja drugega.

• utemeljevanje tem v različnih sistemih, po različnih trendih
• ljubezen do teme se razvije z raziskovanjem, lažje je tistim, ki smo že tako ali tako radovedni - odprtost za nove teme
• raje imamo teme, ki so nam blizu - to je človeško (neznan avtor, za katerega vemo, da je iz našega rojstnega kraja, nam kmalu ni več tako zelo neznan)
• relevantnost teme je torej subjektivnega značaja
• literatura in literarna veda kot legitimacija naroda, inštrument nacionalnega interesa
• merjenje relevantnosti: število piscev in del - to niso edini filtri!!
• danes se pomembnost določa glede na mednarodno okolje
• danes se vključuje spolne filtre, žanrsko ali motivno perspektivo, da bi se povečala relevantnost teme
• strokovni odnos do teme je brez publicističnega forsiranja teme!

Vaje v pisanju

• Pisanje je veščina in spretnost, ki se je je treba priučiti. Pisec se mora namreč navaditi in osvojiti orodje, s katerim piše - danes to orodje predstavlja računalnik.
• Tipkanje in ročno pisanje sta tipalni oz. haptični izkušnji, ki sta razvojno izjemno pomembni in predstavljata ročno spretnost, ki krepi inteligenco.
• Pisanje z roko pomaga tudi pri pomnjenju grafemov, tako smo v osnovnih šolah s prepisovanjem besed v zvezek iz nekega besedila, pomnili črke in se jih sproti še bolje naučili.
• Čitalnik OCR nam ponuja možnost, da nam več ni treba v celoti pretipkavati, ampak le popravimo za strojem, ki je namesto nas opravil mukotrpno delo.
• Slovenščina je v tem trenutku eden od 114 jezikov s to spletno digitalno knjižnico – Wikivir.
• Napotki za delovanje na Wikiviru:
  • Registracija na začetni strani in prijava z izbranim imenom in geslom; isto ime kot na Wikiviru velja še na Wikipediji, Wikiverzi idr.
  • Vpis s svojim uporabniškim imenom k eni izmed naloga seznamu, pripravljenem za razred.
    • Primer: [[Uporabnik:Anita Mega|Besna Strojepiska]]
  • V primeru neklikljivega naslova domače naloge (napis v navadni pisavi namesto v rdeči ali modri), ustvari, da bo - dodaj dvojne oglate oklepaje.
  • Besedilo, na katerega kaže povezava na koncu alineje (izvor: najpogosteje dLib ali Internet Archive) s funkcijo <Ctrl> + <c> spraviš v spomin, skočiš na Wikivir in ga odložiš s <Ctrl> + <v>.
  • Odpri okno z nekim drugim lepo urejenim besedilom na Wikiviru (npr. revija Vigred), klikni zavihek Uredi in prekopiraj iz njega v svoj tekst glavo.
  • V glavi zamenjaj prekopirane podatke s tistimi, ki so primerni za besedilo v delu.
  • Loti se popravljanja napak, ki jih je zagrešil stroj (OCR) v prekopiranem besedilu:
    • Odstavek napraviš s prazno vrstico; pomembni so samo odstavki, ne pa tudi prehodi v novo vrstico, ki so v izvirniku drugačni, kot bodo na zaslonu, tudi če so v urejevalnem načinu zvesto reproducirani.
    • Deljenje odpravi.
    • Ne popravljaj avtorjevih morebitnih pravopisnih ali slogovnih napak, saj to ni lektura, ampak korektura.
    • V primeru očitne tiskarske napake, jo popravi takole: popravljena beseda, kar na zaslonu dá: popravljena beseda.
    • V dilemi si oglej napotke na pogovorni strani popravljanja klasikov na Wikiviru, v smernicah projekta in na forumu ali na pogovorni strani predmeta postavi vprašanje oz. predlog.
  • Ni prepovedano potešiti radovednosti o avtorju s klikom na njegovo ime na Wikipediji ali poguglati temo.
  • Uspešno zaključena naloga je droben prispevek k slovenski kulturni dediščini in vaja v kreativni udeležbi v kulturi.

