Uporabnik:LKovacic
Domače naloge[uredi]
2. Domača naloga
Z besedo utopia sam označujem nekaj sanjskega in neuresničljivega, svet, ki ne obstaja, a je hkrati podoba realizacije naših najbolj norih idej. Te se največkrat vrtijo okrog delovanja družbe in ne v resnbičnem svetu ne morajo obstajati prav zaradi naših človeških omejitev. Eden izmed mojih utopičnih svetov se poraja iz mojega prepričanja, da univerzalno dobro in slabo ne obstajata, oziroma sta človeku nedojemljiva. A če to drži kako naj potem upravičimo zapiranje zločincov, saj ti le sledijo idejam, ki so drugačne od idej drugih ljudi. Res je če hoče družba obstati se mora držati določenih pravil, ki nam omogočajo sobivanje, za ta pa glasujemo po demokratičnem sistemu. Ampak resnica večine ni prava resnica, saj ta neobstaja je zgolj družbeni konstrukt in ni boljša od resnice kaznjencev. Od kje nam torej pravica, da jih zapremo, če nam škodujejo. Tu pride na vrsto moja utopija. V mojem idealnem svetu sso tisti, ki se ne držijo v naprej določenih družbenih pravil lahko izognejo zaporu z izgnanstvom. Tako družba obstane in se znebi tega kar dojema kot škodljivo, hkarti pa ne odvzame svobode drugače mislečim. Seveda bi še vedno obstajala pravila in kazni za manjše prekrške, saj ljudje pogosto spreminajmo naša prepričanja in jim celo gremo nasproti. A za tiste primere, ki pa ne morejo živeti v istem sistemum kot drugi bi ta možnost morala obstajati. To je očitno utopično in nemogoče, saj ima ta utopija preveč šibkih točk. Ena izmed njih je ta, da bi še vedno morali nadzorovati "izgnance", da se nam ne bi maščevali ali nam bili nevarni. Prav tako trenutno ni prostora za take ljudi. Tako so naša najboljša možnost zapori in rehabilitacija, kjer se ljudi nauči kako se pokoriti družbenim pravilom v njihovo dobro, kljub temu, da se ta morda ne skladajo z njihovimi lastnimi prepričanji.
3. Domača naloga
Sam ljudi ne bi razdeliol le na dve skupini na tiste, kinso in tiste., ki niso popravljalci. Razdelil bi jih na tri in sicer na te, mi si svet želijo popraviti in ga poravljajo, tiste, ki mislijo, da svet ne potrebuje popravila in tiste, ki mislijo, da a ga ne popravljajo. V resnici tudi ta delitev verjetno ni najpopolnejša, saj prvi in zadnji ves čas prehajajo med prvo in zadnjo skupino. Človek, ki z stvarmi ni zadovoljen n more nikoli poipravljati vsega kar hoče, saj nima dovolj sredstev, energije, želje in sposobnosti. Zato je obenem popravljalec in nepopravljalec, kar dela tako razločevanje nedovršeno. Mogoče je potem pravilna delitev na štiri skupine. Popravljalce, ki obenem niso nepopravljalci, nepopravljalce, ki to obenem so, nepopravljalce, ki niso popravljalci in tiste, ki menijo, da svet ni pokvarjen. Je pa res, da je ta delitev dokaj nesmiselno, saj je velika večina ljudi v drugi skupini, saj je popravlkjanje v naši naravi, prav tako kot nezadovoljstvo nad svetom, hkrati pa nikoli vsega ne bomo mogli popraviti in se zato za določene nepravilnosti ne zmenimo.
4. Domača naloga
Sam številke Slavistične revije nisem prejel, a sem sem podobno revijo prejel v svojem drugem študijeskem programu na primerjalni književnosti. Gre za revijo z naslovom primerjalna književnost, ki so jo izdali v čast Janka Kosa ob njegovi sedemdesetletnici leta 2001 v Ljubljanif. V njej so predstavljeni komparativisti treh generacij in sicer starejše, srednje in mlajše. Najbolj zanimiv se mi je zdel članek profesorja Borisa. A. Novaka o razvoju prešernovega sonetnega venca in njegovem formiranju kot obliki, ter kako so Prešernovi vplivi postali mednarodni s tem, ko je glas o njegovem sonetnem vencu prišel med ruse, ki so to obliko prevzeli in je tam tudi doživela številne posnemovalce. V tej številki revije, ki je skoraj že bolj zbornik, je v uvodu tudi predstavljeno delovanje Janka Kosa v okviru slovenske komparativistike in delovanje na naši fakulteti. Sam Janka Kosa prej nisem poznal, a sem se v uvodu podučil v mnogih dosežkih, ki jih je ta človek dosegel za naš oddelek. Iz celotne številke sije spoštovanje, ki ga imajo drugi, kin so v njem objavljali do njega in je dober prikaz občutka hvaležnosti, ki mu ga slovenski komparativisti dolgujejo.
