Uporabnik:Krudic

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Slovarček manj znanih besed[uredi]

  • segment - del, odsek
  • akter - ustvarjalec, povzročitelj, dejavnik
  • format - velikost pol papirja, grafičnega dela ali slike glede na dolžino in širino
  • konverter - tisti, ki pretvori,spremeni način zapisa
  • korespondent - kdor poklicno opravlja dopisovanje
  • egalitarizem - soc. nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
  • koncipirati - napraviti, sestaviti koncept, osnutek
  • birokrat - uradnik, formalist
  • kalkirati - dobesedno prevajati za kak tuj jezik značilne izraze
  • korespondenca - vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje
  • pragmatičen - ki se podreja praktični uporabnosti, koristi
  • Vademekum - knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik, vodič
  • historiat - potek, opis kakega dogajanja
  • kolofon - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
  • apel - javen poziv, klic
  • kondukter - uslužbenec, ki pregleduje ali prodaja vozovnice v železniškem ali cestnem prevoznem sredstvu; sprevodnik: kondukter na avtobusu, vlaku
  • paradigma - vzorec, primer
  • inerten - ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben, nedelaven
  • uzurpacija - nezakonita, nasilna prilastitev
  • altruizem - ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost:
  • eklatanten - očiten, jasen, prepričljiv
  • kapricioznost - lastnost, značilnost muhastega človeka; muhavost:
  • atavizem - ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih
  • intenca -težnja, nagnjenje, usmerjenost
  • tavtologija - opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje
  • eskalirati - Medsebojno obtoževanje ~a ~ pravo zmerjanje

E-pošta[uredi]

Tako kot se je svet pretvoril iz analognega v digitalnega, moramo tej pretvorbi slediti tudi mi sami. Stare dobre pismonoše oziroma poštarje, kot jim pogosteje rečemo, je torej nadomestil zgolj en klik-klik pošlji. Prav tako nam ni več potrebno opravljati dolge in naporne poti (za ene bolj, za druge manj) do pošte. Elektronsko pošto lahko pošljemo udobno iz svojih naslanjačev v zgolj parih sekundah. Še en razlog, zaradi katerega je elektronska pošta prehitela staro dobro navadno pošto, je prav gotovo tudi dejstvo, da je brezplačna, kar je v k današnjem času vse bolj pomembno. Epošto lahko brez težav pošljemo neomejenemu številu naslovnikov, za kar bi pri navadni pošti izgubili ogromno časa in denarja, da o ekološkem napredku,ki ga je prinesla elektronska pošta niti ne zgubljam besed. Če za konec seznama omenim še dejstvo, da je brskanje po starih sporočilih pri elektornski pošti nepregledno lažje kot po navadni, se zdi da je elektornska pošta v prav vseh pogledih boljša od navadne. Sama pa ne morem preko dejstva, kako bolj vesela sem razglednice ali pisma prijatelja/ prijateljice kot pa elektronske pošte. Mogoče sem v tem svojem pogledu malce staromodna in konzervativna, ampak zdi se mi da je elektronska pošta neprimerno manj osebna od navadne. Za povrh vsega pa je tudi pri elektronski pošti potrebno paziti še na ogromno tehničnih stvari (nagovor, pozdrav, pravopisna točnost, uporaba vikanja ali tikanja), ki so tako ali pa še celo bolj zapletena od tistih pri navadni pošti.Večine pravil ali bolje rečeno napotkov sama niti nisem poznala, dokler nisem prebrala poglavja o epošti v Novi pisariji. Kljub temu, da nam svet ponuja ogromno novosti in izboljšav, upam da ne bomo zanemarili njihovih predhodnjic, ki so morda res malce zastarele, a vsekakor ne slabe.

Zakaj študij slovenistike?[uredi]