Usoda avtorstva

• Včasih je biti avtor/avtorica nekaj pomenilo (v smislu, ali nekdo »že objavlja«); pripadanje ustvarjalni eliti, prinaša družbeni ugled. Visok ugled avtorskih besedil se danes odraža skozi avtorjeve zahteve do lektorjev in urednikov (čim manj poseganja).
• Širša kot je avtorjeva publika, večji vpliv ima in toliko večjo odgovornost nosi za zapisano.
• Novi koncept avtorstva je čim bolj dostopno besedilo.

Objavljanje

• Oblike kolektivnega pisanja naj bi nas odprle za sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja, torej tujih posegov v besedilo ne smemo razumeti kot kritiko, temveč kot sodelovanje (med avtorji).
• Pravila pri oblikovanju besedil (če je avtorjev več):
  • odprtost za spremembe in usklajevanje načrtov,
  • vprašanje delitve dela in zaslug za delo ni pomembno,
  • dobro je zatreti ego v korist dobrih medsebojnih odnosov,
  • zaupanje sodelavcem,
  • pravica veto na vsebine, s katerimi se soavtor ne strinja,
  • poizvedovanje za avtorjem posega je nenujno in nepriporočljivo.

Množični um ali pametna množica

• Množični um predstavlja način organizacije javno dostopnega in stalno izpopolnjujočega znanja v informacijski družbi, pri katerem v procesu produkcije sodelujejo številni, pogosto anonimni, posamezniki, čigar cilj prizadevanja je korist vsakemu posameznemu članu skupnosti.
• Zaskrbljujoče je dejstvo, da se namesto o »pravični porazdelitvi« znanja, vse družbene skrbi kopičijo ob dilemi »pravične razporeditve« materialnih dobrin.
• Jaron Lanier: Odpiranje možnosti, da vsak slehernik lahko sodeluje pri oblikovanju enciklopedičnih informacij, pomeni grožnjo zahodni civilizaciji, saj so sledeče informacije »brezbarvne, brez konteksta, konformne in zanje ni nihče osebno odgovoren«.
• Množice niso sposobne vladati same sebi, ker mislijo v slikah, so brez kontrole razuma in blokirajo kritično mišljenje ter so v iskanju avtoritete (t. i. močnega voditelja za podreditev).

Avtorske licence

• Iz pravnega zornega kota so besedila intelektualna lastnina, za katero se je zasnovala svojevrstna zakonodaja (t. i. avtorske pravice).
• Creative commons
  • »Ustvarjalna gmajna« (sl. prevod) je avtorska licenca, ki je namenjena predvsem lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodov (določeno delo najprej ponudi, šele nato navede, pod kakšnimi pogoji)
  • Vrste licenc »cc« (prekopirano iz spletne Nove pisarije) uvrščamo med:

	Priznanje avtorstva (attribution – BY)	Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.
	Deljenje pod istimi pogoji (share-alike – SA)	Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (copyleft).
	Nekomercialno (non-commercial – NC)	Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.
	Brez predelav (no derivative works – ND)	Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.

• Copyright
  • Avtorska zakonodaja (copyright) ščiti avtorska dela pred zlorabo (nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljena javna izvedba ali predelava dela in objava takega izvedenega dela).
  • V družbi velja nepravilna domneva, da je prosto uporabno vse, kar se najde na spletu; prosto uporabne so namreč samo tiste določene vsebine, ki jih je avtor opremil z ustrezno licenco, raba vseh ostalih pa je prepovedana in v primeru neupoštevanja tudi sankcionirana.
  • Lastnik avtorskih pravic je avtor, razen v primeru, če od njih odstopi ali jih proda; takrat o njegovem razmnoževanju ne odloča več.
  • Problematičnost avtorske pravice izhaja iz trojih neustreznih konceptov:

1. Pri intelektualnih proizvodih se preveč poudarja njihovega tvorca.
2. »Zrasla« je iz tiskanih objav, zato ni kompatibilna z informacijsko družbo.
3. Namesto, da bi intelektualne proizvode videla kot javno dobrino, jih obravnava predvsem kot lastnino.

Bralec

Danes velja, da je mora biti osnovno znanje prosto dostopno. To si pridobimo v osnovni in srednji šoli ter na visokošolskih ustanovah. Do prosto dostopnega gradiva nam pomagajo knjižnice z raznimi literarnimi teksti, berili, učbeniki itd. Veliko zastonj informacij se dandanes dobi tudi na spletu.

