Uporabnik:Kralj Anita

DOMAČE NALOGE

17. 12. 2021, 11. domača naloga

V arhivu Slovita sem poiskala obvestilo, razposlano na mesec svojega rojstva. Našla sem sporočilo, ki ga je poslal Aleksander Bjelčevič. Sporočilo je bilo razposlano 1. julija 2021. Sporočilo je profesor naslovil Kekčeve poti 10. julija. Objavljeno je na SlovLitu. Vsebina sporočila govori o pohodu na Klek.

Link na objavo: [1]

10. 12. 2021, 9. in 10. domača naloga

V državnem Registru kulturne dediščine sem poiskala najdišče v bližini svojega kraja. V Stražišču se tako nahaja arheološko najdišče, imenovano Gomile v Torklji. Ob vznožju Šmarjetne gore je gomilno grobišče, okoli 10 gomil iz stare železne dobe. Grobišče se povezuje z naselbino na Šmarjetni gori. Na celotnem arheološkem območju Šmarjetne gore najdemo še naselbino iz železne dobe, razvaline gradu, cerkev sv. Marjete, kapelo sv. Petra, sitarsko hišo, Šempetrsko graščino itd.

Šempetrska graščina je enonadstropno poslopje s priključenim stranskim traktom, zgrajeno v 16. stoletju. V pritličju sta ohranjena renesančni strop in portal iz tufa z grbovno ploščo.

Na Wikimedia Commons sem objavila sliko kapelice sv. Petra: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Kapelica_Svetega_Petra.jpg

3. 12. 2021, 8. domača naloga

Na Wikipediji sem poiskala članek, ki potrebuje lekturo. Članek ima naslov El País. Dvopičje sem nadomestila z oklepajem, saj je bil za koncem besede že prej naveden zaklepaj. Odstranila sem vejico med besedama izdaje in glede. Pri besedi Selviljo sem odtranila črko l (pravilno: Seviljo). Pred in vejice ni, zato sem jo odstranila. V besedilu sem našla veliko napak v povezavi z rabo vejic, zato sem jih popravila. Ker nekaterih delov vsebine ne poznam, nisem znala presoditi, ali gre za napake, zato se nisem čutila odgovorno, da jih popravim.

25. 11. 2021, 7.domača naloga

Na Geopediji sem poiskala literaren spomenik v bližini svojega kraja. V Kranju se nahaja nagrobni spomenik Simona Jenka. Nahaja se v Prešernovem gaju v Kranju. Kreator spomenika je radovljiški kamnosek Vurnik. Kip je bil postavljen leta 1875. Na spomeniku je besedilo, posvečeno Simonu Jenku: Ko jaz v gomili črni bom počival, / i zelen mah poraste nad menoj, / veselih časov srečo bo užival, / imel bo jasne dneve narod moj.

12. 11. 2021

Poišči literarnega zgodovinarja, čigar priimek se začne na isto črko kot tvoj priimek. Za literarne zgodovinarje sem naredila poseben razdelek, ki se nahaja na koncu strani.

5. 11. 2021, 5. domača naloga

Iz SR izberi literarnovedni članek, povej kaj o obliki, vsebini, avtorju.

Izbrala sem si članek z naslovom Slovenske dramatičarke v 21. stoletju: med teorijo, prakso in inovativno pisavo. Avtorica članka je Mateja Pezdirc Bartol. Članek vsebuje uvod, ključne besede, členjen je na več poglavij. Na koncu članka najdemo tudi vire in literaturo.

O čem članek sploh govori? Na kratko bom obnovila vsako poglavje članka.

Slovenske dramatičarke skozi čas

Začetki dramskega pisanja segajo že k prvim slovenskim pisateljicam, Luizi Pesjak in Zofki Kveder. Luiza Pesjak je avtorica prve slovenske biografske drame France Prešerin (1871), pesnika je namreč poznala še iz mladosti. Napisala je tudi dramski prizor Na koprivniku itd. Zofka Kveder je vodilna slovenska dramatičarka na prelomu 19. v 20. stoletje. Napisala je več enodejank (Ljubezen, Zimsko popoldne, Pijanec itd.) ter štiridejanki (Pravica do življenja in Amerikanci). Poznana je tudi njena zbirka Ljubezen (1901).

Poleg Luize in Zofke so poznane še Marija Kmet, Manica Koman, Silva Trdina, Marije Fele itd. Vsega skupaj je znanih le 15 dramatičark v celotni zgodovini slovenske književnosti do leta 2000. Po drugi svetovni vojni izstopa dramsko pisanje Mire Mihelič, v dramah Svet brez sovraštva, Ogenj in pepel, Operacija prikazuje čas vojne in propadanje meščanskega sveta, v kasnejših komedijah pa jo zanimajo odnos med spoloma in položaj žensk v različnih časih (Dan žena). Leta 1950 je prejela Prešernovo nagrado za Ogenj in pepel. Je edina Prešernova nagrajenka za dramatiko. V 80. letih je znana Alenka Goljevšček, v svojih delih problematizira usmerjeno izobraževanje in vloge žensk v socialistični družbi ( Pod Prešernovo glavo, Lepa Vida 1986 ali Otrok, družina, družba).

Po letu 2000 se je zgodil prodor dramatičark. Leta 2007 je Grumovo nagrado dobila Dragica Potočnjak za dramsko besedilo Za naše mlade dame. Leta 2009 sta nagrado dobili Simona Semenič in Žanina Mirčevska. Gledališča so bila sprva zadržana. Drame dramatičark uprizarjajo tudi v tujini.

Slovenske dramatičarke danes

Dramatiko pričnejo pisati Saša Pavček, Desa Muck in Žanina Mirčevska, kasneje pa sledijo še Martina Šiler, Kim Komlanec, Simona Semenič, Tamara Matev itd. Vse slovenske dramatičarke so povezane z gledališčem, vse so tudi študirale. V preteklosti so bile značilne slovenske ženske revije Slovenka, Ženski svet itd. Dramsko pisanje e šele z bolonjsko reformo postalo del študijskega programa na AGRFT. Za ustvarjanje dramatičark sta poleg izobrazbe pomembna dva dejavnika: interes gledališč in družbeni položaj ustvarjalk.

Slovenska gledališča so bila na prelomu 20. v 21. stoletje precej nezaupljiva do slovenske dramatike. Prednost dobijo tuji avtorji in že uveljavljeni slovenski dramatiki. Velik problem ostaja neobjavljanje dramskih besedil, izbori dram v knjižni obliki so redki.

Nastali so tudi festivali, ki spodbujajo ustvarjalnost žensk (Mesto žensk). Kasneje lahko na žalost dramsko pisanje postane le prostočasna dejavnost.

Med intimo in družbeno kritičnostjo

Sodobne slovenske dramatičarke prikazujejo medčloveške odnose v sodobnem svetu. Gre za prikaz disfunkcionalnih družin. V ospredju je zlati odnos med materjo in hčerjo večkrat prikazan kot boleč in konflikten. Dragica Potočnjak to razmerje tematizira v delu Slepe miši. Podobno je storila tudi Saša Rakef v Zatočišču. Zapletene odnose med ženskami različnih generacij prikazuje Dragica Potočnjak v delu Alisa, Alica ter v socialni drami Kalea.

Večinoma gre za dramske osebe, ki so poklicno in družbeno uspešne, a čustveno pohabljene in izpraznjene, zanje pa so značilni vztrajanje v brezperspektivnih zvezah, prešuštvo in osamljenost. To je značilno tudi za para v 24UR Simone Semenič.

Desa Muck je znana po monokomedijah, v katerih raziskuje partnerske odnose in razgrajuje številne stereotipe. Družina zrcali vrednote skupnosti, v kateri živi. Za pisanje dramatičark je značilna tudi vpetost v družbeno stvarnost sodobnega sveta. Dramska besedila vzpostavljajo angažiran odnos do sveta.

Dragico Potočnjak odlikuje čut za zaznavanje socialnih razlik in prizadetost nad usodami nemočnih. Osrednja tema njenih dram so stiske, ki ostajajo skrite. Dramatičarke prikazujejo nasilje v sodobnem svetu.

Iskanje formalno in jezikovno izvirnega izraza

Dve ključni vprašanji današnjih dramatikov sta vprašanje dramske forme in vprašanje naslovnika oziroma recepcije. V dramah je ves čas prisotna zavest o krizi dramske forme, dramatičarke problematizirajo status drame in raziskujejo nekonvencionalne oblike dramske pisave. . Zato lahko znotraj opusa iste avtorice določeno besedilo še vedno izhaja iz tradicionalne drame. V ospredju je fragmentarna dramaturgija. Dramska besedila spreminjajo svojo grafično podobo. Didaskalije nekje preraščajo v scenske napotke (vse to je močno značilno dramatiko Simone Simonič. Avtorice z rabo različnih strategij zahtevajo večjo vključenost bralca ali gledalca

Zaključek

Avtorica v zaključku na kratko povzame tisto, kar je izpostavila v svojem članku.

29. 10. 2021, 4. domača naloga

Napiši kaj o Slavistični reviji.

Slavistična revija, ki sem jo dobila, nosi podnaslov Časopis za jezikoslovce in literarne vede. Gre za tretjo številko revije, izdane septembra, oktobra 2016. Odgovorni urednik revije je profesor Miran Hladnik. Izdajatelj revije je Slavistično društvo Slovenije.

22. 10. 2021, 3. domača naloga

Predavanje o popravljanju sveta

POPRAVLJALCI SVETA (MIRAN HLADNIK)

več načinov za izboljševanje sveta, najbolj učinkovit način je bil vojna
delitev ljudi na tiste, ki so s svojim življenjem zadovoljni (carpe diem) in na tiste, ki so nergači in s svojim življenjem nezadovoljni
Prešeren poudarjal, da je treba stvari tujcev podomačiti (prevzel eminentne pesemske forme in jih vpeljal v slovenščino, slovenščino je postavil na kulturni zemljevid sveta)
popravljanje materialnega sveta nesmiselno, smiselno popravljanje sveta na kulturnem področju
sodimo v 1. skupino velikih jezikov (veliki jeziki tisti, ki imajo več kot milijon govorcev)
vitalni jeziki: imajo vsa možna kulturna orodja za prihodnjo eksistenco
Wikipedija stran, na kateri iščemo in dajemo informacije
jeziki na Wikipediji razdeljeni po številu člankov
Wikipedija v nasprotju s pričakovanjem drugih (jemljemo in dajemo)
Wikipedija je zastonj in funkcionira brez državne podpore (pišejo jo lahko vsak)
kljub temu vandalizem na Wikipediji, vse dokumentirano

15. 10. 2021, 2. domača naloga

Kaj o utopičnem

Utopija je načrt, zamisel idealne družbene ureditve ali družbene ureditve v prihodnosti, ki v stvarnosti ni mogoč, uresničljiv (lahko je izhodišče za poznejše družbene spremembe) Hkrati je utopija lahko pripovedno delo, v katerem je podana opisana taka družbena ureditev (načrt, zamisel česa sploh, ki v stvarnosti ni mogoč). Lahko pa gre tudi za predstavo, podobo česa, ki ni osnovana na resničnosti.

Thomas More (pisatelj in filozof) je leta 1516 napisal knjigo, katere naslov je bil "Zlata knjiga". Imenovali so jo Utopija. Knjiga ima dva dela in lahko daje bežen vpogled v alternative: velja za podobo sveta, ki ga še ni, a je drugačen, boljši od sveta, v katerem bivamo zdaj. Utopija nam kaže sliko realnega sveta brez revščine, trpljenja (v prihodnosti je to zelo malo verjetno).

Sama rada berem utopična dela, a menim da v nas zbujajo čustva in občutke (tudi mišljenja), po katerih hrepenimo in so za nas nedosegljiva tako v sedanjosti kot prihodnosti. Menimo, da bo takšno (kot je v utopičnih delih) tudi naše življenje v resničnem svetu.

