Uporabnik:Lanasattler

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

E-pošta[uredi]

Slovarček manj znanih besed[uredi]

  • segment - del, odsek
  • spremen - ki spremlja kaj, navadno kot dopolnilo ali posledica
  • frankirati - nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine
  • korektura - ugotavljanje in odpravljanje jezikovnih, stilističnih napak v tekstu, popravljanje
  • egalitarizem - nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
  • koncipirati - napraviti, sestaviti koncept, osnutek
  • tilda - grafično znamenje v obliki ležeče vijuge zlasti za označevanje palatalnega izgovora n v španskem jeziku
  • ekspertiza - izvedensko mnenje, poročilo
  • pragmatičen - ki se podreja praktični uporabnosti, koristi


Komentar poglavja[uredi]

Poglavje izpostavi pomen elektronske pošte in na izviren način prikaže njeno vlogo v sodobni družbi s tem, da jo kar enači z besedo „pošta”, ki je drugače rezervirana za pisma v frankiranih ovojnicah. Presenetil me je podatek, kdaj in zakaj je bil ta način komunikacije prvotno vzpostavljen, saj e-pošto danes pogosto jemljemo za samoumevno. Čeprav pa je elektronska pošta tako zelo razširjen in množično uporabljen način komunikacije, pogosto prihaja do nesporazumov med korespondenti, ki so posledica neveščosti njenih uporabnikov. Poglevje odgovarja na številna vprašanja, ki bi jih lahko zastavili tako novi kot že uveljavljeni uporabniki, rešuje zagate v zvezi s pisanjem elektronskih sporočil (denimo o tikanju oz. vikanju naslovnika sporočila, kar se mi je zdelo zelo uporabno) ter ponuja številne rešitve in praktične nasvete, ki vsakomur olajšajo uporabo.

Članek mi je omogočil sistematični vpogled v „bonton” e-pošte, o katerem nisem nikoli do zdaj razmišljala na tak način in ki bi ga morali prebrati vsi uporabniki, da bi bila izboljšana kvaliteta komunikacije. V prihodnje sem bom tudi sama skušala držati prebranih smernic, da vsakodnevno rabo elektronske pošte olajšam sebi in svojim korespondentom.


Slovenistika in jaz[uredi]

Svoje namene o študiju slovenščine sem prvič izrazila v 7. razredu, pa me takrat še nihče ni jemal resno. A moj interes se ni spremenil do vpisa na fakulteto in še zdaj sem trdno prepričana, da je slovenistika tisto, s čimer se želim ukvarjati v življenju. Na 2. bolonjski stopnji študija bom vpisala pedagoško smer, saj bi rada poučevala. Že v osnovni šoli me je učila izjemna učiteljica, moj srednješolski profesor pa je bil še boljši. Oba sta me navdušila tako nad knjižnivnostjo kot tudi nad slovnico, zaradi česar sem brez dvoma izbrala študij slovenistike. Nekajkrat sem imela priložnost izvajati učne ure slovenščine na osnovni in srednji šoli, prav tako pa pogosto vodim ure branja in literarno ustvarjalne delavnice za učence in dijake, kar mi je v veliko veselje, zato vem, da mi je poklic profesorice slovenščine pisan na kožo.

Predmetnik mi zaenkrat odgovarja, zaradi zanimive snovi tudi z veseljem poslušam predavanja in obiskujem vaje. Moti me le dejstvo, da na prvi stopnji študija ni mogoče izbrati pedagoške smeri, zaradi česar bodoči učitelji in profesorji zamudimo kar nekaj priložnosti za praktične izkušnje, če si jih ne poiščemo na lastno pest.


Prvo srečanje s Slavistično revijo[uredi]

Ko sem prvič videla Slavistično revijo, me je njen izgled precej presenetil - na prvi pogled je delovala kot kak učbenik ali pa delovni zvezek, kar malce zastrašujoče. Ko sem jo prelistala, sem imela občutek, da imam v rokah strokovno knjigo, ne pa revijo, kakršnih sem pač vajena. Med listanjem so mojo pozornost kmalu vzbudili naslovi nekaterih člankov, kot denimo Še o glagolih premikanja v ruščini in slovenščini, saj ob slovenistiki študiram še rusistiko, Leksikalizacija prostorskih razmerij v slovenščini: jezikovnopragmatični vidik, Izražanje prostora v slovenski frazeologiji in drugi. Vsi ti naslovi so sprva zveneli precej komplicirano, a ko sem preletela članke, sem lahko napisano kmalu povezala s snovjo, ki smo jo letos že obravnavali na nekaterih predavanjih, kar me je zelo razveselilo. Kljub temu pa so bili strokovni teksti zelo zahtevni za branje in meni kot laičnemu bralcu pogosto skoraj nerazumljivi, da sem morala posamezne odstavke prebrati večkrat. Presenetila me je tudi zelo obsežna raba angleščine, ki je sicer neizogibna, ko gre za znantsvene članke, ki so namenjeni mednarodnemu prostoru, a po mojem mnenju bi lahko bilo vsaj kazalo (tudi) v slovenščini. Slavistična revija je za študente slovenistike zelo uporabna, saj je bogat vir strokovnih člankov, ki jih lahko uporabimo pri pisanju seminarskih nalog, hkrati pa ti članki bogatijo in poglebljajo znanja, ki jih pridobimo na predvanjih.