Ločimo več vrst dostopnosti. Prva je prosta ali odprta dostopnost' (OA open access). Z besedo prosta povezujemo dva izraza. Prosta dostopnost ni enako prosta vsebina (free content). V vsebino (revije, besedila), ki je označena kot prosta, lahko dostopamo sami in jo tudi spreminjamo. Če pa ima oznako samo kot prosti dostop pa pomeni, da je ne smemo spreminjati.

Z besedo odprti povezujemo več kot dva izraza. PLočimo:

• odprte podatke (open data): večinoma podatki na internetu, ki niso podrejeni restriktivnemu copyrightu
• odprti dostop(open access): kako doseči svobodno dosegljivost znanstvnih publikacij in podatkov na spletu
• prosta vsebina (open content): kako doseči prosto dosegljivost virov (literature, videa, fotografij), ki zanimajo splošno publiko
• prosto znanje (open knowldge): podobno kot odprti podatki, vendar širše (glasba, film, zgodovinski podatki ...)
• prosto izobraževanje (open education)

Poleg naštetih poznamo tudi odprto kodo (open source), ki se nanaša na programsko opremo, ki omogoča svobodno razširjanje, odprto raziskovanje (open research), odprta znanost (open science), ki nudi tudi orodja in metode s katerimi lahko prosto raziskujemo.

Dokument izgubi status proste dostopnosti, ko moramo za njegovo uporabo plačati. Kdaj lahko govorimo o zlatem prostem dostopu (gold access)? Kadar prosti dostop zagotovi založnik. Z zlatim OA so recenzirani revialni članki. Kdaj pa o zelenem prostem dostopu (green OA)? Kadar je zanj poskrbel avtor s samoarhiviranjem objav ali njegov delodajalec s postavitvijo v prosto dostopni repozitorij. Z njim so recenzirane predobjave (članki pred recenziranjem) ali pa poobjave. Poleg teh obstajajo še druge oznake za proti dostop. Ena izmed njih je ti. sivi dostop (grauer Weg), ki poimenuje spletno dosegljivost publikacij, do katerih je sicer težko priti. Znan je tudi hibridni dostop, pri katerem poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana oblika publikacije.

Založbe in repozitoriji

Založbe že od nekdaj tiskajo knjige z namenom širiti znanje v tiskani obliki, po vrhu vsega s tem tudi zaslužijo. To je bilo v času, ko interneta še nismo poznali, za ljudi zelo uporabno, saj so lahko z nakupom knjige prišli do novih informacij. Res pa je, da so morali za vso to novo znanje plačati. Danes, ko lahko na internet postavimo vse, pa se založbe skoraj da ne ukvarjajo več z znanstvenimi članki, ker od tega nimajo dobička. Večinoma neko gradivo natisnejo in izdajo le pod pogojem, da jim avtor in inštitucija zagotovita sredstva za tisk. Dodatna omejitev za tisk je tudi ta, da mora avtor predhodno poskrbeti za strokovno recenzijo, saj se založba s tem ne bo več ukvarjala. Dokaz, da lahko znanstveni tisk ugleda luč tudi brez pomoči založbe, je Slavistična revija. Ta se je založniškega posredništva znebila že pred leti, natančneje leta 1991.

Največkrat avtorji vplivnost svojega članka merijo preko števila citiranosti ali pa preko števila ogledov njegovega članka. Veliko bolj zanesljiv vir branosti je zagotovo število citatov, ki dejansko pove, koliko ljudi je članek prebralo in ga potem tudi uporabilo v svojem delu, kar dokazuje pristnost in uporabnost članka. Če pa popularnost merimo s številom ogledov se kaj hitro zgodi, da so ti podatki nezanesljivi. Razlog za to je preprost. Veliko ljudi na članke npr. samo klikne iz radovednosti, na koncu pa od njega nič ne odnese. Repozitoriji imajo funkcijo štetja ogledov že vgrajeno. Zaradi tega nam je statistika tako rečeno že priložena ob našo objavo.

Repozitoriji na slovenskem za enkrat delujejo z namenom arhiviranja diplom, magisterijev in doktoratov. Slovenski repozitorij se imenuje Nacionalni portal odprte znanosti.

