Uporabnik:Laly-caŠ

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

O slavistični reviji[uredi]

Na prvi pogled, mi Slavistična revija ni vzbujala posebnega zanimanja, ampak naloga je naloga in vzela sem jo v roke. Dolgočasne platnice skrivajo zanimive zgodbe naših prednikov, borcev za obstoj jezika, razvoj spreminjanja jezika in tudi navodila ali nasvete za pravopis. Najbolj me je pritegnila zadnja stran, navodila avtorjem. Iz zadnjih stavkov revije lahko razberemo, kaj sploh je Slavistična revija in kaj je njeno bistvo. Lahko pa navodila upoštevamo tudi sami in pripomoremo k novi izdaji.--Laly-caŠ (pogovor) 12:55, 23. oktober 2014 (CEST)

Po svetu z odprtimi očmi[uredi]

Sliši se enostavno in povsem vsakdanje, zjutraj vstaneš, odpreš oči in po svetu hodiš z odprtimi očmi. A ni vedno tako. Prihajam iz Gorenjske, v času študija pa živim v Ljubljani. Mesto je povsem nabito z ljudmi, okoli tebe ogromne stavbe, v eni stavbi vsaj štiri različne trgovine, poslovalnice, na vsakem koraku restavracija. Hodim po mestu, iščem ulice, zgradbe, naključno najdem tudi novo restavracijo Soba 102, ne pa velikega plakata, ki bi naznanjal literarni dogodek. Toliko informacij, toliko novega.

Na poti s faksa sem se spomnila tudi na domačo nalogo in slovenistične raziskovalce. Mojo pozornost je pritegnila novica o smrti zelo posebnega pesnika Kajetana Koviča, ki je znan po literarnih delih kot sta Maček Muri in Južni otok. Sami pa si lahko več preberete v članku Tanjane Jaklič in Valentine Plahuta Simčič, Umrl je Kajetan Kovič Delo. 7. novembra 2014. --Laly-caŠ (pogovor) 13:18, 23. oktober 2014 (CEST)

Prebiranje Nove pisarije[uredi]

Prvi stik, z elektronskim učbenikom, je bil velika sprememba pri mojem načinu učenja, saj sem vajena podčrtavati ključne besede in dopisovati opombe. A po prebranih prvih poglavjih sem se z Novo pisarijo že spoprijateljila.

Do sedaj me je najbolj pritegnilo poglavje Pismenost. To je aktualna tema, z mnogimi še vedno odprtimi vprašanji. V današnjem času je res malo ljudi nepismenih, v tem pomenu besede, da ne znajo pisati in brati. Koliko pa jih ne zna uporabljati interneta in oblikovati s podatki, ki jih ponuja, pa se le redko vprašamo. Dandanes so nam na voljo različni tečaji računalništva za starejše, dijake, študente, vse večji poudarek je tudi pri šolskem učnem sistemu, ki vsebuje informacijske predmete. Pomen pismenosti se spreminja skozi čas in z razvojem družbe. Tudi SMS - sporočila imajo velik vpliv na naše pisno in bralno znanje.

Računalniki so že začeli izpodrivati zvezke in nalivna peresa s šolskih klopi. Pri domačih nalogah si vse večkrat pomagamo z internetom, učitelji z njim ustvarjajo bolj zanimiv pouk in si z njim krajšamo kreativni prosti čas. Uporaba elektrotehnike se prav zagotovo ne bo zmanjšala, saj je potreba po njej vse večja in pogostejša. Nudi nam hitrejšo in enostavnejšo pot do podatkov, kar je velik plus za strokovnjake, ki lažje posredujejo znanje in ugotovitve ter za študente ali zgolj radovedneže, ki si želijo izvedeti več, takoj.--Laly-caŠ (pogovor) 18:28, 13. november 2014 (CET)