Najbolj me je pritegnil članek Nataše Jakop z naslovom Leksiaklizacija prostorskih razmerij v slovenščini: jezikovnopragmatični vidik, saj mi je področje pragmatike zelo zanimivo, še bolj pa me je pritegnil simpatičen uvod. Avtorica je s pomočjo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in Leksikalne baze za slovenščino iz Predloga za izdelavo Slovarja sodobnega slovenskega jezika preučevala in primerjala (enobesedne) prostorske lekseme, pogostost in kontekst njihove rabe ter besedilno okolje posameznega prostorskega izraza, kolokabilnost prostorskih izrazov ter njihov pragmatični pomen. Nazadnje je osnovala tezo, da so temeljna prostorska razmerja utemeljena z univerzalno človekovo bivanjsko in čutno izkušnjo. Slednja ugotovitev se mi je zdela najbolj zanimiva, saj do branja tega članka še nisem pomislila, kako zelo subjektivno je pravzaprav doživljanje prostora, in da uporabniki jezika nekatere prostorske izraze pogosto uporabljamo iz navade - brez zavedanja, kakšen je njihov dejanski pomen. Članek bi proporočala kolegom slovenistom, sploh tistim, ki jih zanima področje pragmatike, pa tudi drugim bralcem.


Kako pravilno napisati biografski članek na Wikipediji[uredi]

Da so biografski članki na Wikipediji lahko dostopni, razumljivi in urejeni, moramo pri pisanju upoštevati sledeča vodila... Ključno je geslo članka, ki mora vsebovati polno ime in priimek osebe, na katero se nanaša članek, da lahko uporabniki Wikipedije to stran zlahka najdejo. Članek se mora začeti z infopoljem, torej z dosedno oblikovano preglednico po vnaprej določeni predlogi, ki vsebuje nekaj najosnovnejših podatkov. Prva vrstica je standardizirana in vsebuje podatek o "poklicih" osebe ter o datumu in kraju rojstva (in smrti, če je oseba že umrla). Tudi to vrstico je potrebno napisati po vnaprej pripravljeni predogi. Biografski članek je potrebno členiti na odstavke o življenju, delu, dosežkih ter prizananjih in nagradah, ki jih seveda lahko dodatno členimo in podnaslavljamo. Dodamo še vire in zunanje povezae, na koncu pa seveda ne smemo pozabiti na kategorije.


Sporočila na SlovLitu[uredi]

SlovLit je diskusijski forum, namenjen literarnim zgodovinarjem in jezikoslovcem slovenističnega področja in drugih fololoških usmeritev. Sporočila na SlovLitu nastajajo že od leta 1999. 30. novembra 2015 so bila na forumu objavljena 3 sporočila.

Slovenščina 2.0 vabi[uredi]

Urednici revije Slovenščina 2.0 Nataša Logar in Polona Gantar z gostujočo urednico Darjo Fišer v sporočilu pozivata strokovnjake k oddaji prispevkov za tematsko izdajo reveje z naslovom Viri, orodja in metode za proučevanje računalniško posredovane komunikacije. Prispevki naj predstavljajo nove raziskave na področju razvoja orodij in metodah za preučevanje jezika v računalniški komunikaciji. Zastavili sta nekaj glavnih obravnavanih tem, ki pa ne predstavljajo omejitev za avtorje. Članki, razprave, poročila in recenzije morajo biti napisani v slovenskem ali angleškem jeziku in anonimni zaadi slepih recenzij.

Constructivism and Kosovel[uredi]

Polona Movrin piše o nagradi za najlepšo slovensko knjigo v kategoriji Znanstvena in stvarna literatura, ki bila na 31. slovenskem knjižnem sejmu podeljena knjigi red. prof. dr. Janeza Vrečka Constructivism and Kosovel. Izdala sta jo Zavod KSEVT in Znanstvena založba Filozofske fakultete. Pod psevdonimom Humanist sta knjigo oblikovala Boris Balant in Andreja Jež, v angleščino pa jo je prevedel izr. prof. dr. David Limon. Avtorica sporočila na koncu nagrejenemu avtorju čestita.

V Brno[uredi]

Mateja Kosi, učiteljica slovenščine na MU, vabi na VI. konferenco o južnoslovanskih jezikih in literaturah, ki jo prireja oddelek za slavistiko Filozofske fakultete Masarykove univerze oz. natančneje Seminar južnoslovanskih filologij in balkanistike. Konferenca bo potekala 13. maja 2016 na Masarykovi univerzi v Brnu, uradni jeziki pa bodo vsi južnoslovanski jeziki ter češčina in slovaščina. Posebej se bodo posvetili 200-letnici rojstva priznanega hrvaškega jezikoslovca in leksikografa slovaškega rodu Bogoslava Šulka (1816–1895).


Literarnovedni dogodek[uredi]

Zajčev simpozij[uredi]

20. oktobra 2015 ob 9. 30 je v Viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine potekal Simpozij ob deseti obletnici smrti Daneta Zajca z naslovom »Si videl«. Uvodni nagovor je imela dr. Neža Zajc, o Zajčevem literarnem opusu pa so spregovorili še dr. Janko Kos, Niko Grafenauer, dr. Lado Kralj, dr. Boris A. Novak, dr. Jurij Perovšek, dr. Igor Saksida, dr. Tomaž Toporišič, dr. Denis Poniž, dr. Brane Senegačnik, dr. Igor Grdina, potekali pa sta še dve diskusiji z naslovoma Dane Zajc kot sooblikovalec slovenske kulturne resničnosti in Dane Zajc – ključna osebnost slovenske književnosti druge polovice 20. stoletja. Simpozij se je zaključil z ogledom posnetka zadnjega literarnega večera Daneta Zajca.