Varovanje zasebnosti

Za varovanje zasebnosti skrbi slovenska avtorska zakonodaja. Razlogov za nezaupanje je nešteto. Med prvimi je nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja (npr. Google). Uporabnike skrbi tudi zloraba osebnih podatkov v raznorazne namene. Zaradi tega se pojavljajo mnogi nesmiselni ukrepi, ki včasih presegajo zdravo mero razuma. Problem nastane, ko želimo pridobiti npr. podatke o Franu Levcu, uredniku Ljubljanskega zvona in literarnega zgodovinarja. Po logiki mnogih podatke o tej pomembni osebi ne bi smeli biti javni, ker bi lahko pomotoma prišli do podatkov nekega drugega Frana Levca, ki živi v Republiki Sloveniji. Samo zaradi tega, bi bili prikrajšani koristnih informacij o zgodovinski osebi.

Slovar neznanih besed

adekvátnost – ustreznost, enakovrednost, ujemanje: truditi se za adekvatnost izraza; gre za adekvatnost s predpisom

análi – zapisi pomembnejših dogodkov po letih, letopis: društveni anali; anali slovenske kulture / to je zapisano v starih analih; pren. ta koncert bo prišel v anale našega glasbenega življenja

antagonízem – nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej

antinomíja – nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama, protislovje: avtor si predstavlja svet v izrazitih kontrastih in antinomijah; človeške, razredne antinomije; nerazrešljive antinomije; antinomije v družbi; filoz.: protislovje logičnega zakona s samim seboj

antropomorfízem – prisojanje človeških lastnosti stvarem, pojavom zunaj človeka: naivni antropomorfizem; antropomorfizem ljudske pesmi

baržún – tkanina s ščetkasto površino na eni strani; žamet: prevleka iz rdečega baržuna; mah je mehek kakor baržun / oblečena je v svilo in baržun

curriculum vitae – popis lastnega življenja, navadno v uradne namene, življenjepis (CV)

denotatíven – jezikosl., navadno v zvezi denotativni pomen pomen besede, izraza, ki ni čustveno, osebnostno obarvan

diáspora – narodnostna ali verska skupnost, ki živi raztresena na ozemlju druge narodnosti ali vere: katoliška diaspora v Srbiji; slovenska diaspora v Ameriki / živeti v diaspori; položaj Judov v diaspori

diglosíja – jezikosl. raba dveh jezikov, zvrsti jezika za različna področja, dvojezičje: diglosija slovenščine in italijanščine v zamejstvu

dihotomíja – knjiž. delitev, ločevanje na dva med seboj nasprotna dela: dihotomija med fizičnim in umskim delom

diskurz – pogovor, zlasti o kaki pomembnejši stvari

diskurzíven – filoz. ki se opira na razumsko, logično razčlenjevanje: diskurzivno mišljenje, spoznavanje

diverzifikácija – uvajanje, povečevanje raznovrstnosti: diverzifikacija visokošolskega študija

eidetika tudi ejdétika psih. – živo, nazorno predstavljanje videnih, doživetih stvari: važnost eidetike za umetnost; filoz. nauk o bistvu stvari

empirízem – 1. filozofska smer, po kateri je čutno dojemanje, opazovanje glavni vir spoznanja: v njegovih prvih delih je še čutiti vpliv empirizma 2. metoda, ki se zavestno omejuje samo na neposredna, čutna izkustva: stati na stališču empirizma; politika, ki temelji na empirizmu

epigónstvo in epigón – nav. slabš. posnemanje oz. kdor posnema dela pomembnejših vzornikov, navadno v umetnosti: on sploh ni pesnik, je epigon

epistemologíja– filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja;(spoznavna teorija, spoznavoslovje)

filologíja – veda o jeziku, književnosti in kulturi skupine narodov: slovanska filologija / klasična filologija // veda, ki proučuje pisane spomenike, zlasti z jezikovnega in kulturnozgodovinskega stališča: raziskave na področju filologije

frájgájst in freigeist – nejeverec; v stari Avstriji človek, ki ne priznava dogem, zlasti verskih (tudi svobodomislec): družil se je s frajgajsti

galikanízem– od 15. do 19. stoletja smer v francoski politiki in cerkvi, ki si je prizadevala za relativno neodvisnost francoske cerkve od papeža: pristaši galikanizma