5. domača naloga
Prvi članek iste revije o kateri sem govoril eno domačo nalogo prej je članek Franceta Bernika z naslovom Alojz Gradnik in Prešeren. Obsega šest strani (11—17) in govori o tem kako so stereotipne najdbe kako je avtor pod vplivi tradicije nenatančne in pogosto nepravilne, za njih je potreben bolj znanstven šristop. Ti reflkektira na primere Alojza Gradnika in Prešerna, ki sta si veliko bolj podobna, kot so literarni zgodovinarji prej vedeli in sta oba podobno divergirala od tradicionalne slovenske pesniške prakse. Za slednjega je to lažje določiti, saj je devergiral s pomočjo oblike (sonetni venec, gazele, itd.), medtem ko je Gradnik devirgiral predvsem s pomočjo erotičnih in sensualnih vsebin njegove ljubezenske lirike. France bernik je bil sicer 1927. leta rojeni slovenski literarni zgodovinar, pisatelj in akademik, ki pa je umrl šele pred kratkim in sicer leta 2020.
6. Domača naloga
Jakob J. Kenda je slovenski diplomant literarne teorije in literarne zgodovine, ki pa je danes med širšo javnostjo najbolj poznan kot prevajalec, predvsem mladinskih fantazijskih romanov. Po končanem študiju leta 1997 se je najprej zaposlil kot profesor na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo in profesor na slovenistiki Univerze v Novi Gorici. Pozneje je več let deloval kot samostojen prevajalec in krizni menedžer različnih kulturnih institucij. Svoje prve gledališke prevode je Kenda objavil že v času študija, tu velja omeniti predvsem dela T. Williamsa, T. Stopparda, E. O'Neilla in M. Ravenhilla. Kasneje je največ prevajal za televizijske hiše, in sicer, poleg mnogih nadaljevank in nanizank, vrsto znanih filmov kot so Umazani Harry, Škrlatni dež in Vrtoglavica. Skozi svojo kariero se je gotovo najbolj proslavil z svojimi prevodi mladinskih fantazijskih romanov, med drugim J. D. Salingerja, P. Pullmana in J. K. Rowling. Njegov prispevek k slovenski literarni zgodovini so v večji meri literarne raziskave objavljene v obliki krajših člankov za različne časopise in revije - Tribuna, Razgledi, Delo itd. Objavil pa je tudi nekaj daljših raziskav, ki jih je pisal za različne znanstvene revije (Primerjalna književnost, Literatura, Otrok in knjiga) in zbornike. Teme njegovih člankov in raziskav se večinoma držijo področja dramatike, prevodoslovja, mladinske in fantastične književnosti. Napisal pa je tudi monografijo Fantazijska književnost: očrt teorije žanra in njegovega sodobnega modela, ki je leta 2009 izšla pri mladinski knjigi. V zadnjem času se uveljavlja tudi kot eden vidnejših slovenskih piscev potopisov s svojima večkrat nagrajenima knjigama Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike (2018) in Transverzala (2020), za katera je prejel številne nagrade.
Nagrade za prevajalstvo: Med leti 2001 in 2005 petkrat zapored prejme nagrado Moja najljubša knjiga v kategoriji prevod, leta 2004 pa najvišje mednarodno odlikovanje za prevajalca mladinske književnosti; nagrado Častne liste Mednarodne zveze za mladinsko književnost.
Nagrade za potopisne romane: Krilata želva 2019 (vseslovenska nagrada za najboljši potopisni roman), Najboljši literarni prvenec 2019 in Najboljše samozaložniško prozno delo 2019.
7. Domača naloga
Moj domači kraj je Brod pri Ljubljani, ki se po novi Geopediji nahaja najbližje naslednjim literarnih spomenikom, ki si sledijo po oddaljenosti:
1. Spominska plošča Tonetu Čufarju
Napis: Tu v bližini je 11. avgusta 1942 pod okupatorjevimi streli omahnil v smrt delavski pisatelj in pesnik jeseniški revolucionar TONE ČUFAR
Čas postavitve: 1972
Lokacija: Prušnikova 2
2. Rojstna hiša Jakoba Aljaža
Čas postavitve: obnova 2007
Lokacija: Zavrh pod Šmarno goro 2
3. Rojstna hiša Valentina Vodnika
Napis: Tu se je rodil 3. svečana 1758 Valentin Vodnik pervi slovenski pesnik.