   8. 10. 2021, 1. domača naloga

naredi zapiske Nove pisarije od Uvoda do poglavja Avtor

ŠTUDIJ NOVE PISARIJE

Uvod

Nova pisarija dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik. Ti natisi so izhajali med letoma 1990 in 2002 in prispevali k standardiziranju strokovnega pisanja med slovenisti, humanisti itd. Pismenost je v naslovu Vodnikovih knjig na začetku 19. stoletja pomenila slovnico. Današnji slovarji na prvem mestu navajajo "znanje branja in pisanja" ki pa se tudi že umika sodobnemu širšemu pomenu 'znanje, poznavanje česa sploh'(digitalna pismenost, medijska, ekološka, plavalna, funkcionalna pismenost ...). Knjiga se ukvarja z besedilom na zaslonu, v nekaterih poglavjih pa tudi s sliko.

Kam z avtorjem

Avtor knjige je Miran Hladnik. Izpostavljanje avtorskega izdelka je na javnem mestu lahko nevarno, saj se vanj lahko vtakne vsakdo, v praksi pa ne, ker kraja in prevzem izdelka nista mogoča, prosta uporaba ali adaptacija pa nista samo mogoči, ampak celo zelo zaželeni, seveda z navedbo avtorjevega imena, kakor to narekuje licenca cc na dnu knjige.

Prešernova nova pisarija

Naslov knjige temelji na Prešernovi satirični pesnitvi s prvotnim naslovom Kranjska pisarija, objavljene v drugem zvezku zbornika Krajnska čbelica leta 1831, s katero je Prešeren karikiral ideal ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja kot primerne podlage za slovensko besedno umetnost. Prešernova pesnitev obsega 47 tercin (141+1 verz). Gre za pogovor med učencem in učiteljem, ki odgovarja. Prešeren ironizira nasprotnike svoje poetike, Jerneja Kopitarja in Franca Serafina Metelka, škofa in nabožnega pisca Matevža Ravnikarja in cenzorja Jurija Pauška. Čas okrog 1830 je primerljiv s časom okrog 2010, kljub temu da sta delež pismenosti in njun značaj zelo drugačna.

Pismenost

Biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo. Večina se je sporazumevala ustno, zato se je izoblikoval pojem pismenosti- da bi posamezniki znali oblikovati in razlagati tudi napisane stvari, sprva religiozne tekste. S tem se je razvila nezaupljiva distanca, z uvedbo obveznega šolanja, je pisemnost začela izgubljati status spretnosti priviligirane manjšine in pričela postajati nuja za posameznika. Bti nepismen ali polpismen je danes sramotno. Nekoč je pisati pomenilo pisati z roko. Najprej s svinčnikom, nato peresnikom in kaj kmalu tudi z nalivko. Tipkovnica je bila namenjena profesionalcem. Starejši državljani radi očitajo mlajšim, da se ne znajo izražati. Starejši ne obvladajo osnov sodobne komunikacije. Dandanašnji še službe ne bi dobili, saj je brez računalniških spretnosti ne dobijo niti skladiščnik, šofer in prodajalec. Pismenost razumemo kot dvojno sposobnost- sposobnost sprejemanja in razumevanja zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja. za pismenega označimo že vsakogar, ki se je naučil pritiskati na tipke »naprej«, »hitro naprej«, »na začetek«, »snemaj«, »razveljavi« itd., oziroma se je naučil sprehajati po menijih na zaslonu in se s pritiskom na enter odločati med ponujenimi možnostmi. Možnost preživetja na dolgi rok imajo le časopisi, ki široko odpirajo vrata bralskim komentarjem, spletna enciklopedija je v celoti delo bralcev oz. uporabnikov, ki jim je bila nekdaj določena pasivna vloga. Pismenosti je več, obvladovanje več sporazumevalnih kodov je prednost. Specialna pismenost je sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah. Specialna pismenost ni obvezna, obvezna in samoumevna je namreč le splošna pismenost, ki vključuje spretnosti za vsakdanjo komunikacijo. Pismeni ljudje so bolj suvereni, z njimi je težje manipulirati. Šolarji se slabo odrežejo pri bralni pismenosti, rezultati slovenske e-pismenosti pa so nadpovprečni. Bralna oz. funkcionalna pismenost pomeni, da smo izurjeni za pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo. Vsakdanja pisna sporočila danes tipkamo. Komunikacija preko mobijev in računalnikov je zato že del splošne pismenosti. Pojem pismenosti se bo v prihodnje gotovo spreminjal. Prihaja do zabrisa mej med pisanjem in tipkanjem, Morda nekoč pismenosti ne bomo več povezovali z ročnimi spretnostmi. Razvoju komunikacijske pismenosti se je nesmiselno upirati. Računalniki nam nalagajo vedno več dela, saj odpirajo možnosti, ki jih pred njimi ni bilo. Človek je zadovoljen, kadar smiselno, ustvarjalno dela. Novodobna elektronska pismenost je nujni sestavni del splošne pismenosti in bolj kot tradicionalna pismenost širi polje demokratičnega. Med pisci blogov je prvič delež žensk enak deležu moških. Za skupnosti tretjega sveta velja, da imajo pismenost blizu stoodstotno. Visoka pismenost je rezultat obveznega osnovnega šolanja in eden od dokumentov civiliziranosti. Pismenosti je drugje v kulturnem svetu precej manj. Delež objavljajočih v populaciji narašča po zaslugi družabnih omrežij na spletu. Profesor Hladnik pravi: "Komentirajmo najprej število publicistov. Zajema ljudi, ki so se potrudili do monografske publikacije. Lahko bi domnevali, da je piscev člankov v časopise še neprimerno več. Poskusil sem z dvema piscema v rubriko Pisma bralcev v časopisu Delo (Ernestino Rožman in Hermanom Grabrom) in z Martinom Pogačnikom, za katerega vem, da je sestavljal reklamna besedila in pesmi za domači ansambel. Njihova časopisna in druga kreativna pisna dejavnost v Cobissu res ni registrirana, so pa tam vsak s svojo monografsko publikacijo, z diplomsko nalogo ali glasbenim CD-jem. Seveda ni bibliografsko registrirana kar vsaka objava (avtor, ki nima založnika, mora sam obvestiti bibliografsko inštitucijo o svoji objavi), toda ker pisanje ni čisto naključna dejavnost, lahko domnevamo, da redno pišoči slej ko prej dobi svoj vpis v Cobiss. Marsikdo verjetno tudi ne, ampak spregledani se nekako izravnajo s tistimi, ki nastopajo v več vlogah, ki so npr. blogarji in publicisti hkrati. Pisce sporočil, ki dosežejo samo interno publiko (v šoli, v podjetju, krajevni skupnosti, društvu, na Facebooku, v vpisni knjigi na vrhu gore) ali pa je njihovo pisno sporočanje čisto zasebne narave (SMS, e-pošta), sem izpustil, tako kot si je Cobiss dovolil izmed avtorjev izpustiti tiste, katerih dela v tekočem letu niso bila nikoli izposojena. Sporočilo brez bralca je mrtvo sporočilo in ne šteje." Bibliografija zajema spominskodokumentarno knjigo, brošuro ob smučarskem tekmovanju, pesniško zbirko in cedejko, literarni prevod, monografske publikacije in članke s strokovnih področij vojska, strojništvo, literarna veda in jezikoslovje. Tudi če je pisanje neprimerno lažje kot nekdaj, saj so za majhen denar ali zastonj (v knjižnicah) na voljo orodja za pisanje, prostor za objavo pa je zastonj, se tega posla loti redko kdo. Ljudje vlogo pišočega povezujejo s čudaštvom, kljub temu da jih potrebujejo in spoštujejo, njihovega dela ne cenijo enako kot fizično. S pisanjem se tako ali drugače ukvarja zelo majhen del populacije, kar ustreza specializaciji na drugih področjih: v proizvodnji hrane, gradbeništvu, zdravstvu, šolstvu ipd. Pred nastopom obveznega šolanja so bili ljudje, ki so se znali podpisati, manjšina. Z zvišanjem kriterijev pismenosti je pismenost ohranila svoj privilegirani položaj, čeprav so se možnosti objavljanja razmahnile. Družba kulturno raste, kadar se kriteriji za dejavno participacijo v kulturi dvigajo. Profesor Hladnik pravi: "V času, ko je družba v dilemi glede poti, ki naj jo izbere za naprej, se je treba izreči o pojmu podjetnost. Socialni teoretiki ga pripenjajo na prevladujočo ekonomsko rabo (kot da bi pomenil isto kot podjetništvo) in se do njega opredeljujejo, odvisno od svoje nazorske pozicije, izrazito naklonjeno ali izrazito odklonilno. V informacijski družbi naj bi se podjetnost prednostno nanašala na udeležbo pri produkciji informacij, torej na vsakršno kulturno kreativnost: znanstveno, umetniško, izobraževalno, rekreativno, ne pa v smislu industrijske družbe na materialno produkcijo z namenom prodaje/potrošnje, akumulacije kapitala in družbenega ugleda. Če podjetnost razumemo kot sinonim kreativnosti, potem bi nam kot humanistom moralo biti zelo mar, da je podjeten (kreativen) čim večji del populacije, in bi se morali zavzemati za to, da čim več ljudi piše in objavlja."

Informacijska družba

Informacijska družba - ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo za njeno utemeljevanje in refleksijo uporabljamo koncepte, kot so npr. participativna kultura, družbeni mediji, družabna omrežja, ipd. Tiskana knjiga je reprezentirala starejše oblike komunikacije in obenem simbolizirala nacionalno organizacijo skupnosti. Artikuliralo se je skozi rivalske opozicije med natisnjeno in elektronsko knjigo. Najpogostejša vzajemna očitanja in predsodki pa so: Prava knjiga je le tiskana knjiga, ker na njej sloni naša kultura. Natisnjena knjiga je le stranski proizvod procesa, ki ne potrebuje papirja. Tisk je najzanesljivejši način ohranjanja informacij. Tisk ni optimalen način za širjenje informacij. Branje na zaslonu ni udobno in ni zdravo. Branje starih tiskovin je zdravstveno škodljivo, povzroča vnetje oči; črk na papirju ni mogoče povečati. Elektronske naprave so težko razgradljive in onesnažujejo okolje. Tisk je neekološki (e-knjiga = eko-knjiga). Tisk je dražji. Draga je le elektronska infrastruktura. Verodostojna informacija je le tiskana informacija. V eksistenco in verodostojnost tistega, česar ne najdemo na internetu, lahko resno dvomimo. Tisk ohranja avtorjevo avtoriteto, od bralca pričakuje spoštljiv odnos. Avtorska avtoriteta hromi kreativno recepcijo. Če že druge publikacije ne, so pa vsaj leposlovne užitne samo v knjižni obliki. Ne drži: v 16. stoletju so se knjige bolj poslušale kot brale, v 19. stoletju je bila standardna revialna objava in ne knjižna. Kultura tiskane knjige umika drugačnim informacijskim kanalom. Ljubitelji trdijo, da knjiga vendarle ne bo nikoli umrla in tudi ne bo. Vendar je njena civilizacijska vloga marginalizirana. Tiskana knjiga postaja butični estetski objekt in zbirateljski artikel.

Wikiji

Razlogi za predanost Wikipediji in sorodnim spletiščem so lahka dostopnost, voluntarizem (objavljanje ni povezano z mislijo na ekonomski profit, ampak zgolj s tešenjem radovednosti in pridobivanjem znanja), kooperativnost (ki ukinja prakso individualnih objav, globalne nepovezanosti, lokalne in strokovne samozadostnosti ter avtorskega napuha, ki bremenijo humanistične discipline) in tesnejši stik z realnostjo, ki vključuje upoštevanje sprejemnikove dojemljivosti in interesov in nagovarja k jasnemu in jedrnatemu, enciklopedičnemu izražanju. Wikiji (havajsko wikiwiki ’res hitro’) - žargonski izraz za skupek spletišč, so vzorčna oblika sodobne pismenosti. Splet vidijo kot prostor, kjer informacije oblikujemo in objavljamo sami, in to na svojo pobudo. Wikiji - spletna računalniška tehnologija druge generacije. slovenščina je bila leta 1584 11. jezik na svetu, v katerega je bila prevedena biblija. V 19. stoletju je bilo za status kulturnega jezika nujno, da premore epsko pesnitev; Prešernov Krst pri Savici je leta 1836 izpolnil to zahtevo za slovenščino. Vsak jezik po svoje gleda na svet in ga po svoje oblikuje. Večje ko je število jezikov, več je kulturnih izbir, večje so možnosti za preživetje v tem svetu. Uredniška politika in mehanizmi odločanja so namenjeni: -ohranjanju in spodbujanju kreativnosti in svobode Objavljanje na prosto dostopnih wikispletiščih ne zahteva veliko tehnične spretnosti. Na vrhu vsake strani so štirje zavihki: • Članek (Stran, Preberi) • Pogovor (diskusija o uredniških dilemah) • Uredi oz. Uredi kodo • Zgodovina Namen Wikipedije je zmožnost svobodnega objavljanja in prostega dostopa do informacij. Wikipedija se razlikuje od drugih publikacijskih možnosti, ker • za njo ne stoji ne država ne mednarodne profitne družbe; slovenska Wikipedija nima nobenega zaposlenega • piscem ni za zaščito svojih avtorskih pravic • prispeva lahko vsakdo (emancipatornost, odgovornost) • uveljavlja sodelovanje (kooperacijo) namesto tekmovalnosti • so objave neposredno mednarodno primerljive (s kliki na drugojezična gesla, nanizana ob levem robu, se razkrije, v kolikšni meri je geslo nacionalno specifično) • je samorefleksivna, k čemur prispevajo pogovorne strani člankov in možnost ogleda historiata gesel Tudi za Slovence je promocija naštetega kulturno blagodejna.