33 Simpozij obdobji[uredi]

  • Alenka Žbogar-Recepcija slovenske književnost (literarna veda)
  • Irena Avsenik Nabergoj-Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (literarna veda)
  • Saša Babič-Uganka v časovnem prerezu (literatura)
  • Matjaž Birk-Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literarna veda)
  • Milena Mileva Blažić-Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (literarna veda)
  • Blanka Bošnjak-Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (literarna veda)
  • Zoran Božič-Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (literarna veda)
  • Jadranka Cergol-K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literarna veda)
  • Joanna Cieślar-Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (literarna veda)
  • Renata Debeljak-Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (literarna veda)
  • Monika Deželak Trojar-J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (literarna veda)
  • Ljudmil Dimitrov-Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (literarna veda)
  • Marijan Dović-Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (literarna veda)
  • Olena Dzjuba-Pogrebnjak-Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського
  • Tomaž Erjavec, Darja Fišer-Recepcija virov starejše slovenščine IMP (literarna veda)
  • Florence Gacoin-Marks- Francoska prevoda Alamuta (literarna veda)
  • Monika Gawlak-Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (literarna veda)
  • Dragica Haramija, Janja Batič-Recepcija postmodernih slikanic (literarna veda)
  • Robert Jereb-Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (literarna veda)
  • Andraž Jež-Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (literarna veda)
  • Jožica Jožef Beg-Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (literarna veda)
  • Franci Just-Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (literarna veda)
  • Marko Juvan-Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (literarna veda)
  • Irma Kern-Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (literarna veda)
  • Sanja Kostanjšek-Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (literarna veda)
  • Erwin Köstler, Andrej Leben-Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (literarna veda)
  • Ana Košuta Skok-Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (literarna veda)
  • Zvonko Kovač-Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (literarna veda)
  • Boža Krakar Vogel-Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (literarna veda)
  • Ivana Latković-Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (literarna veda)
  • Marko Ljubešić, Mirjana Benjak-Kako recipirati nepročitano (literarna veda)
  • Laima Masytė-Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (literarna veda)
  • Maja Melinc Mlekuž-Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (literarna veda)
  • Vesna Mikolič-Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (literarna veda)
  • Jun Mita-Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (literarna veda)
  • Marija Mitrović-Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (literarna veda)
  • Mladen Pavičić-O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (literarna veda)
  • Katarina Podbevšek-Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) (literarna dela)
  • Timothy Pogačar-Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (literarna dela)
  • Gizela Polanc Podpečan-Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (literarna dela)
  • Ivo Pospíšil-Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (literarna dela)
  • Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre-Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (literarna veda)
  • Francka Premk, Eva Premk Bogataj-Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (literarna dela)
  • Urša Prša-Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (literarna dela)
  • Vilma Purič-Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (literarna dela)
  • Andrej Rozman-Žiga Herberstein in slovaški humanisti
  • Megi Rožič-Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (literarna veda)
  • Špela Sevšek Šramel-Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (literarna veda)
  • Tone Smolej-Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (literarna veda)
  • Maja Smotlak-Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literarna veda)
  • Julija A. Sozina-Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (literarna veda)
  • Marija Stanonik-Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (literarna veda)
  • Nadežda Starikova-Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (literarna veda)
  • Đurđa Strsoglavec-Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (literarna veda)
  • Jana Šnytová-Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (literarna veda)
  • Katarina Šrimpf-Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (literarna veda)
  • Miran Štuhec-Esejistična recepcija slovenske književnosti (literarna veda)
  • Bożena Tokarz-Prevajalec v procesu literarne recepcije (literarna veda)
  • Loredana Umek-V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (literarna veda)
  • Jonatan Vinkler-Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (literarna veda)
  • Marijanca Ajša Vižintin-Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (literarna veda)
  • Saša Vojtech Poklač-Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (literarna veda)
  • Janja Vollmaier Lubej-Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (literarna veda)
  • Janez Vrečko-Novo branje konsov (literarna veda)
  • Martin Vrtačnik-Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora(Ivo Prijatelj: Totenbirt) (literarna veda)
  • Nina Žavbi Milojević-Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija(Ivan Cankar: Hlapci) (literarna veda)
  • Alenka Žbogar-Literarno branje in mladostniki (literarna veda)
  • Andreja Žele-Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti (literarna veda)
  • Janja Žitnik Serafin-Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (literarna veda)
  • Igor Žunkovič-Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (literarna veda)
  • Recenzentke in recenzenti
  • Avtorice in avtorji

--Laly-caŠ (pogovor) 17:29, 19. november 2014 (CET)

Kaj se je dogajalo tri dni pred mojim 19. rojstnim dnem na SlovLitu[uredi]

Prvo obvestilo je bilo vabilo na 11. tradicionalno Srečanje na Prežihovi bajti, posvečeno 120-letnici rojstva Lovra Kuharja. Drugo obvestilo pa javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2014.--Laly-caŠ (pogovor) 23:39, 22. januar 2015 (CET)

Tipi sprememb na Wikipediji in Wikivezi[uredi]

Moj članek na Wikipediji je na voljo vsem željeznancem in ni zahteval sprebemb od objave na spletnem mestu. Kar nekaj popravkov pa je bilo potrebnih pri domači nalogi na Wikiverzi. Največ časa mi je vzelo spreminjanje redakcije oziroma označevanje tiskarskih napak. Po treh neuspelih popravkih zdaj svar obvladam. --Laly-caŠ (pogovor) 23:48, 22. januar 2015 (CET)

Tipkarske napake (Ilija je nipisal), pravopis (dvopičje, podnaslov) in linke, ki ne delujejo, še popravite. --Hladnikm (pogovor) 09:23, 12. februar 2015 (CET)