Čas postavitve: 1735
Lokacija: Vodnikova cesta 65, Ljubljana
4. Kip Petra Božiča
Napis: dramatik PETER BOŽIČ pisatelj
Lokacija: Ob PST na zelenici med cestami pri krožišču Štajerske in Božičeve ceste, Ljubljana
5. Nagrobnik Janeza Menarta
Napis: slovenski pesnik
Lokacija: odsek 22B, vrsta 9, grob 17 (Žale)
Po stari Geopediji pa je najbližje tem dogajališčem slovenskih zgodovinskih romanov:
1. Slovenski oratar dr. Janez Bleiweis
Avtor: Tita Kovač Artemis
Prvič izdano: 1990
Lokacija: Ljubljana (Vižmarje)
2. Lipa zelenela je, 7: Ugasla ognjišča
Avtor: Bogdan Novak
Prvič izdano: 1999
Lokacija: Ljubljana (Šentvid)
3. Zadnji rabin v Ljubljani
Avtor: Lojze Ilija
Prvič izdano: 1975
Lokacija: Ljubljana (Šentvid)
4. Triglavski kralj
Avtor: Ivan Sivec
Prvič izdano: 1994
Lokacija: Ljubljana (Šentvid)
5. Črtice iz življenja župnika Jakoba Aljaža
Avtor: Ivan Sivec
Prvič izdano: 1994
Lokacija: Šmarna gora (cerkev sv. Marjete)
6. Roman o Prešernu
Avtor: Ilka Vašte
Prvič izdano: 1938
Lokacija: Šmarna gora
8. Domača naloga
Popravil sem prvi odstavek wikipediskega članka z naslovom Uncharted 2. Popravil sem vejice in slovnico ter nekoliko izboljšal slog. Še vedno se, da izpopolniti predvsem slog.
9. Domača naloga
Izbrani spomenik: Spomenik vižmarskemu ljudskemu taboru.
EŠD: 5699
Zvrst:spominski objekti in kraji
Gesla:kraj zgodovinskega dogodka, javni spomenik
Opis: Spomenik v obliki 7 m visoke betonske piramide (1969), v katero je vdelana napisna plošča, stoji na kraju, kjer je bil leta 1869 vseslovenski ljudski tabor.
Datacija: tretja četrtina 20. stol., 1969
Avtorji: Janez Suhadolc (arhitekt; 1969)
Opis lokacije: Spomenik stoji na Vižmarskih tratah na Brodu, jugovzhodno od stavb Kmetijske zadruge.
Področja: zgodovina, umetnostna zgodovina
Naselje: LJUBLJANA
Občina: LJUBLJANA
OE ZVKDS: ZVKD Ljubljana
Usmeritve: spominski objekti in kraji
Varstvo: spomenik
Vpisano v register: 11/12/1998 1:00 Dop.
Območje določeno po: po topografiji
Spomenik: spomenik lokalnega pomena
Predpis: Sklep o razglasitvi zgodovinskih spomenikov v Mestni občini Ljubljana za kulturne spomenike lokalnega pomena
Povezava do predpisa: Ur.l. RS, št. 76/2003-3674
Vrsta razglasitve: stalna razglasitev do preklica
Stanje podatka: 27.12.2021
Površina: 1.637,05 m2
10. Domača naloga V wikimedio sem naložil svojo sliko vižmarskemu ljudskemu taboru.
11. Domača naloga
V arhivu SloLita sem poiskal obvestilo poslano v petek 8. Novembra leta 2002, en dan preden sem se rodil.
Sporočilo nosi naslov: Slavica in se glasi:
Pozdravljeni!
Sem novopečena študentka slovenistike, ki si želi, da bi Slavica (študentski zbornik za slovansko filologijo in kulturo) spet zaživela, zato vabim vse, ki so istega mnenja, da se javijo na moj elektronski naslov: petra_likar na hotmail.com.
Petra
Študij Nove pisarije[uredi]
Nove besede[uredi]
ABSOLVENT – študent, ki je končal študij ni pa še opravil vseh izpitov
ALAMAH – zbornik/letopis
AVTORSKA POLA – 30000 znakov
ASISTENT – pomočnik profesorja
BAKALAVREAT – najnižja akademska stopnja
BOHEMISTIKA – veda o češki književnosti, jeziku in kulturi
BRUC – študent prvega letnika pred iniciacijo
DEKAN – predstojnik fakultete pod katerim so predstojniki oddelkov
DEMONSTRATOR – študent, ki pomaga profesorju pri vajah
DIPLOMA – poročilo o opravljenih visokošolskih izpitih in ubranjeni diplomski nalogi.