Wikiji in šola

Wikipedija in sestrska spletišča, zlasti Wikiverza, so močno pedagoško orodje. . Šolska uporabnost wikijev ni bila očitna od samega začetka, kasneje se je pojavila potreba po popisu skupinskih projektov, prav tako pa so jo začeli porabljati na fakultetnih seminarjih. Šolo občutimo kot nujno zlo, ki nam omogoča kvalitetno preživljanje prostega časa. Wikipedija predstavlja šoli hud izziv in ni nadomestek za spletno učilnico. To je lahko kvečjemu le Wikiverza.

Avtor

Do nastopa interpretacijske šole v 60. letih 20. stol. je bila veda večine del usmerjena k avtorju. Od tod avtorska biografija kot eminenten literarnovedni žanr, raziskovanje ustvarjalnih vzgibov in postopkov. Ilustrativen naslov raziskave iz te faze je Duševni profili slovenskih preporoditeljev (Ivan Prijatelj) ali Levstikov duševni obraz (Anton Ocvirk). Sem spadajo še projekti kot SBL, zbirka Znameniti Slovenci, zborniki o velikih ustvarjalcih in literarnih zgodovinarjih, njihove korespondence, na popularni ravni pa slavljenje avtorskih jubilejev, postavljanje spomenikov ipd.

Pozornost se je v naslednjih generacijah preselila z avtorja k besedilu.

knjiga Lirika, epika dramatika (napisali Matjaž Kmecl, helga Glušič, Franc Zadravec ...)
serija zbornikov Obdobja, slogovne, verzološke in naratološke razprave in knjige
ideal nepotvorjenega besedila (Tone Pretnar) opozarja na avtonomnost in nemanipulabilnost (nedotakljivost) tega člena komuniikacije

V 80. letih se pozornost ponovno preusmeri k bralcu in njegovim kulturnim interesom in potrebam. Besedilo samo po sebi ni več pomembno, ampak se njegova teža določa v razmerju do bralca, zgodovinskega in aktualnega. Sprememba je povezana z demokratičnimi procesi v tem delu sveta, ki so v prvi plan postavili posameznika in njegove pravice.

Meje med fazami niso natančno določene. Profesor Hladnik pravi: "Vseskozi izhajajo razpravne knjige prvega, drugega ali tretjega tipa, isti literarni zgodovinar piše zdaj v okviru ene literarnozgodovinske paradigme, drugič v okviru druge, pod črto pa je mogoče vendarle skleniti, da táko prehajanje ni naključno, ampak da je razvojno razložljivo in v določeni meri predvidljivo."

Motivacija za pisanje

Pisanja se lotimo zaradi zaradi nekega predmeta, vrednega ubesedovanja, zaradi samega sebe ali za katero izmed socialnih skupin, ki jim pripadamo. Med motivacijami pa je včasih težko razlikovati.

Etično sprejemljivo je pisanje, ki izvira iz zanimanja za temo samo, ne pa raziskovanje in pisanje z namenom samopromocije avtorja in zlorabe zainteresirane publike.

odpor do izpostavljanja etične problematike v humanistiki

Etična problematika je skorajda samoumevni spremljevalec vse naše strokovne dejavnosti. Imenuje se avtorski napuh, kaže se v samopoveličevanju, hotenih nehotenih znanstvenih prevarah... Avtorski napuh nas vodi, da gremo v člankih kolegov v seznam literature pogledat ali so upoštevali naše delo in nas citirali. Neetično ravnamo, kadar se odločimo kolega, ki nas je po nemarnem spregledal, maščevalno ignorirati.

Znanost je po definiciji v iskanju primerne teorije, ki naj pomaga razumeti delovanje nekega segmenta sveta. Znanstvenik na tej podlagi oblikuje določena predvidevanja (napovedi, hipoteze, teze), ki jih z eksperimentom ali opazovanjem preveri. Če so ta predvidevanja potrjena, potem teorija deluje. Upravičeni smo izbrati orodja, ki so kar najbolj primerna za obdelavo gradiva.

bolezenska motivacija: pisanje zaradi pisanja samega
obsesija s pisanjem (skribomanija, grafomanija): skranja, bolezenska oblika pisanja

Tudi leposlovje nastaja zato, ker se avtorjem mudi o nečem poročati, a je vseeno večji poudarek na načinu, kako je nekaj sporočeno, in ne toliko na vsebini sporočila. Pisanje z mislijo na splošno kulturno publiko je s stališča visoke kulture nekaj slabega, ker naj bi pomenilo "prilagajanje splošnemu, ljudskemu, nizkemu okusu." V splošnem (tudi v leposlovju) velja, da je pisanje, ki se na sposobnost dojemanja, interese in želje publike ne ozira, neprofesionalno in nepotrebno. Pisanje, ki se dela, da ga publika ne zanima, je žaljivo do bralca, zaverovano je v lastno veličino in nezmotljivost. Prav tako veliko bralcev misli, da se je treba pri branju truditi in da so sami krivi, če besedila ne razumejo. Upoštevanje namembnika je ena od izhodiščnih zahtev vsakršnega pisanja, misel na bralca je pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj.

V skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika smo lahko pismeni na štirih področjih:

za vsakdanje sporazumevanje
leposlovno
strokovno
znanstevno, publicistično oz. novinarsko

težave z ločevanjem med strokovnim in znanstvenim
znanstvene objave: objave v revijah, zbornikih, knjigah, spletiščih, ki imajo status znanstvenih publikacij
strokovne objave: objave, ki znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu uporabniku in jih popularizirajo (učbeniki, enciklopedije, leksikoni, slovarji)
publicistična besedila: dnevni časopis, zabavna periodika, blogi avtorjev brez ustreznih strokovnih referenc itd.

Izbira jezika

Za razprave o slovenski književnosti je nevtralni jezik slovenščina.

za domačo publiko pišemo v slovenščini, za tujo pa v angleščini
zadeve slovenskega jezika in literature ne vzbudijo veliko mednarodnega zanimanja
prevajanje v angleščino in promocija v mednarodnem okvirju pogoj, da so objave lahko vplivne izven domačega jezika in stroke
slovenska Wikipedija: strokovna spoznanja slovenskih raziskovalcev

Izbira teme

število možnih izbir raste
resnično vrednost imajo samo realizirane izbire
izbira enega ne pomeni prikrajšanja drugega
v akademskem svetu izbiro teme narekujejo npr. študentom profesorji itd.
naklonjenost temi pa ni pogoj za dobro raziskovalno delo
ko posameznik najde svojo mesto v skupnosti, postane osebnost
relevantnost teme se spreminja glede na okolje, čas, posameznika

Vaje v pisanju

pisanje je veščina, spretnost, katere se je treba naučiti
napotki na Wikiverzi (glej Nova pisarija, poglavje Vaje v pisanju)
avtorjevih morebitnih pravopisnih ali slogovnih napak ne popravljamo, ker to ni lektura, ampak korektura

Usoda avtorstva

avtorstvo eden izmed starejših konceptov
biti avtor včasih nekaj pomenilo (ustvarjalna elita, družbeni ugled, osebno zadovoljstvo)
avtorjeve zahteve, naj lektorji ne posegajo v njegovo delo
težja dosegljivost publikacije redko prispeva k njeni večji zaželenosti in vrednosti

Soavtorstvo

tuji posegi v besedilo niso kritika, ampak sodelovanje
pravila avtorskega sodelovanja na Wikiknjigah niso določena
pravila, ki jih je potrebno upoštevati, če hočemo tekst oblikovati skupaj z drugimi:

vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj
bodi odprt za spremembe in usklajevanje načrtov
zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov in stvarí same
zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi, v sili angažiraj nevtralne arbitre
soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo
ne poizveduj za avtorjem posega; ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu

pisec, ki se zna uskladiti z drugimi, bi s pisanjem rad prispeval k skupni dobrobiti
avtorski napuh: pisec o svojem pisanju razmišlja kot o zasebni lastnini
licenca cc: teksti skupinskega avtorstva

Objavljanje

koncept avtorstva povezan bolj z objavljanjem kot pa s priložnostjo za pisanje
večinoma štejejo le objave
stroške tiska si lahko privošči skoraj vsak
objavljanje na spletu še lažje
z internetom se je rodil nov pomen izraza "postaviti besedilo"
včasih besedila pretipkali iz rokopisov v stavni stroj, nato so šla v tisk in med bralce
danes "postaviti besedilo" pomeni naložiti besedilo na strežnik ali neko spletno mesto
objaviti besedilo v spletnem okolju: namen, da ga najde in prebere čim več ljudi
Wikiverza sklop učilnic, teksti namenjeni lokalni, razredni rabi
avtorjeva intenca odloča o tem, ali ima besedilo na spletu status objave (na splet objavljeno z namenom in ustrezno opremljeno-kazalo, linki itd.)
sivo polje: težko opredeliti status besedil (Facebook, Twitter)
pravna praksa danes daje prednost pravici do zasebnosti, pravica do informiranosti pa je v ozadju

Množični um ali pametna množica

več vrst izrazov za poimenovanje množice in pameti (nekateri termini, nekateri sinonimi): množični um, kolektivna pamet, angl. hive mind, group mind itd.
cilj: korist za vsakega člana skupnosti
izmenjava množične vednosti je samokreativna in se sama promovira
sv. Avguštin: znanje naj bo za razliko od dobrin zastonj
splošno znanje produkt dialoga med posamezniki
metafora babilonskega stolpa: nezmožnost dosege veličastnih načrtov, razlog komunikacijske težave, ki so posledica množice udeleženih jezikov
v enciklopedijah informacije razporejene po abecedi ali drevesno
abecedna razporeditev: osvoboditev od hierarhičnega dojemanja znanja, spominjala na mozaik (logo Wikipedije)
abecedna razporeditev na Wikipediji ni več pomembna (iskanje prepustimo algoritmom iskalnika)
kategorizacija v KATEGORIJAH: mesto informacij v hierarhiji znanja
poglavje GLEJ TUDI: sorodna gesla po asociativnem principu
Jaron Lanier: "digitalni maoizem"
enciklopedične informacije so brez konteksta, producirajo jih anonimni posamezniki (Lanier), trdi, da je množična pamet neumna in dolgočasna, ne podpira se produkcije novih vsebin
demokratizacijska prizadevanja v 20. stoletju preidejo v totalitarizem in birokratizem
masivnost nevarna, množica išče voditelja, da se mu podredi
množica danes deluje zavestno in dobiva status subjekta, prisega na red
množica: konstruktivna kreativna sila
pametna množica v obliki Wikipedije
Wikipedija: vsak s svojim prispevkom deluje v korist skupnosti
socialne institucije: samoregulacija družbe

Avtorske licence

rezultat pisanja je besedilo (različno opisan in definiran)
besedilo v pomenu za jezikoslovje: oblika jezikovne komunikacije
besedilo za literarno vedo: nekaj berljivega
iz pravnega zornega kota: tekst intelektualna lastnina, okrog katere oblikovala zakonodaja, imenovana avtorske pravice
pravni koncept intelektualne lastnine: ozaveščanje o posebnih pravicah in izkoriščanje teh pravic
zakonodaja v informacijski družbi vedno težje uporabna (težave v glasbi, filmu, digitalni obliki itd.)