glotologíja – knjiž. jezikoslovje

gnoseologíja in gnozeologíja– filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja; spoznavna teorija, spoznavoslovje: razlaganje gnoseologije

gvardiján – predstojnik večjega frančiškanskega, kapucinskega ali minoritskega samostana: oče gvardijan

getoizácija tudi getizácija – 1. izolacija družbene skupine od drugih družbenih skupin: getoizacija Romov v romska naselja 2. omejevanje koga, česa na izoliranem (družbenem) prostoru, zlasti z namenom omejiti, zmanjšati njegovo družbeno vlogo: getoizacija Cerkve; poskus getoizacije slovenščine

hedonízem – filoz. nazor, da je cilj človekovega življenja uživanje

hegemón – knjiž. kdor ima vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: upirati se volji hegemonov; imperialistični hegemon / publ. delavski razred je postal hegemon naprednih gibanj // pri starih Grkih vojskovodja, poveljnik

hermenevtika – nauk o metodah razlaganja cerkvenih tekstov

homoním – jezikosl. beseda, ki ima enako zvočno in pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen: sinonim in homonim / sinonimi: jezikosl. enakoglasnica, knj.izroč. enakoizraznica, knj.izroč. enakopisnica, jezikosl. enakozvočna beseda, jezikosl. enakozvočnica, knj.izroč. istobesednica

inherénten -tna – knjiž. neločljivo, nerazdružno povezan s čim: inherentna lastnost stvari; elementarne potrebe so večini posameznikov inherentne

intertekstualen – medbesedilen

izoglósa – jezikosl. črta, ki zaznamuje območje z določenim jezikovnim pojavom: razmejevati narečja z izoglosami

jágned – topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor

koherenca – medsebojna povezanost, odvisnost

konkordát – pravn. pogodba med državo in Katoliško cerkvijo o ureditvi medsebojnih pravnih odnosov: skleniti konkordat; določbe konkordata / potrditi s konkordatom

konotatíven – jezikosl., navadno v zvezi konotativni pomen pomen besede, izraza, ki je zlasti čustveno, osebnostno obarvan:

konsistenca – skladnost – notranja konsistenca in koherenca delovnega načrta

kontrapúnkt – . knjiž. kar predstavlja idejno, miselno, vsebinsko nasprotje: njegov junak je sentenčno poudarjeni kontrapunkt; kontrapunkt med dvema dejanjema v isti sliki / ekspr. kontrapunkt življenja // glasb. kompozicijska tehnika vodenja in kombiniranja dveh ali več samostojnih glasov: obvladanje harmonije in kontrapunkta / aleatorični kontrapunkt // vsak od glasov polifonske skladbe: kontrapunkti se v skladbi neprestano prepletajo

konzórcij – 1. začasno združenje dveh ali več industrialcev, podjetij, bank zaradi uspešnejšega (finančnega) poslovanja: pristopiti h konzorciju / združili so se v konzorcij in monopolizirali produkcijo / konzorcij lista 2. začasno združenje gospodarskih družb za dosego določenega cilja: banke so organizirale konzorcij / gradbeni konzorcij ♦ gled. gledališki konzorcij nekdaj odbor, ki vodi in upravlja gledališče

kozmopolitízem (sinonim: svetovljanstvo) – ideologija: 1. nazor, po katerem človek ne pripada posameznemu narodu, državi, ampak svetu kot celoti: pesnikov prehod od kozmopolitizma k patriotizmu / kozmopolitizem stoikov / slabš. zaiti v hud buržoazni kozmopolitizem 2. široka, svetovna razgledanost, svetovljanstvo: presenetil jih je s svojim kozmopolitizmom

kurikulum – program

lematizácija – jezikosl. iztočničenje, gesljenje: 1. določanje besednih enot za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji, gesljenje: 2. postopek, s katerim pojavnicam v korpusu določimo in pripišemo lemo: avtomatska lematizacija; dvoumnost lematizacije pri homonimih / za lematizacijo zahtevni stavki

meánder – 1. um. okras v obliki niza iz pravokotno lomljenih črt: okrasiti z meandri; pren., knjiž. meander žil na licih 2. geogr. močna vijuga reke, okljuk: zaradi meandrov je plovba po reki počasna

nedostátek – pomanjkljivost, napaka, pomanjkanje

neologíja – 1. ustvarjanje novih besed: raziskave teoretičnih vprašanj neologije / 2. jezikosl. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena;

neologizem – jezikosl. nova beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena, novotvorjenka: uvajati neologizme; prevajalec si mora včasih kako besedno igro ali neologijo izmisliti

nukleus – jedro, odigrati glavno vlogo

oksimoron – duhoviti nesmisel (združitev nasprotij) besedna figura iz dveh izključujočih se pojmov, bistroumni nesmisel: uporaba besedne igre in oksimorona v poeziji. Zelo znan slovenski oksimoron je Prešernov verz "Dolgost življenja našega je kratka".