Sama sem mnenja, da gre vsekakor za pogumno odločitev, predvem v današnjih časih, ko so v ospredju vse vrste naravoslovnih smeri; od fizike, kemije, farmacije, matematike itd. Še bolj pogumna zato, ker delovnih mest v tej smeri ni v izobilju. Najpogumnejša pa zato, ker je bolj pomembno obvladati ogromno ostalih tujih jezikov kot pa negovati materinščino. Vsekakor sem tudi sama mnjenja, da je poznavanje čimvečjega števila tujih jezikov ključna, posebno če si govorec jezika, ki ga govori le dva milijona ljudi po svetu. Kakorkoli pa na račun poliglotizma ne sme trpeti materni jezik- slovenščina. Vse več ljudi, predvem mladih, ima probleme pri preprostem pisanju ali še hujše branju slovenskih besedil. Da ne govorimo o vse bolj priljubljenem " a greve na kavo", neuporaba zanikanega rodilnika in dvojine in zelo reven besedni zaklad večine Slovencev. Največji problem pa sama vidim v nebranju kakovostnih slovenskih avtorjev in avtoric, ki nam jih na Slovenskem ne manjka, naj si bodo to klasike ali ustvarjalci 21.stoletja. Če se vrnem na zastavljeno vprašanje v naslovu bi rekla, da sem se za študij slovenistike odločila zato, ker se mi zdi slovenščina neizmerno lep in bogat jezik, v katerem je pisalo ogromno mojstrov in katerih opus je vredno poznati in preučevati.

Slavistična revija[uredi]

Revija nosi podnaslov Časopis za jezikoslovje in literarne vede in je največji slovenski znanstveni časopis na področju jezikoslovja in literarne vede. Revija ima že večletno tradicijo, izhaja namreč že od leta 1948. Med uredniki te revije najdemo kar nekaj odmevnih imen iz področja slovenskega slovstva. Najbolj znana sta gotovo Anton Ocvirk in Jože Toporišič. Sedanji urednik pa je Miran Hladnik, profesor slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Revija izhaja štirikrat letno in poleg slovenskega članka vsebuje tudi povzetek v tujem jeziku (angleščina, nemščina, italijanščina in drugi slovanski jeziki).

Sama sem se najbolj posvetila članku J. Iljine (uredila N. Starikova) z naslovom Slovenska književnost 20. stoletja (str.135), ki govori o sodelovanju ruskih in slovenskih znanstvenikov pri monografiji Slovenska književnost od začetkov do preloma 19. in 20. stoletja. To delo v ruski slavistiki pomeni prvo delo, ki slovensko književnost preučuje kot samostojni objekt znanstvene analize. Sama sem bila ob tem podatku kar malce presenečena, saj nisem vedela da v Rusiji sploh obstaja znanstvena študija na temo naše književnosti.


Slovlit[uredi]

  • Tip: vabilo na predavanje
  • Tema: jezikoslovje

Izbrala sem prispevek objavljen 8. maja 2014. Gre za vabilo na predavanje češke gostje doc. dr. Irene Bogoczove s katedre za češki jezik in katedre za slavistiko s Filozofske fakultete Univerze v Ostravi. Predavala je trikrat, in sicer od 12. pa do 14. maja 2014; vsa predavanja so potekala v češčini.

Krajšanje naslovov[uredi]

  • Zgodnjesrednjeveška ljudstva in zgodnjesrednjeveška dramska publika → Zgodnjesrednjeveška ljudstva in dramska publika
  • Literarni programi v letih 1919–1945 na območju nekdanje Dravske banovine → Literarni program v letih 1919—1945 na območju Dravske banovine
  • Literarne tendence slovenske in slovaške kratke pripovedne proze 1989 in 2000 → Slovenska in slovaška kratka pripovedna proza
  • Značilnosti prevodov s področja migracij in azila iz slovenskega v makedonski jezik → Značilnosti prevodv iz slovenskega v makedonski jezik
  • Zmanjšanje razširjenosti uporabe bralnikov → Zmanjšana uporaba bralnikov
  • Emancipacija slovenske identitete in književnosti na koncu 19. in na začetku 20. stoletja → Emanvipacija slovenske identitete in književnosti na prelomu 19. stoletja.
  • Premiki v slovenskih literarnih prevodih izbranih del sodobne nemške književnosti in njihovo sistematično vrednotenje → Premiki slovenskih prevodov sodobne nemške književnosti in njihovo vrednotenje
  • Dnevni centri aktivnosti kot ena od alternativnih možnosti uresničevanja koncepta dejavnega staranja v skupnosti → Dnevni centri aktivnosti: Alternativni koncept staranja v skupnosti


Literarnovedni dogodek[uredi]

Od 19. do 21. novembra je v prostorih Univerze v Ljubljani potekal 34. mednarodni simpozij Obdobja z naslovom Slovnica in slovar - aktualni jezikovni opis. Simpozij se je osredotočal na 5 področij:

  • jezikovni opis
  • norma, raba, kodifikacija
  • slovar
  • slovnica
  • jezikovnotehnološki vidkiki opisa sodobne slovenščine

Predsednica 34. obdobja je bila profesorica na našem oddelku, dr. Mojca Smolej