Creative commons

avtorska licenca, izhaja iz svobodne kulture
namenjena lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodov
tekste najprej ponuja, šele nato dodaja, pod kakšnimi pogoji
copyright dovoljuje samo določeno rabo, vse druge prepoveduje in grozi s sankcijami
licence cc so spremenljive, avtor lahko svojo licenco spremeni
licence cc uporablja PLOS, Bela hiša, Videolectures, DOAJ (Slavistična revija)
Creative Commons Attribution 4.0 International license ima globalno veljavnost (najsodobnejša); dela dostopna samo, če uporabnik navede njihovega avtorja
vzorčna avtorska pogodba: avtor besedila pogodbe prosi, da ga pri uporabi njegovega besedila citiramo (licenca cc 4.0, ohranijo moralne avtorske pravice)

Copyright

avtorska zakonodaja, ščiti izvirna avtorska dela (literarna, glasbena, dramska, arhitekturna)
ščiti pred zlorabo, predelavo dela
bralec lahko z avtorskim delom počne marsikaj, če je to početje zasebno
v javnosti ne sme biti kopij ali predelav knjig, če avtor tega ne dovoli
trije neustrezni koncepti avtorskih pravic: preveč poudarja tvorca (avtorja); zrasla iz izkušnje s tiskanimi objavami, drugim medijem slabše prilagaja, ni kompatibilna z informacijsko družbo; intelektualne proizvode obravnava kot lastnino
z naraščanjem števila uporabnikov ni informacije nič manj, niti nič manj dosegljiva
izvirno delo-minimalna količina kreativnosti

Bralec

Prosti dostop

prosta dostopnost šolskega znanja so zastonj učbeniki (prvi indikator tovrstne ozaveščenosti države in resnosti njenih namer, da izboljšajo življenje svojih državljanov)
knjig pred internetom glavni vir znanja, zunaj šole redko zastonj
zunaj šole prosta dostopnost znanja manj samoumevna (vstopnine v muzejih in galerijah, članarina v knjižnicah)
ne plačujemo samo informacij, ki so nam v zabavo, ampak tudi tiste, s katerimi bi utegnili obogatiti življenje skupnosti.
internet razširil prostor svobodnega pretoka informacij
SSKJ včasih bilo mogoče dobiti na zgoščenki samo za denar
tuje korporacije ponudile zastonj dostop do informacij
država s svojimi institucijami in zakonodajo na določenih področjih prej ovira dostop do znanja, kot pa ga omogoča
velika mednarodna spletišča ne diskriminirajo slovenščine (simbolizirajo jo pri Googlu)
Googlove digitalizirane knjige ponuja Digital Public Library of America, zastonj (Europeana pa za evropske knjižnice); znanje se odpira
Prešernov Črtomir: rešitve za Slovence v obliki sovražnega krščanstva, uvoženega protestantizma, uvoženega krompirja, uvoženih prestižnih pesniških form itd.; nezaupljivost do informacijske družbe zato krivična
najbolj informacijsko zaprta in zaščitena področja človeškega delovanja: vera, vojska, trgovina, uradovanje, industrija; najpogosteje pojavljajo v povezavi z besedo skrivnost; po njih se ne bi smeli zgledovati
industrijska družba in vojska prakticirata tekmovalne odnose med ljudmi; informacijska družba lahko privošči le kooperativnost
"besedna umetnost" predmet strokovne komunikacije, internetne prakse vanjo vstopajo zadržano in z zamudo; dostopnejša le, kadar gre za učbeniško ali šolsko gradivo, kadar so avtorji mrtvi že 70 let itd.
znanstvene in strokovne objave bile praviloma kupljive; prestižni status imele objave v monografijah
znanstvene objave v zadnjem desetljetu 20. stoletja nehali honorirati (zaradi drugačnega socialnega statusa avtorjev : literarni avtorji honorar potrebovali za preživetje, znanstveni avtorji imeli večinoma akademske službe ali bili plačani iz projektov, njihova objava razumela kot zadnja avtorjeva obveza v okviru financirane raziskovalne dejavnosti
znanstvena revija mora biti spletno dostopna in zastonj
EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena
"prosta ali odprta dostopnost" (open access) geslo današnjega časa, pojem, ki se nanaša diseminacijo znanstvenih informacij (informacije: revijalna, knjižna, zborniška, spletna besedila itd.)
razlika prosti dostop in prosta vsebina: vsebino, ki je označena kot prosta, lahko spreminjamo, prosti dostop pa poseganja v vsebino ne predvideva in ne dovoljuje
odprti podatki: podatki na internetu, niso podrejeni coprightu
odprti dostop: kako doseči svobodno dosegljivost znanstvenih publikacij in podatkov na spletu
odprta vsebina: kako doseči svobodno dosegljivost virov, ki zanimajo splošno publiko
prosto znanje; podobno kot odprti podatki, vendar širše
odprta koda: programska oprema, licenciranje, ki omogoča njeno svobodno razširjanje
odprto raziskovanje, odprta znanost
Open Access Slovenia: prosti dostop pomeni brezplačno dostopnost besedila, avtor materialne pravice prenesel na založbo in je opremljeno z licenco c; odprti dostop pomeni brezplačno dostopnost besedila na spletu, avtor obdržal materialne pravice, besedilo opremljeno z eno od licenc creative commons
prosti dostop časovno in krajevno neomejena brezpogojna spletna dostopnost
ovira do informacij: registracija in prijava, slabo narejen vmesnik, omejitev uporabnosti
status proste dostopnosti se izgubi, če moramo za uporabo dokumenta plačati
zlat prosti dostop: prosti dostop zagotovi založnik (revijalni članki)
zelen prosti dostop: avtor samoarhivira objave/njegov delodajalec postavi v prosto dostopni repozitorij (predobjave, poobjave)
prvo desetletje 21. stol. prosti dostop narašča
sivi dostop: diplome, doktorati itd.
hibridni dostop: zastonj spletni dostop in plačljiva tiskana verzija
zakasnjeni prosti dostop: objave, ki pridejo v prosti dostop z zamikom
platinasti prosti dostop: publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov, kril jih je nekdo drug
pobudniki za prosto dostopnost znanstvenih objav: akademski učitelji, univerzitetne knjižnice itd.; ovirajo: založniške hiše
zmanjševanje stroškov bo privedlo do ukinitve tiska
prostodostopne revije: DOAJ, Google Učenjak (OA in ad hoc založbe izkoriščevalske)
seznam ROARMAP: delovanje v duhu prostega dostopa

Založbe

spletna enciklopedija: javna last
glavnega avtorja nemogoče določiti
Aaron Swartz: omogočil zastonj dostop do prej plačljivih znanstvenih člankov (kasneje samomor zaradi pritiskov agencij, založb itd.)
založbe in knjigarne knjige obravnavajo kot tržno blago
založbe segment kulturne industrije: bralca obravnava kot potrošnika kulturnih dobrin v njeni proizvodnji in lasti
biti informiran ena izmed osnovnih človekovih pravic
založbe ovirajo prehod objavljenih informacij na zastonjski splet
izraz založba: finančna in organizacijska udeleženost pri produkciji publikacij (za nastanek publikacij založile denar, investirale v izdaje)
založbe znanstvenih objav ne zalagajo več (knjige tiskajo samo v primeru, le če jim avtor/inštitucija zagotovita sredstva za tisk, knjige prej oskrbi izdajatelj)
znanstvene knjige potrebujejo dobre urednike, ne pa založb
Slavistična revija (1991): založniškega posredništva znebile že pred desetletji
založbe proti knjižnicam (uničujejo slovenski knjižni trg)
19. stoletje izposojene knjižnice običajen način širjenja popularnih knjig
avtorji na strani založb
pojav "predatorskih založb": način znanstvenega objavljanja, ogroža ali ukinja monopol založniških korporacij, problematizira ekskluzivno indeksiranje
spletna stran International Journal of Language and Linguistics: altuane teme, avtorji/uredniki so znanstveniki, zaposleni na univerzah, članki opremljeni z DOI

Repozitoriji

branost se meri s številom dostopov na stran, lahko tudi s številom klikov na objavi
kriterij branosti danes ni več zanemarljiv
repozitoriji imajo funkcijo štetja ogledov objav že vgrajeno
prosta dostopnost vodi k večji branosti, večjemu vplivu objav itd.
odprta družba zavrača komercializacijo znanstvenega objavljanja
slovenski literarni zgodovinarji lahko naložijo svoje akademske spise na Pedagoški fakulteti v Lj, Univerzi v Mb, univerzi v Novi Gorici
Univerza v Lj repozitorij vzpostavila med zadnjimi
Nacionalni portal odprte znanosti: združeni slovenski akademski repozitoriji
glavni namen repozitorijev: arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov
mednarodni repozitoriji (npr. DRYAD): objave za uporabnika v prostem dostopu; avtorji, uredništva, založniki morajo plačati)
besedila, ki jih avtor da v tisk: avtorska pogodba
objavljanje na spletu spreminja slog pisanja
licenca cc: avtorji dopisujejo pod spletne objave, tekste, impresum knjižnih objav itd.
v SLO včasih objavljanje znanstvenih revij dobro honorirano
Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Primerjalna književnost: prosti dostop, tudi na papirju
bralci vedno bolj posegajo po zastonj elektronskem formatu revij
stroške prevajanja pri Slavistični reviji krijejo avtorji
SlovLit: spletni forum, princip skupnostnega dela in komunikacije
maksimalna odprtost in dostopnost: Wikipedija

Varovanje zasebnosti

nezaupanja v globalna digitalizacijska podjetja
Google naj bi predstavljal nevarnost: možnosti zlorabe; nezaupanje v mednarodne organizacije
literatura iz 19. stoletja gradi na idealu ozaveščenega in ustvarjalnega posameznika
ozaveščen posameznik zainteresiran za skupno blaginjo
kot javno razbiramo sprva tisto, kar nam ponujajo mediji, šele kasneje ugotovimo, da poleg splošno javnega obstaja še posebno/strokovno javno (artikulirano preko specialnih publikacij, društev itd.)
varuhi človekove zasebnosti: želijo vse ugodnosti, ki jih prinašajo osebni podatki, po drugi strani menijo, da nadzorovanost pomeni izgubo osebne svobode in da lahko prehitro pride do njihove zlorabe
najbolj nevarna politična zloraba osebnih podatkov
zlorabe nujno izhodišče za vse znanosti o človeku in za povečanje kvalitete našega bivanja (str. 89)
Fran Levec: urednik Ljubljanskega zvona, literarni zgodovinar
urad ovira pretok informacij
v slovenskem primeru zakoni in organi dajejo prednost posameznikovi zasebnosti v škodo javne blaginje itd.