onomástika – veda o (lastnih) imenih, imenoslovje: ukvarjati se z onomastiko; onomastika in toponomastika

oscilacija – nihanje: preprečiti oscilacijo; oscilacija vozila na makadamski cesti / toplotna oscilacija; oscilacija na tržišču / idejne oscilacije

paramitija – vrsta didaktične pripovedke, umetna bajka (paramitije je pisal npr. Janez Trdina)

paremiologíja – 1. jezikoslovna in folkloristična disciplina, ki proučuje pregovore in sorodne žanre 1.1 jezikovno in folklorno gradivo, ki ga proučuje ta disciplina

pietízem– gibanje v protestantizmu v 17. in 18. stoletju, ki temelji zlasti na čustveni pobožnosti: janzenizem in pietizem; nasprotje ned pietizmom in racionalizmom; pren. pietizem nemškega malomeščanstva

pleonazem – pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi, (besedno) preobilje: v njegovem besedilu je mnogo pleonazmov

poltén [poṷtén] – čuten (nanašajoč se na človekovo erotičnost, telesnost); poltena ljubezen, naslada / polteno življenje / polten človek / poltene ustnice

prežítek – 1. knjiž. ostalina: prežitki ljudske kulture; 2. zastar. sredstva za življenje, zlasti hrana: denar za stanovanje in prežitek / potujoči pevci so peli za prežitek

recipróčnost – dejstvo, da je kaj povezano s čim enakim, ustreznim kot povračilom: sporazum o pravicah manjšin temelji na recipročnosti // medsebojna povezanost, odvisnost: recipročnost uspešnosti in veselja

redúta – 1. nekdaj poslopje, prostor za slavnostne prireditve, ples: plesati v reduti; reduta in kazina // ples, pri katerem nosijo plesalci maske: udeležiti se redute; pustna reduta 2. voj. utrdba v obliki mnogokotnika z dvema jarkoma in vmesnim nasipom: streljati iz redute

renegát – odpadnik, navadno narodni: postati renegat / narodni renegat

resignírati – prenehati si prizadevati za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč

resolucija – javna izjava o pomembnem vprašanju, položaju, sprejeta na sestanku, zborovanju

Sauglockenläuten – Janez Trdina v Mojem življenju navaja, da so tako imenovali Prešernove pesmi: v prevodu bi to pomenilo 'mastno govorjenje'

sinekdoha – besedna figura, pri kateri se celota poimenuje z njenim delom: uporabljati sinekdohe

slovenika – dela v slovenskem jeziku in dela o slovenskem jeziku, književnosti

stereotip – v obliki sodb posplošeno predstavljanje ali dojemanje družbenih pojavov, družbenih skupin in njihovih pripadnikov

svetovljanstvo – široka, svetovna razgledanost: dejstvo, da ima kdo veliko védenja z različnih področij, podprtega z razumevanjem za različne načine, oblike življenja v svetu zunaj svojega okolja

toponomástika (sinonim: toponimika) – jezikosl. veda o toponimih: ukvarjati se s toponomastiko/veda o zemljepisnih lastnih imenih

ultramontanízem – od 15. do 19. stoletja smer v katolištvu, ki popolnoma priznava cerkvene dogme, papeževo oblast: galikanizem in ultramontanizem; sinonim: ultramontanstvo

uniát (uniatska vera) – sinonim grkokatolik: katoličan vzhodnega obreda; po veri je uniat

utilitarizem – 1. filozofski nazor, po katerem je osnova in merilo človekovega delovanja, moralnega vrednotenja korist; 2. (pretirano) poudarjanje praktične uporabnosti, koristnosti v človekovem delovanju: obsodili so utilitarizem v umetnosti; zaiti v utilitarizem