Uporabnik:Lara Krajnc

Domače naloge

VTIS O REVIJI SODOBNOSTI

Revija za književnost in kulturo Sodobnosti se mi zdi zanimiva. Najbolj so me pritegnile Moderndorferjeve Vaje iz tesnobe, v katerih so kratki, bolj ali manj vsakdanji dialogi vbudili moje zanimanje, saj menim, da pisec v besedilu ustvarja dobro dinamiko. Nekaj dialogov, predvsem na začetku, je bilo malce brezpomenskih, vseeno pa se je dramatičnost pozneje začela stopnjevati. Mojo pozornost je privabilo tudi dramsko besedilo Žanine Mirčevske z imenom Kaj sanjajo svinje, saj je pisateljica uporabljala jezik mladih, pravzaprav sleng, s čimer, mislim, da je ustvarila igro zanimivejšo mladim bralcem, kakršna sem sama. Menim, da je revija precej obsežna, vsebine v njej pa privlačne za bralce.

PRIMERJAVA LEPOSLOVNE IN STROKOVNE REVIJE, KOMENTIRANJE ČLANKA

V Slavistični reviji sem prebrala članek Aleksandra Skaze z naslovom A. S. Puškin po meri sodobne Rusije. V njem je avtor pisal o ohranjanju in obstoju ruske kulture ter predvsem o vlogi A. S. Puškina pri tem. Članek se mi je zdel zanimiv, vendar pa težje berljiv, če ga primerjam z besedili iz leposlovne revije. Vseboval je veliko novih informacij in zahteval več bralčeve zbranosti. Všeč mi je bilo izražanje pisca, saj je brez odvečnih besed zajel bistvo. Vseeno pa sem bolj uživala ob branju leposlovnih prispevkov, saj vsebujejo več besedne pestrosti in vsebinske dinamike.

POROČILO O SEPARATU

V zborniku predavanj Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture sem se seznanila s separatom Slovenska, hrvaška in nemška ekspresionistična dramatika - sorodnosti in razlike, ki ga je spisal Franc Zadravec. Besedilo se mi je zdelo precej zanimivo, vendar pa bi za popolno dojemanje avtorjeve misli potrebovala malce več znanja o tematiki. Prikaz ekspresionistične dramatike treh dežel je med njimi nakazoval vzporednice, hkrati pa izpostavljal nekatere razlike. Sama sicer raje posegam po delih iz drugih obdobij, saj se mi zdi ekspresionizem pretirano morbiden, njegove tematike pa težke in pogosto zagrenjene. Izvedela sem imena mnogih avtorjev, za katere do sedaj nisem slišala, predvsem hrvaških in nemških. Najbolj me je pritegnil odlomek, v katerem je Zadravec omenil nemškega pisca Werfela in njegovo trilogijo Dvojnik. Študiram namreč tudi filozofijo in branje tega odstavka me je spodbudilo k povezovanju vsebine Werfelovega dela s filozofsko tematiko Platonove jame. Zadravec je v kratki idejni obnovi Dvojnika omenjal konflikt med navideznim in dejanskim jazom. Prvi naj bi predstavljal nagonskega in čutnega človeka, ki ne priznava svoje prave duhovne plati. Pomislila sem na prispodobo čutnega, fizičnega sveta znotraj jame, katerega se ljudje zavedamo, vendar pa pravo resnico odkrijemo šele, ko uvidimo svet onkraj jame čutnih zaznav in prestopimo v 'pravi' svet resnic. Branje separata je bilo sicer vse prej kot razvedrilno in je zahtevalo konkreten premislek o tematiki, vseeno pa je ravno to namen tovrstnih besedil, zato menim, da je prebiranje teh koristno ter nudi veliko novega znanja.

POVZETEK SPOROČILA S SlovLit-a

Izbrala sem si sporočilo iz leta 2003, zapisano pa je bilo 30. junija. V njem je razburjena bibliotekarka, gospa Meta, delavka na Filozofski fakulteti, popisala svoje opozorilo glede vnašanja v sistem Cobiss. Zdelo se ji je namreč neizvedljivo, da bi vanj raziskovalci vnašali svoja dela kar sami. Razložila je, da ti ljudje nimajo dovolj znanja o Cobiss bazi ter pojasnila, da je za vnašanje nujna izobrazba na tem področju in da tega ne more početi oseba, ki za to ni bila izučena. Bibliotekarka je razložila, kakšne kompetence bi potrebovali tisti, ki bi smeli vnašati dela v Cobiss in zapisala, da tega ne more početi vsak. Najprej bi potreboval (bibliotekarsko) diplomo, leto prakse, pa tudi obisk tečajev. V zaključku je še dodala, da se zavzema za spremembe in olajšave, vendar se ji ta novost ne zdi smiselna in bi morali najti drugo rešitev oziroma dolžnost vpisovanja v Cobiss dodeliti nekomu drugemu, ki je o tem podučen. Bistvo sporočila se mi je zdelo smiselno in tudi sama se strinjam, da bi morali v Cobiss vnašati podatke tisti, ki točno vedo, kaj počnejo, ne pa sami znanstveniki oziroma avtorji del, saj ti niso nujno izobraženi o tem. Besedilo se mi je zdelo tudi zabavno, saj je bibliotekarka svojo razburjenost v sporočilu razkrila z nekaj sarkazma in cinizma, kar me je nasmejalo.