Kredibilnost

Aktivizem

raziskovanje redkega jezika smiselno le, kadar se hkrati zavzame za kulturno preživetje skupnosti njegovih govorcev
naloga literarnovednih šol: kritika konkurenčnih ideologij in spreminjanje sveta
aktivizem: socialni koncept, ki ga dokumentirajo slovarske sintagme kulturni, mladinski, partijski, sindikalni aktivist;
današnji aktivisti: feministični, ekološki, mirovniki itd.
z razvojem civilne družbe se krepi segment javnega delovanja in kontaminira znanost in njene inštitucije
kritična refleksija: odmik od predmeta opazovanja, aktivizem si tega ne sme privoščiti (v znanstveni komunikaciji nesprejemljiv)
kritično mišljenje (Christian Fuchs): mišljenje, ki ga zanima predvsem vprašanje socialne moči in kdo ima od tega korist
kritično mišljenje pesimistično mišljenje, ki dvomi v človekovo naturno zmožnost in pripravljenost za popravljanje sveta na boljše
očitanje idealizma in utopizma socialnim omrežjem (kliktivizem)
aktivizem gre v smer politizacije vsega, išče/razkriva oblike kapitalistične dominacije in izkoriščanja

Avtorstvo

inštitucionalna vezanost avtorja je podatek z dvojno valenco
inštitucija podeljuje legitimiteto avtorjevim objavam, po drugi strani pa rade zavirajo objavo prelomnih odkritij, novitet, ki se ne vklapljajo v pedagoške in raziskovalne rutine in ki ogrožajo delovanje utečenih poslovnih modelov
alternativni kanali za publiciranje: revija Problemi, Časopis za kritiko znanosti itd.
samozaložbe
pojav digitalnega tiska: samozaložba postaja običajna oblika objave
starost dokumentov: dobre in slabe strani; stare dokumente nujno primerjati s tistimi objavami, informacijami na spletu (Wikipedija); splošne enciklopedične informacije bolj zaupanja vredne od natisnjenih
historiat člankov: dan, ura, minuta nastanka vsake izjave skozi leta
letnica objave usmerja bralčevo branje
izločitev nepreverjenih senzacionalnih odkritij (preveriti mesto objave)
literarni zgodovinar France Kidrič
primer preverjanja in filtriranja literarnovednih informacij (Nova pisarija str. 101 naprej podrobno opisano)
znanstveno verodostojne tiste informacije , ki so bile v znanstveni srenji preverjene (v uredništvih znanstvenih časopisov, zbornikih, forumih itd.)
Hervardi: "slovensko nacionalistično gibanje"; vodja združenja Andrej Šiško (ne moremo pričakovati nevtralnih informacij)
zgodovinarji in literarni zgodovinarji naj bi prikrivali resnico o zgodovini in z njo manipulirali

Strokovno recenziranje

strokovno recenziranje v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih (avtorji, referenti raziskovalci itd.)
recenzenti pogosto uredniki časopisov, zbornikov, knjig
strokovno recenziranje oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta vzdržuje standarde kvalitete (pred njim je o kvaliteti prispevkov prispevkov v reviji odločal samo urednik)
formaliziran recenzijski postopek prvi od pogojev za pridobitev statusa znanstvene revije (o objavi odloča urednik in ne recenzent)
recenzenti delo sprejmejo ali zavrnejo, če avtor popravi problematična mesta v skladu s pripombami
recenziranje naj bi preprečevalo objavljanje nepreverjenih in nedomišljavih razprav
javno recenziranje
anomizacija postopka: nevtralna in pravična presoja
slepa recenzija: avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka
dvojna slepa recenzija: tudi recenzent nima podatka, kdo je avtor razprave
včasih avtor nima možnosti argumentirati, braniti svojih stališč
recenzentova vloga: pomagati spisom do oblike, ki je sprejemljiva za objavo
anomiziranje besedila: gremo na ime datoteke, izberemo Briši lastnost dokumenta
revije dolžne svojo recenzijsko politiko in postopek objaviti na svojih spletnih straneh (tam razložijo tudi merila za presojo; glej Nova pisarija str. 107)
avtorji morajo vedeti, koliko časa bodo čakali od oddaje članka do uredniške odločitve
slovenske revije naj bi dajale prednost slovenščini
recenzijski postopek ima tri možne izide. sprejem članka, njegovo zavrnitev, pogojni sprejem
uredniki pogosto odločajo za pogojni sprejem; v kolikor se avtor s pripombami strinja, bo popravljeni članek poslal uredništvu ponovno; kasneje dobi avtor v roke postavljeno besedilo, ki ga mora v roku nekaj dni korigirati in potrditi njegovo primernost za natis
nekje recenzenti svoja stališča vpisujejo v obrazec (glej Nova pisarija str. 107), na koncu recenzent obkroži eno izmed ponujenih možnosti o primernosti članka za objavo, nato avtorju sporočijo svoj sklep in pripombe

Pravopis

Ločila

indikator piščeve kompetence: poznati razliko med vezajem in pomišljajem, vedeti, kdaj se pišeta stično/nestično
wikiji: orodjarna ločil, kliknemo na znamenje ali pa kopiramo iz Worda
kako narediti pomišljaj: <Ctrl> in <->
dolgi pomišljaj: <Ctrl> + <Alt> + <-> (za členitev dolgih odstavkov, nestični dolgi pomišljaj samo med povedmi, ne pa znotraj povedi)
med dvema priimkoma človeka stoji nestični vezaj (? nekateri ja/ne)
filozofi: ekscesna raba velikih začetnic, narekovajev, garniranje besed z vezaji
narekovaji: Slovenski pravopis pozna tri oblike dvojnih in več oblik enojnih narekovajev; Wikipedija priporoča rabo srednjih narekovajev (»«); ("); tretja oblika vejični narekovaji
enojni narekovaji uporabljajo za označevanje pomenov besed
kratica t.i. opustimo narekovaje
dvopičje: pravopis uči, da je dvopičje levostično ločilo; Cobiss dvopičje uporablja kot separator med polji bibliografskega založnega zapisa, piše ga nestično
pred naštevalnim nizom dvopičje odveč, enako velja za npr. in itd.
tripičje: alternativa vezniku itd.; pred tropičjem ni vejice, tropičje je nestično ločilo;
vprašajev in klicajev naj bo v strokovnem besedilu manj
podpičje: uporabljamo pred pojasnjevalnimi deli povedi, kadar se nam zdi bolje od pike ali vejice;
pika: včasih tudi na koncu naslovov; manj ustaljena rabe pike na koncu podnapisov k slikam, tabelam itd.; kraki podnapisi nimajo pike

Velike začetnice

pisanje naslovov kolon ali vrstic v tabelah z veliko začetnico
celice znotraj tabele z malo začetnico (izjema celi stavki in imena)
alineje pri navpičnem naštevalnem seznamu: velika začetnica le, kadar alineje prinašajo daljše in stavčno oblikovano besedilo
filozofski termini z veliko začetnico (kršenje pravopisa)

Drugo

spol po pravilu veže na osebek (določitev osebka dvoumna)
če je za povedkovo določilo množinski samostalnik, ta določi obliko povedka
v dvomu izbira moškega spola nevtralnejša

Digitalna pismenost

Formati besedil

razlike med računalniškimi formati besedil: končnice v naslovih dokumentov; txt pomeni golo besedilo, doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo, htm, html je spletno besedilo, pdf je natisljivo besedilo; besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu nimajo končnic
golo besedilo: pri pošiljanju pošte na SlovLit, računalniški programi
uredniki avtorjem naročajo naj tekste oddajajo v formatu rtf ali odt (sprejemljivo pri kratkih besedilih)
format pdf namenjen oddaji v tiskarno
razpošiljanje besedil v slikovnem formatu nedopustljivo

Besedilo v wikijih

pišemo neposredno v okno, pritisk na zavihek Uredi
tabele, matematične formule, grafi, slike
za odstavek ena vrsta prazna
zvezdica napove enoto v seznamu
naslovi obdani z dvema enačajema
ležeči tisk naredimo z dvema apostrofoma, krepkega s tremi
povezave napravimo z oglatimi oklepaji
sliko vstavimo preko menija
dva zavita oklepaja: predloge, okvirček za knjigo s predlogom, razprti tisk itd. (Nova pisarija str. 116)
oštevilčeni seznami začenjajo z grabljicami (#)

Vaje v wikijih

prijava na Wikipedijo
pregled Zgodovine strani, pogovorne strani itd.
dodaj povezave v Cobiss itd. (več Nova pisarija str. 116)
besedila v wikijih v privzetem formatu
napaka v zgodovini strani s klikom na Razveljavi na koncu vrstice
tuj prispevek: možnost zahvala

Sporočanje popravkov in komentarjev

ustno, v samostojnem besedilu ali neposredno v besedilu, na katerega se pripombe nanašajo
urejevalniki in ogledovalniki imajo funkcijo komentiranja (meni Pregled, Nov komentar)
menijska izbira Sledi spremembam: beleženje našega poseganja v besedilo
skupinsko urejanje (Google Drive): popravki arhivirajo samodejno (lahko jih tudi razveljavimo)
naloga lektorja, urednika, mentorja: označiti svoje posege v besedilo
popravljene verzije besedila preimenujemo
verzije uredimo po datumih nastanka
za vnos popravkov se ne uporablja format pdf
v wikibesedila popravke vnašamo neposredno
komentiranje: na pogovorni strani besedila; na pogovorni strani avtorja; samostojna stran na Wikiverzi; znotraj besedila v obliki teksta, ki na zaslonu ni viden (damo med lomljene oklepaje); s predlogo

Navajanje

reprodukcija pomaga usmeriti pozornost na predmet študija
citat omogoča dostop do konteksta predmeta raziskovanja
citiranje ob povzemanji in parafraziranju osrednja oblika kulturnega spominjanja in glavna strategija za reprezentacijo tega spomina

Čemu sploh citiramo

ustaljene zveze "kakor trdi", "kot je zapisal" itd.: namen napraviti besedilo čim prepričljivejšega
garniranje besedil z referencami: oblikovanje referenčnih krogov, ki se razlikujejo glede na stroko, temo, generacijo itd. ; avtor izkazuje svojo poznavalstvo
pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti (če besedilo ne prinaša novega znanja, potem ne sodi v znanost)
sklicevanje na druge pisce manj pogosto in formalizirano
v vsakdanji govorici sklicevanja veliko (sklici nedokumentirani)
strokovni spisi: sklici poudarjeni z narekovaji, morda celo v samostojnem odstavku z identifikacijo vira v oklepaju za citiranim besedilom oziroma v opombi na dnu strani)
viri urejeni po priimkih avtorjev
priimki citiranih avtorjev poudarjeni z razprtim tiskom
najvišji družbeni cilj oblikovati skupnost informiranih, kompetentnih, družbeno kreativnih, uspešnih in zadovoljnih posameznikov
80. leta 20. stol. avtorska dela prehajala v javno last 50 let po avtorjevi smrti (kasneje prosta uporaba 70 let po avtorjevi smrti)
2014: odprtje opusa Josipa Vandota za javni dostop, 70 let po avtorjevi smrti

(velja za dela ki 29. 4. 1995 še niso bila v javni lasti)

princip proste dostopnosti znanja: copyright (fokusirana na avtorja)
citiranje neplačljiva uporaba avtorskih del (uporabimo samo del avtorskega proizvoda, ne pa celega)
akademsko pisanje: velja, naj delež citatov ne bo večji od 20%
pretirano citiranje strokovno in etično sporno, ne pa kaznivo

Prepisovanje

plagiat: kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, brez navedbe, od kje je vzeto in prepisano
pravno sankcioniranje plagiata le, ko gre za kršenje avtorske zakonodaje (kadar tekst ni v javni lasti)
danes krivec Wikipedija (plagiati odkriti lažje in hitreje)
plonkanje včasih načrtna strategija (sistematično prilaščanje tujega): intelektualna kleptomanija itd.
prevzem tujega naslova, teme, ideje ni kraja, ni pa strokovno korekten
zahteva po izvirnosti
naslovov in sloga ni mogoče patentirati
plagiatorstvo zlorabijo ljudje, ki želijo dikvalificirati svojega strokovnega kolega
plagiatorstvo težko dokazljivo: očitki razširjajo v obliki govoric namesto v argumentirani razpravi

Citatna industrija

Citatni indeksi

citiranost pomemben mehanizem za oblikovanje hierarhije v stroki
citation index: bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše od manj pomembnih
ločeni citatni indeksi: SCI, SSCI, AHCI
na Slovenskem upoštevanje splošnega citatnega indeksa Scopus in indeksa Web of Science
WoS: bazi SSCI in AHCI (poleg citatov indeksirata še izvlečke)
Google Učenjak citatna podatkovna zbirka
citatne publikacije niso vedno dostopne na klik
citiranost slovenskih raziskovalcev: povezava Naši v WoS in Scopus pri Cobissu in v Sicrisu
segment slo literarne vede nekaj čez 200 raziskovalcev
odpor do merjenja odpor do znanstvenega pristopa nasploh
nezaupanje do rezultatov meritev lahko tudi znak pripravljenosti na manipulacijo s podatki
znanstvene revije zainteresirane za indeksiranje (kriteriji: recenzijski postopki, mednarodno uredništvo, mednarodno naročništvo, spletna dostopnost itd.)
na podlagi podatkov iz citatnih indeksov se vsako leto računa faktor vpliva za posamezno revijo
revije spodbujajo vzajemno citiranje (višji faktor vpliva)
Slavistična revija zaradi necitiranosti izpadla s seznama domačih revij, ki jih indeksirata SSCI in AHCI