DISERTACIJA – znanstvena razprava s katero se avtor poteguje za naziv doktorja
DOCENT – univerzitetni učitelj z doktoratom. Položaj med profesorjem in asistentom
DOKTOR – akademski naziv, ki ga avtor dobi potem ko uspešno ubrani svojo disertacijo.
ELEKCIJA – izvolitev v univerzitetni naslov. Pred doktoratom je elekcija vsaka tri leta, po njem pa vsakih 5 let.
EMENDACIJA: popravlja le tisto kjer ni dvoma o pravilnosti
EMERIT – upokojeni univerzitetni profesor, zaslužen človek
FAKSIMILE – ponatis, ki zgleda kot original
FILOLOGIJA – včasih je bila veda o preučevanju duhovne kulture nekega naroda, danes zbirno ime za vede o nacionalnih jezikih.
HABILITACIJA – pridobitev kakega od akademskih nazivov HELVETIKA: vrsta črkovnega nabora
HODEGETIKA – veda iz 19. stoletja, ki se ukvarja z metodiko akademskega študija
HUMANISTIKA – Veda, ki se ukvarja s človekom in njegovo kulturo in ima jedro v filologiji ter zgodovini.
IKANABULA – knjiga napisana pred 1500
INDEKS – knjižica s katero študent izkazuje svoj študentski status
INSKRIPCIJA – profesorjev podpis v indeksu s katerim je nekdaj sprejel učenca k svojim predavanjem
INŠTITUT – znanstvena ustanova, ki pri nas pomeni oddelek za raziskovanje, v glavnem pa ima pomen sinonimen z seminarjem ali univerzitetnim oddelkom.
INTERPOLACIJA – izpuščanje citata
KATEDER – del oddelka na fakulteti
KATEDRA – stolica ali profesorsko mesto na univerzi
KLAVZURA – pisni izpit pod nadzorstvom
KOLOKVIJ – preizkus znanja nižjega ranga, včasih ustni izpit v univerzitetni obliki.
KOLOFON – nahaja se na koncu knjige, v njem so zbrani vsi pomembni podatki.
KONJEKTURA – popravek na podlagi slovnične nepravilnosti
KORIGIRANJE – popravljanje že tiskanih reči
LEKTORAT – praktičen pouk na univerzi pod vodstvom lektorja
LICEJ – ime ustanove, ki opravlja izobraževalne funkcije
MAGISTER – univerzitetni naziv, ki ga pridobi diplomirani humanist po končani tretji oz. magistrski stopnji študija in ko ubrani magistrsko tezo.
OHCET – ko se pripravi zadnja korektura
ORDINARIJ – redni univerzitetni profesor, najvišji učiteljski naziv.
PANKRT – če prim prelomu strani grozi, da bo zadnja beseda odšla na novo stran
POLONISTIKA – ved, ki se ukvarja z preučevanjem poljske književnosti, jezika in kulture.
PREDSTOJNIK – izvoljeni šef oddelka
PRODEKAN, PRO REKTOR – namestnika univerzitetnega in fakultetnega predstojnika
PROFESOR – diplomirani učitelj, ki lahko poučuje na srednji šoli. Od univerzitetnih se loči po tem, da za profesorskim nazivom pišemo njegovo ime z imenom in priimkom.
PROMOCIJA – Slovesna podelitev doktorskega naziva po ubranjeni disertaciji.
REELEKCIJA – ponovna izvolitev v akademski naziv
REKTOR – predstojnik univerze. Pod seboj ima dekane fakultet.
REZIME - povzetek
RIBA – neustrezna črka v stavku
SEMINAR – tisti del ur v tretjem in četrtem letniku pri katerem se premlevajo diplomske naloge.
SINOPSIS - izvleček
STAŽIST – je pripravnik na fakulteti. Pozicija je primerna za pravkar diplomirane študente, ki jim ministrstvo odobri financiranje in so v štirih letih dolžni priti do doktorata.
STREŽNIK – računalniško omrežje kjer so dostopni javni dokumenti.
ŠTUDENT – slušatelj na univerzi
TITULA – častni naslov in naziv na univerzitetni položaj
VADEMEKUM – priročnik s praktičnimi informacijami
VDOVA – osamljena vrstica na novi strani
ZELENI CAR – funkcija predsednika starih študentov na brucevanju, ki ima nalogo maltretirati brucad.