Uporabnik:Laradomej

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

DOMAČE NALOGE[uredi]

5. 10. 2018[uredi]

Mirko V. Brezovnik: Ljubavna pisma

12. 10. 2018: Moj stik s slavistično revijo[uredi]

Ko sem v preteklosti slišala besedo revija, sem si vedno predstavljala papirnato knjižico, polno člankov o slavnih osebah, tračev in novic o današnjem svetu, nato pa sem pri uri Uvod v Književnost dobila v roke to rdečo knjižico in moram priznati, da sem bila, s prvim pogledom v knjigo, kar malce pretresena. Vse je bilo črno-belo, strokovne besede, strogo sestavljeni članki in nič slik. Pritegnil pa me je že kar prvi naslov: Vodka in pir. Mislila sem si, super nekaj za nas, mogoče pa to niti ne bo tako slabo. Z branjem članka sem ugotovila, da temu ne bo tako, in da so bili moji prvotni vtisi kar pravilni. Stroge in zahtevne besede so me gledale z lista in se mi smejale, kaj sploh delam tukaj na tem študiju. Do slovenskega jezika sem vedno imela strahospoštovanje, to je bil eden izmed razlogov, da sem se odločila za študij slovenistike. Ko sem začela prebirati revijo, se je ta občutek le povečal. Seveda na pozitiven način. Upam da se bomo tekom študija z besedami pobotale in si nekoč prijazno segle v roke in se druge drugi zahvalile.

19. 10. 2018: Kaj sem izvedela pri tipkanju?[uredi]

Ena izmed naših nalog pri tem predmetu je bilo tako imenovano tipkanje. Podani so bili naslovi del, mi pa smo ta dela morali iz pdf oblike pretipkati na stran wikiverze. Na začetku, ko sem slišala za to nalogo, sem bila presenečena. Kaj ima to povezave s študijem slovenistike? Ko sem prišla po faksu v sobo sem nekaj časa zavlačevala s to nalogo. To se je zavleklo v nedeljo. Najprej sem si morala izbrati naslov. Ta del ni bil težek. Problem pa se je pojavil, ko sem odprla pdf obliko besedila. Besede so bile težko razločne, v prvem odstavku se prvega dela besed sploh ni videlo. Druge težave so nastopile pri kopiranju tega besedila. Računalnik je narobe prebral črke in jih avtomatsko spremenil. -U- je postal -n-, -a- je postal -e- in tako naprej. Pojavljali so se tudi razmiki med črkami, dvojni in trojni razmiki med besedami, napačna ločila itd. Ko sem končno prebrodila skozi vse popravke in besedilo dokončno uredila in objavila, sem začutila predvsem utrujenost, ampak nekje zadaj se je skrival občutek pomembnosti. Pripomogla sem k obstoju besedila na wikiverzi, ki bo morda nekoč v veliko pomoč nekomu za mano ali pa tudi pred mano. Spoznala sem novo zgodbo, ki je drugače ne bi. Morda pa to tipkanje le ni tako nepotrebno in nepovezano s predmetom, kot se mi je zdelo na začetku.

26. 10. 2018: Literatura v mojem vsakdanjem življenju[uredi]

Sem strastna bralka teh in onih literarnih del, od romanov do poezije. Literatura me že od otroštva spremlja v mojem vsakdanu in odkrito povedano, si življenja brez branja ne predstavljam. Ko sem na spletu in v mojem rodnem mestu raziskovala kaj se dogaja okoli mene iz literarne perspektive sem bila kar malo presenečena. Prišla sem do ugotovitve, da nismo zelo literarno ozaveščeno mesto, saj je razen bralnega kluba starejših gospeh, ki se sestaja mogoče enkrat na tri mesece oz. ko se spomnijo da obstaja, naše literarno življenje skoraj neobstoječe. potem pa sem dobila idejo. namesto, da se pritožujem glede te situacije, bom vzela stvari v svoje roke. Trenutno načrtujem bralne urice za otroke, ampak do uresničitve tega je še dolga in težka pot. Usklajevanje urnikov mestne knjižnice, osnovne šole in mene, ki sem kar daleč od doma, je zahtevna naloga. Prav tako se pojavlja tudi vprašanje kako vse to narediti čimbolj zanimivo in vabljivo za otroke, ki roko na srce, ne berejo toliko kot smo včasih brali mi. Močno upam, da mi vse skupaj uspe in se že veselim dneva, ko bom lahko pisala o razburljivem literarnem življenju v našem malem mestu.

16. 11. 2018: Sprehod po Slovlitu[uredi]

Naj začnem s to izjavo: nikoli nisem rada brala spletnih forumov, do sedaj še nikoli nisem slišala za ta forum, ampak ta mi malo po malo prirašča k srcu. Slovlit je diskusijski forum. združuje zainteresirane literarne zgodovinarje in jezikoslovce, še posebej sloveniste tukaj in drugod po svetu.