Faktor vpliva

faktor vpliva je številka, ki kaže stopnjo uglednosti (vplivnost znanstvene revije)
bibliografski servis Thomson Reuters IF izračunava za omejeno število revij v SCI in SSCI
številko dobijo tako, da število citatov delijo s številom objavljenih člankov (v dveh letih); povprečje citiranosti na članek
višji faktor vpliva, več vredna objava, višji ugled avtorjev
merijo tudi odzivnost na članek, povprečno starost citiranih virov in povprečno starost člankov iz revije, ki so bili citirani v drugih revijah
Scoupusova podatkovna baza ima dve vrsti časopisne metrike: SJR in SNIP
SNIP meri vpliv v kontekstu celotnega števila citatov na določenem področju, tako da je citatu s področja, kjer je teh manj, pripisana večja teža
SJR omogoča primerjavo med sorodnimi revijami
slaba stran meritev kulturna pristranskost: skoraj vse revije z angleškega govornega območja; ne razlikuje med izvirnimi znanstvenimi članki in znanstvenimi recenzijami
citiranje v vsaki disciplini drugačno
sistem ORCID
moralno sporno uredniško pogojevanje objav z zahtevo, da avtor citira predhodne članke v reviji
IF razlikuje od področja do področja
znanstvena skupnost zavzema za prosto dostopnost objav na spletu pod licenco cc
predlog zamenjave z Googlovim algoritmom za rangiranje strani (kombinacija obeh algoritmov)
algoritem PageRank rangira spletne strani glede na število povezav nanje (štetje povezav avtomatsko, opravlja ga Googlov spletni pajek)
članki na Wikipediji: podatek o branosti (Podatki o strani)
ukazni nizi: sl pomeni slovenski, v Wikivera, b Wikiknjige, s pa Wikivir

Slovenske znanstvene revije

revije, v katerih objavljajo slovenski literarni zgodovinarji: Primerjalna književnost, Slavistična revija, Dve domovini, Jezik in slovstvo, Razprave SAZU, Studia mythologica Slavica, Knjižnica, Phainomena itd.
tuje revije z razpravo o slovenski književnosti, Slovene Studies, Philological studies, Slavistika itd.
Slavistična revija v naslednjih bibliografskih zbirkah: AHCI, SSCI, BL itd.

Citatni slogi

glavni citatni slogi: APA (psihologija, vzgoja, družbene vede), MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika), AMA (medicina, biologija), čikaški (naravoslovje, splošno), wikpedijski
humanistični pisci in uredniki odločajo med čikaškim in MLA
čikaški letnico porine takoj za avtorjevo ime, MLA pa po naslovih del v kratkih sklicih (ogled slogov Nova pisarija str. 133)
največja težava vseh citatnih slogov tendenca, da vztrajajo pri sprejetih pravilih, tudi če so se razmere spremenile
primerjalna književnost slog MLA
Slovenistična revija in Jezik in slovstvo čikaški slog
kratki navedek usmerja na polne bibliografske podatke o Božičevi publikaciji v seznamu literature
navedemo: avtorja; naslov; ime spletišča in datum pri spletni objavi; kraj, založbo, letnico in strani pri članku v zborniku; naslov revije, letnik, številko, letnico in strani pri članku v reviji; naslov časnika, datum in strani pri članku v časniku

Tehnika citiranja

citat ali navedek iz dveh delov. iz navedenega besedila samega in iz navedbe vira citata
dobesedni navedek tujega besedila pisec loči od lastnega z narekovaji ali ga postavi v drugačen odstavek
vir citata lahko v celoti naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila, lahko pa je na koncu samo kazalka v obliki opombe, kratkega sklica, neposredne povezave na vir
opomba bralca usmerja k polnim bibliografskim podatkom pod črto na dnu strani
oklepaj z avtorjevim priimkom, letnico in stranjo usmerja v seznam literature na koncu besedila
medbesedilna povezava bralca pripelje neposredno v besedilo, iz katerega je bilo citirano

Opombe

razlike med tradicionalno opombo in kratkim sklicem namesto opombe (primer Nova pisarija str. 137)
naloga enciklopedičnih zapisov povzeti, strniti, kompilirati predhodno vednost na pregleden način
slog navajanja drugačen: seznam literature uvajajo alinejske pike, priimki avtorjev so na prvem mestu, opombe uvajajo zaporedne številke
Spisovnik, poglavje Opombe: prepoved mešanja zaporedja opomb, prepoved nanašanja več opomb na eno mesto
Nova pisarija: opombe čisto na koncu

Kratki sklici

kratki sklici prilagajajo besedilu: Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15)
uveljavljeno izpuščanje končne pike znotraj oklepaja: »Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85)
ob zaporednem ponovnem sklicevanju na isto delo v oklepaju samo številka strani
besede ibidem, prav tam, op.cit, n. d. v izogib ponavljanju, danes to opuščamo in priimek, letnico in stran vira ponovimo

Označevanje navedkov

narekovaji, odstavek in drugačen črkovni rez, izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje
navedka ne začenjamo in končujemo s končnim ločilom zunaj navedka
odstavčno ločenega navedka ni treba opremljati z narekovaji

Od kod vse citiramo

citiramo iz knjig, poglavij v knjigi, z zavihka knjižnega ovitka, članka v reviji, članka v časniku itd.
največkrat sklicujemo na besedilo oz. del besedila, tudi na sliko, grafikon, rokopis itd.
v humanistiki imela med viri citatov najuglednejše mesto tiskana knjiga
med referencami prevladujejo spletne
namen citiranja tudi omogočanje preverjanja prepisanih informacij (prednost tiste, ki so javno dostopne in preverljive)
navada navesti tiskani in digitalni vir, najprej tiskanega
kadar možno, posežemo po izvirnikih, prvih objavah, kritičnih izdajah; navedemo tisto izdajo, iz katere smo prekopirali besedilo
citiranje citatov le v sili, kadar prvotni vir ni dosegljiv
iz drugojezičnih objav citiramo v izvirniku in s prevodom v opombi, če ne gre za splošno poznane jezike
citiranje drugojezičnih prevodov tujih izvirnikov neprimerno

Viri in literatura

nesmiselno ločeno navajanje virov (posebej iz arhivov, natisov in spleta)
delitev na vire in literaturo smiselna pri dolgih seznamih (viri pomenijo gradivo, ki je predmet raziskave, literatura pa teoretične ali metodološke pripomočke za raziskavo)
kratkih seznamov s sklici ni smiselno deliti na dva dela
v literarni vedi med viri najpogosteje navedeno leposlovje, med literaturo pa strokovne razprave literarnovednega značaja
kadar je predmet razpravljanja literarnozgodovinska knjiga, sodi med vire
citiranje, opozicija primarni : sekundarni, enkrat nanaša na materialno podlago virov, drugič pa na način dostopa (primarni: rokopisni, tiskani, shranjeni v arhivih; sekundarni: elektronska oblika, preslikano arhivsko gradivo)
odsvetovano citiranje iz druge roke, preko sekundarnega vira, razen, ko nam je primarni vir nedostopen ( če gre za rokopis ali redko knjigo itd.); npr: (Kidrič 1947: 15; po Koruza 1980: 115) > kot je ugotovil Kidrič leta 1947 (Koruza 1980: 115)

Zaslon in papir

slovenski literarni zgodovinar lahko toče pričakuje šele za natisnjeno objavo
študentje: diplomske naloge, magisteriji in doktorati v trdo vezanem iztisu
strokovni časopisi se selijo na splet (gibanje podpira Open Access)
naročniki zaradi spletne dostopnosti časopisov odpovedujejo naročnino na strokovne časopise, njihove naklade se manjšajo, tiskarne se postopoma usmerjajo samo v postavljanje besedil in v tiskanje majhnega števila arhivskih izvodov
Nova pisarija spodbuja pisanje, ki bo prebirano na zaslonu
tehnologijo CTF je nadomestila tehnologija CTP
spletne strani zelo drugačne od natisnjenih
natisnjena stran ima omejen obseg: lahko je prazna, če je na njen natisnjen naslov ali kratka pesem, na primer trivrstični haiku, obsega vsega nekaj besed, če gre za gosto stavljeni romani, pa okoli 600 besed, dolžinski razpon spletnih strani neprimerno večji
praznih strani na spletu ni
arhivska stran SlovLit obsega strokovno komunikacijo literarnih zgodovinarjev in jezikoslovcev, dolga npr. 1.600.000 besed in se dolgo nalaga na zaslon
program Calaméo: na ogled knjige Slavističnega društva Slovenije v zbirki Slavistična knjižnica
spletne strani niso paginirane
branje na zaslonu in možnost klikanja po besedilu vpliva na citiranje in navajanje virov
javno dostopna besedila ne glede na format: html, doc, txt, pdf, wiki itd.
primer navedbe knjige na zaslonu in papirju Nova pisarija str. 143
spletno besedilo bolj kot natisnjeno besedilo naklonjeno naštevanju
če obstaja možnost dostopa do polnega besedila, iz katerega smo citirali, bibliografski navedek vira opremimo s povezavo na polno besedilo ali na konkretno mesto v njem
ni potrebno slediti abecednemu zaporedju avtorjev; možnosti se odpirajo o št. sklicev, po pomembnosti, kronološko itd.
navajanje URL-jev ne pride v poštev (v tisku jih nadomešča dodatek Na spletu, Splet ali Tudi na spletu) (Nova pisarija str. 144)

Zgledi

Cobiss ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot: polni, ISBD, COMARC (uporaba ločil se ne ravna po slovenskem pravopisu)
ločila v Cobissu potrebno razumeti kot separatorje med podatkovnimi polji v zapisu
najkrajši zapis v formatu ISBD
kadar gre za dvom o tipu objave, izrecno navedemo vrsto medija

Knjiga

primer Nova pisarija str. 146
na papirju: Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980.
na zaslonu: Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. COBISS
če je knjiga v celoti dostopna na spletu, naredimo povezavo na digitalizirano verzijo
kodo DOI vpišemo, če obstaja (z njo opremljene objave v publikacijah zunaj Slovenije)
na papirju navedek brez alinejske začetne pike in povezav: namesto njih samo oznaka, da je knjiga dostopna tudi na spletu: Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na Wikiviru in na Archive.org. ali Josip Kostanjevec. Življenja trneva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na spletu.

Knjiga na bralniku

nujno navesti podatke o natisu
pri citiranju iz knjig na elektronskih napravah ali na Wikiviru podatka o straneh ne navajamo
če je bilo besedilo na bralnik prekopirano z Wikivira, ni paginirano, podatka o straneh v kratkem sklicu ni, npr. (Kostanjevec 1907)
Kindle: Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Kindle.

Članek v zborniku

Cobiss: dva zapisa, zapis o članku in zapis o zborniku, link na povezavo Glej publikacijo na dnu zapisa o članku
primeri Nova pisarija str. 149 in 150

Poglavje

potreba po citiranju poglavja iz knjige takrat, kadar je avtorev knjige več
navajanje poglavja enega od avtorjev enako navajanju članka v zborniku
bolj zapleteno navajanje dela večknjižne in večavtorske izdaje (slovenske literarne zgodovine)

Razprava v reviji

primeri Nova pisarija str. 152, 153
če želimo izpostaviti dejstvo, da je bil članek arhiviran tudi na dLib, povezavo s pojasnilom dodamo na konec navedbe
pri revijah enkrat polni naslov drugič uveljavljena kratica revije; odločitev glede na bralca (če gre za publiko v tujini, raje napišemo polni naslov)
avtorji naj izbrano obliko uveljavijo v celotnem članku, uredniki pa naj pisanje naslova revije poenotijo po celi reviji, zborniku ali knjigi
Primerjalna književnost: članki nimajo vsak svoje spletne lokacije, v pdf-formatu dostopna celotna številka revija, povezava narejena nanjo
članki ki gredo v tisk, primer: Tomo Virk. Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih. Primerjalna književnost 32/2 (2009). 1–22. Tudi na spletu.

Članek v časniku

Nova pisarija str. 154, 155
pri člankih iz dnevnega časopisja letnika in številke ne zapisujemo, pomembna sta datum in stran
pred datumom ni ločil
nadnaslov napišemo kot da gre za podnaslov
če članek poleg nadnaslova vsebuje tudi podnaslov, naslovne nize smiselno razporedimo (v oglatem oklepaju, ki označuje našo interpretacijo, dodamo pojasnilo, za kaj gre)

Članek na dLibu

na dLibu obstajata dve vrsti zapisov: taki na posamično avtorsko objavo in taki na celo številko v časopisu (prvi imajo urejene metapodatke, drugi pa ne in je treba posamezna avtorska besedila v številki šele najti)
primer citiranja članka, vpisanega v Digitalno knjižnico Nova pisarija str. 155
za članek, ki v Digitalni knjižnici nima samostojnega zapisa, primerneje dodati povezavo na konkretno številko ali celoten letnik revije
na dLibu ima članek samostojen vpis z metapodatki, v Cobissu ga ni

Enciklopedijsko geslo

viri brez urejenih metapodatkov
sklic na geslo, kadar pišemo kak drug članek za Wikipedijo 8 oglati oklepaji okrog naslova, ki smo ga postavili v imenovalnik)
primer sklicevanja na slovensko planinsko povest iz drugih nacionalnih Wikipedij, Wikimedijinih spletišč: v oglatih oklepajih nujna predpona :w:sl:
sklicevanje zunaj Wikipedije: klik na izbiro Navedba članka
avtorstva ne navajamo
nujni podatki: naslov gesla, naslov spletišča, datum
datum pri citiranju znotraj wikijev ni potreben
zunaj wikijev datacija včasih potrebna, najdemo jo na dnu članka (uporabimo samo dan, mesec in leto)
naslov spletišča zapisan na dva načina: v stolpcu levo od članka "Wikipedija: Prosta enciklopedija", pod naslovom članka pa "Iz Wikipedije, proste enciklopedije"
kadar gre za domače teme, brez podnaslova: "Wikipedija"
odveč navajanje spletne lokacije
navedek enciklopedičnega članka iz Wikipedije brez pike med naslovom spletišča in datumom in s hiperpovezavo: npr. Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012.
ne navajamo URL-jev
na papirju: Planinska povest. Iz Wikipedije, proste enciklopedije 10. jan. 2012./ Planinska povest. Wikipedija: Prosta enciklopedija 10. jan. 2012./ Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012.
biografski članki: Slovenski biografski leksikon, Primorski biografski leksikon, Novi slovenski biografski leksikon ; zdaj združeni na portalu Slovenska biografija
Slodnjakov članek izšel v 4. zvezku 1. knjige leta 1932
Pdf-ji zvezkov na portalu Sistory: Zgodovina Slovenije
primeri Nova pisarija str. 161, 162
Enciklopedija Slovenije: gesla avtorsko podpisana; primer Marjan Dolgan. Idila. Enciklopedija Slovenije.
gesla iz leksikonov Slovenska književnost in Literatura, ki so krajša od gesel v naštetih virih, navajamo samo takrat, kadar obsežnejše informacije drugod ne najdemo (pri geslih v Literaturi avtor ni podpisan in ga ne navajamo)
citat vedno začne z avtorjem in naslovom gesla
če ne gre za lastna imena, so v slovarjih in v enciklopedijah gesla zapisana z malo začetnico
v Wikipediji naslovi gesel samodejno dobijo veliko začetnico, sklicujemo pa se nanje z veliko začetnico samo v seznamih literature

Forum

forum MedOverNet: navedku na koncu dodamo podatek Splet (ni potrebno, kadar spletišče navajamo v spletni objavi)
SlovLit pomemben vir slovenističnih informacij (sporočilo poiščemo v arhivu); pomembno sporočilo ima lahko več naslovov
Nova pisarija str. 165
včasih se naslov v glavi sporočila in uredniški naslov na vrhu strani razlikujeta

Spletni tečaj

primer Nova pisarija str. 166
spletišče Coursera in edX: prosto dostopna predavanja

Blog

blogi včasih zahtevni za citiranje, ker manjka ime avtorja(postavimo v oglati oklepaj, če vemo zanj iz drugih virov), zaradi ugnezdenih sporočil in naslovov rubrik
datum ogleda ni potreben, če je stran sama datirana
primeri Nova pisarija str. 166

Članek na spletišču

strokovni članki, objavljeni zgolj na spletu, redkost
predobjave, ki dobijo svojo natisnjeno verzijo: navedbo naknadno dopolnimo s svežimi podatki o natisu (če so spremembe med predobjavo in dokončanim člankom velike, to pojasnimo v opombi)
poznana spletišča: obvezna navedba njihovih imen
primeri Nova pisarija str. 167-169
če v tisku ni popolnoma jasno, da gre za navedbo spletnega vira, dodamo na koncu še Na spletu

Zapis v podatkovni zbirki

če je na dnu začetne strani podatek o urednikih: njuni imeni dodamo za naslov zbirke, na koncu smiselno navesti še datum dostopa
primer Nova pisarija str. 172

Diplomska naloga

katalog diplomskih nalog iz slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Lj
primer Nova pisarija str. 174
če je diplomska naloga vpisana v Cobiss, dodamo sklic nanj
če se vrstna oznaka Diplomsko delo nahaja na platnicah, oglati oklepaji niso potrebni
podatek o mentorju včasih potreben

Prosojnice, video predavanja, animacije

kadar prosojnice spremljajo objavljena predavanja ali video, podatek o lokaciji prosojnic navedemo ob drugih podatkih
povezavo na prosojnice opremimo z oznako ppt, pptx, prosojnice itd.
primeri Nova pisarija str. 174

Zemljevid

zemljevidi podobno kot slike opremljeni s podatki o viru neposredno pod zemljevidom
v zadnjem času so produkt inštitucionalnega kolektivnega dela, navajanje avtorjev/urednikov ne pride v poštev
avtorska imena/imena urednikov najdemo pri posameznih slojih na zemljevidu ali pri posameznih zapisih znotraj sloja
primeri Nova pisarija str. 175-177
datum ogleda navedemo, kadar ni nikjer podatka o tem, kdaj je zbirka nastala oz. bila nazadnje ažurirana
avtorstvo podobno kot na Wikipediji (avtorjev zaradi množice redakcij ne navajamo)
vprašljivo navajanje spletišča Wikimedia Commons kot vira slike, kadar sliko objavimo na katerem od Wikimedijinih spletišč (navedbo spletišča smiselno ohraniti. kadar bi se utegnili pojaviti dvomi o izvoru slike)
če na zemljevid v Zbirki pripelje klik na sličico, potem dodata povezava v napisu pod zemljevidom ni potrebna

Fotografija

vire fotografij navajamo neposredno pod fotografijami za njihovo zaporedno številko (v natisnjenih monografijah še seznam fotografij s podatkom o strani v knjigi)
wikiji slik ne številčijo samodejno
podobno tudi grafikoni in tabele (virov ne navajamo v seznamu literature, ampak neposredno pod njimi)
avtorja fotografije, ki je v prostem dostopu in označena z licenco cc, nujno navesti
fotografovo ime navajamo v tradicionalni obliki Foto tainta, če menimo, da je fotografija avtorski izdelek
fotografije poznanih avtorejv opremimo z imeni (izpustimo, če se fotograf podpiše z vzdevkom)
pri tekstih na Wikipediji, Wikislovarju avtorstva ne navajamo, pri tekstih na Wikiviru in Wikiknjigah ter fotografijah v Zbirki pa
objavimo lahko le tisto, kar posnamemo sami ali pa je označeno kot javna last
fotografije, ki so jih avtorji dali v javno last in spadajo med freeware so na spletiščih Flickr, Indtagram, Panoramio, Wikimedijina Zbirka itd.
primerni Nova pisarija str. 178-187
bolj zapleteno navajanje fotografskih reprodukcij umetnostnih del
ko citiramo samo fotografijo kipa, so podatki o izvirnem delu na prvem mestu
Wikimedijino spletišče: opis slike v jeziku, v katerem je bila slika postavljena v Zbirko, še bolje, če prevedemo v slovenščino
kadar je predmet fotografije umetniško delo, navedemo najprej umetnikovo ime in naslov dela, potem pa še ime fotografa in podatke o lokaciji
neredko fotografija prikazuje detajl slike, v naslovu označimo: Detajl
fotografij ne naslavljamo z imenom datotek
kadar slika nima naslova: naslov ohranimo samo v hiperpovezavi, sliko naslovimo sami v oglatih oklepajih
tistih, ki se ne podpisujejo, pri navedbi izpustimo
za vsebine na spletiščih, na katerih se vsebina ne spreminja, datum dostopa ni potreben
oglate oklepaje uporabimo za svoje dodatke in komentarje

Risba

primer Nova pisarija str. 187, 188
npr.: Slika 15: Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. apr. 2014.

Glasbeno delo

primeri Nova pisarija str. 188
naslove glasbene klasike slovenimo (tako kot klasično slikarstvo)

Radijska, televizijska oddaja in film

na prvem mestu ne navedemo režiserja
kot tvorca oddaje navedemo urednika, potem naslov oddaje, serije, katere del je oddaja, mesto in datum predvajanja in spletno lokacijo, na kateri je oddaja arhivirana
pri oddaja, kjer je v ospredju novinar, njegovo besedilo in uredništvo, izberemo namesto urednikovega novinarjevo ime
primeri Nova pisarija str. 189, 190
pri filmih, ki niso "avtorski" ime režiserja na prvem mestu izpustimo in navedemo med ostalimi sodelavci
kadar iz konteksta ni jasno, za kakšno vrsto dela gre, dopišemo za piko pojasnilo Film, Radijska oddaja, TV-oddaja, v oklepaju za imeni pa režiser, urednik, novinar itd.

Napake pri citiranju

nepoznavanje temeljnih referenc
poznavanje referenc zgolj v enem jeziku ali znotraj ene »šole«
vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference, čeprav za temo niso dovolj relevantni
nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo
samocitiranje
citiranje zaradi citiranja samega
navajanje http-jev, zlasti dolgih, je popolnoma odveč, URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij
še bolj narobe je navajati samo http-je brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu
za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji
navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov (in avtorjev) gesel, iz katerih smo črpali, ne zadošča

Navajanje na Wikipediji

med viri ne navajamo drugih člankov iz Wikipedije
prepoved lastnega raziskovanja oz. sklicevanja nanj
citiranje znotraj posameznega članka kolikor mogoče poenoteno

Žanri

izraz stroka v pomenu disciplina poimenuje posamezna znanstvena področja
v akademskem svetu izraz stroka: uporablja v vrednostno razlikovalnem smislu: strokovno je tisto, kar ne dosega visokih kriterijev znanstvenega
včasih zgled strokovnih objav bibliografije, kazala, učbeniki, priročniki itd.
znanstveni članek: prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji
pregledni znanstveni članek sintetično in kritično poroča o najnovejših objavah in jih nadgrajuje s svojimi stališči
strokovni članek: že objavljena spoznanja z mislijo na njihovo uporabnost in promocijo (objavljeni v strokovni ali znanstveni reviji)
strokovna revija npr. Otrok in knjiga, znanstvena revija npr. Primerjalna književnost
poljudni članki: namen popularizacija in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj (od strokovnih razlikujejo po mestu objave; najdemo v časnikih itd.)
knjige ločimo na znanstvene, strokovne, univerzitetne učbenike, učno gradivo, priročnike itd.
monografske publikacije: diplome, magisteriji in disertacije (gre za znanstveno delo)
pod knjige štejemo tudi na spletu objavljene monografije
če je bil tekst objavljen v reviji, ki ima status znanstvene revije, potem gre za znanstveni članek
članki na Wikipediji se razlikujejo po dolžini (najmanj štejejo škrbine)
žanri, ki imajo status strokovnega pisanja (Nova pisarija str. 195, 196)

Šolsko pisanje

žanri šolskega strokovnega pisanja: referat, esej, diplomska naloga, magisterij, doktorat
namen šolskega ali akademskega pisanja: izpolniti študijske obveznosti, za oceno in za dosego naziva (pisec zainteresiran, da ugodi mentorjevim pričakovanjem)
kombinirana diplomska naloga; soglasje mentorjev

Popravljanje

priročniki strokovnega pisanja učijo oblikovanja strokovnih spisov od njihovega zasnutka do prezentacije
vzpostavitev reda pogoj za delovno učinkovitost, urejena besedila pogoj za njihovo optimalno funkcioniranje
Wikipedija: že postavljena besedila
Študentski projekti na Wikiviru namenjeni popravljanju besedil
popravljanje zbirni izraz za dve različni strokovni dejavnosti: lektoriranje in korigiranje
popravljanje ni strokovni žanr, je samo prevladujoča oblika strokovne pisne dejavnosti
lektura je popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilo optimalno
skozi lekturo so šla besedila pred objavo, pri neposrednem pisanju na splet pa se lektura dogaja sproti
lektorje zaposlujejo založbe, uredništva časopisov, knjig in spletišč
lektorianje=copy editing
Alojz Gradnik, Lojze Kovačič, Tone Svetina
lektor popravlja strokovna besedila v skrbi za sporočilo samo
korektura (korigiranje; proofreading) je odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug (stavec, strojno branje)
korigirajo se besedila, pripravljena za objavo
zahtevna besedila gredo skozi več korektur
danes besedila lektoriramo v urejevalniku s funkcijo Sledi spremembam
danes v formatu pdf
na Wikiviru korektorjeva naloga primerjati fotografijo besedila s tekstom (OCR-program)
Uredništvo: vrsta kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi
Urednik: oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo dal v objavo; šele potem gre besedilo naprej do lektorja in korektorja
urednikovanje znanstveno dejavnost

Komunikacija v stroki

E-pošta

spremna komunikacija se dogaja v živo ( spremljajo dokumenti, vabilo, dnevni red itd.)
elektronska pošta ena najpogostejših rab računalnika, interneta in telefonov (izumili l. 1961 na MIT, za globalno dopisovanje postala uporabna od 80. dalje)
neodzivanje na pošto nedopustno (izjema okrožnice, serijska pošta, spam, reklamna pošta itd.)
nevljudno, če se na prejet odgovor ne zahvalimo (s tem potrdimo prejem)
pošiljatelju potrdimo prejem pomembne pošte
na pošto priporočljivo odgovarjati takoj
za strokovno komunikacijo uporabljamo standardno slovenščino
uporaba samih velikih črk nezaželena
preverimo naslovnike
izogibamo se obsežnim priponkam (raje jih postavimo na splet in v pismu navedemo samo njihov spletni naslov)
datoteke v priponkah v splošno poznanih formatih (doc, jpg)
vrstica Za: vnesemo naslovnikov poštni naslov
vrstica Kp (kopija, carbon copy): navedemo tiste, ki jih v pismu ne nagovarjamo neposredno
vrstca Skp (skrita kopija, blind carbon copy): vnesemo prejemnike, ki jih želimo obvestiti tako, da jih drugi ne vidijo na seznamu prejemnikov
kako začnemo, končamo strokovno pismo, se podpišemo: primeri Nova pisarija str. 205, 206, 207
na obrazcih, ki se z njimi prijavljamo na štipendije, študentska potovanja itd., zahtevajo uradniki še lastnoročni podpis
naslavljanje dokumentov: ime naj bo kratko, pomenljivo, enolično, brez strešic in velikih začetnic itd.
kadar odpošljemo izpolnjen obrazec uredniku, naj bo na začetku imena tudi priimek

Socialna omrežja

socialna omrežja: načini družbene komunikacije, ki jih je prinesla informacijska družba
spreminjanje iz enosmerne komunikacije v dvosmerno
ključne besede: skupnost, kooperativnost, kolaboracija (vse to omogočajo računalniki; CSCW)
najpopularnejše omrežje Facebook
socialna omrežja namenjena človekovim potrebam po druženju in vsakdanji komunikaciji
aktualno slovensko literarno vedo oblikuje okoli 150 akterjev (Dunbarjevo število: maksimalno število stabilnih socialnih odnosov, ki jih posameznik lahko vzdržuje)
facebook pomemben za promocijo znanstvenoraziskovalnih, strokovnih, pedagoških informacij

Tvit

tvit je sporočilo v socialnem omrežju Twitter (omejeno na 140 znakov)
oblika bloganja
vsebinsko na prvem mestu
podjetje ima status profitne organizacije
razširjen med elektronsko bolj ozaveščenimi humanisti (humanisti s statusom javnega intelektualca )
tviti vsebujejo besedila, povezave, slike, citate drugih tvitov itd.
služi promociji in diseminaciji strokovnih objav
tvit citiramo v celoti, vir je takoj za citatom (primer Nova pisarija str. 212)
zbornik Defining Digital Humanities 2013

Drugo

daljša strokovna sporočila na družabnem omrežju Linkedin
komentatorske rubrike ne spadajo v strokovno in v publicistično pisanje
Amazon: recenzije prodajanih knjig

Zagovor

zagovori akademskih spisov: referati, seminarske naloge, diplome, magisteriji itd.
nekoč pri zagovoru doktorata na humanističnih oddelkih glavna vloga pripadala mentorju; danes to vlogo prevzame najstarejši, najuglednejši član komisije
zagovor manj kot dve uri
scenarija zagovora Nova pisarija str. 214

Literarna kritika

1. Inštitucijo kritike poznajo samo demokratični sistemi.
2. Kritik je dolžan upoštevati beročo publiko, ne pa zgolj ekspertna stališča, zato je njegovo pisanje na presečišču publicistike in znanosti.
3. Kritika je vedno subjektivna, objektivnih vrednostnih kriterijev ni.
4. Reklamno pisanje enega avtorja o knjigi drugega avtorja ne spada med resne kritike.
5. Prepoznavna lastnost kritike je polemičnost.
6. Na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna.
7. Kritika naj bo jasna, prepričljiva in poučna.
8. Kritika naj tudi zabava.
9. Kritika ne vpliva veliko na branje knjig, bralce le ozavešča.
10. Kritik si neredko nakoplje nad glavo sovraštvo avtorja in njegovih prijateljev.
razlika med literarno in strokovno kritiko: predmet literarne kritike je literarno delo, druge pa strokovno ali znanstveno delo; literarne kritike imajo status publicističnih besedil, strokovne pa status strokovnih besedil; literarne kritike najdemo v dnevnem tisku, v literarnih in kulturnih revijah, strokovne pa v strokovnih revijah (Slavistična revija)

Enciklopedični članek

enciklopedični članki od drugega strokovnega pisanja razlikujejo po zahtevi za večjo jedrnatost
enciklopedična jedrnatost v razpravah in referatih
odpovedujejo se anekdotičnosti, prepodrobnim informacijam itd.
Wikipedija, upoštevanje načel: soglasnost, strpnost drugih piscev in vrednostna nevtralnost

Biografski članek

literarnovedne narave gesla o literarnih avtorjih, urednikih, založnikih, kritikih, lit. zgodovinarjih itd.
izbira novih slovenskih literarnih zgodovinarjev za vpis v Wikipedijo: dva kriterija: avtorstvo strokovne/znanstvene monografije in znanstvena kompetenca
navodila študentom Nova pisarija str. 219

Članek o knjigi

Wikipedija: projekt popisa knjig z naslovom Romani; podatki o knjigah formalizirani v infopolju knjiga, glavne zahteve za članke o knjigah razložene v navodilih
gesla o romanih seznam Nova pisarija str. 222
Napredni pogled
kako med seboj povežemo članke v različnih jezikih: klik na Uredi povezave pod izbiro V drugih jezikih, vpišemo podatke

Učbenik

12. 2. 1866: v kranjskem deželnem zboru pride do vprašanja smiselnosti izobraževanja v slovenščini in smiselnosti samostojne slovenske kulturne eksistence
specifike učbeniškega pisanja: dialoškost (poglavje Vaje ali Naloge), povzemanje in ponavljanje, poenostavljanje, oblikovanje kratkih in zapomnljivih definicij in naštevalnih nizov, privlačna tipografija, skupinsko avtorstvo, povezovanje učbenikov v serije
izdajanje učbenikov zaradi visokih naklad lukrativen segment založniške dejavnosti
učbenik vreden polovico znanstvene monografije
Nova pisarija ima status učbenika
učbenik Praktični spisovnik

Strokovni blog

Blog: skrajšana oblika angleške besede weblog (spletni dnevnik)
področni blog, blog na določeno temo, osebni blog humanista, raziskovalca, pedagoga itd.
blogarska orodja: WordPress, Googlov Blogger, Siolov Blogos
blog primerna zvrst za politično diskusijo, publiciste, estradnike itd.
Aljoša Harlamov edini izmed slovenskih literarnih zgodovinarjev, ki ima svoj blog
blogi prispevali k porastu objavljanja
podobni publicističnim, žurnalističnim žanrom
pogosta anonimnost objav, avtorjev narcizem itd.
za bloge velja avtorska zaščita (nujno citiranje avtorjev)
blogi primerni za izmenjavo neobjavljenih znanstvenih spoznanj in za dialog med znanstveniki
Blogarske objave nimajo znanstvenega statusa (niso podvržene recenziranju)
glavni dosežek blogov: večja povezanost in večja živost znanstvene skupnosti

Spletni forum

spletni forum (internet forum) pomembno orodje za konstruiranje in vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti
pojav druge polovice 90. let 20. stoletja (pred tem elektronska oglasna deska ali poštni seznam: kombinacija e-pošte in spletnega arhiva)
arhiviranje sporočil spletne forume loči od spletnih klepetalnic (chat room)
moderirani forumi tematsko strožji in bolj organizirani, daljša življenjska doba od nemoderiranih forumov
vsebino diskusijskega foruma določajo prispevki naročnikov oz. članov foruma
spletni forum Humanist (začel leta 1987 v obliki poštnega seznama): zgled domačemu spletnemu forumu SlovLit (1650 naročnikov)
SlovLit pokriva literarno zgodovino in jezikoslovje (več kot 800 sporočil letno)

Slog

SlovLit: sporočila si sledijo od zgoraj dol, letna kazala pa v obratni smeri
včasih izraz "besedilo" pomenil besedilo, natisnjeno na papir, danes se povezuje z zasloni (telefon, tablice, računalniki itd.)
zaslon besedilu narekuje obliko; stran besedila na zaslonu večinoma ležeča
na zaslonu v vrstici 120 do 150 znakov
zaslonsko besedilo prepoznavno po menijskih izbirah in povezavah

Sestavni deli

kompozicijski elementi strokovnih besedil: avtorjevo ime, naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazalo, telo besedila (uvod, teorija, gradivo, analiza, sklep), literatura, priloge (slike, tabele, grafikoni opombe)
IMRAD oziroma UMRIS (uvod, metode, rezultati in sklep): v veljavi za eksperimentalne vede
razprava mora biti komponirana sklenjeno
Praktični spisovnik posveča sestavnim delom
v revijalnih člankih ob avtorjevem imenu še ime akademske inštitucije in avtorjev e-mail (lahko tudi piščeva osebna spletna stran)
humanistični članki največkrat izdelek zgolj enega avtorja
krajši strokovni članki imajo avtorjevo ime na dnu
kolaborativno pisanje gesel za Wikipedijo nima avtorjevega imena ne v glavni ne na dnu, vse lahko razberemo v zgodovini članka ali med statističnimi podatki o članku

Naslov

naslov najbolj radikalni povzetek teksta, poskus skrčenja celotne vsebine na nekaj besed
naslov od seznama ključnih besed razlikuje v tem, da so besede v njem med seboj povezane v sklenjeno sporočilo, medtem ko so ključne besede le nanizane druga zraven druge
naslov: izraža temo natančno in jedrnato, je pravopisno brezhiben, ne vsebuje krajšav, ni v obliki stavka ali vprašanja, stvarni naslov ima prednost pred metaforičnim ali citatnim, ne vsebuje narekovajev za zaznamovanje posebnega pomena, ni zapisan z velikimi tiskanimi črkami, podnaslov naj bo od naslova ločen z dvopičjem in naj se začne z veliko začetnico, podnaslov naj ne ponavlja izrazov iz naslova
UD-klasifikacija sodi k naslovu
naslove prevajamo v angleščino (polnopomenske besede so lahko vse z veliko začetnico)

Izvleček

izvleček (sinopsis, abstrakt) v glavi članka je krajša oblika povzetka, ki v nekaterih revijah sklepa objavo.
Praktični spisovnik: izvleček naj poroča samo o rezultatih razprave
sestavni deli izvlečkov: predmet raziskave, metode, rezultati, sklep oz. implikacije
izvlečki ne vsebujejo kratkih sklicev in opomb
natisnjeni z manjšimi črkami in manjšim vrstičnim razmakom
avtorji prijavljajo udeležbo na konferencah z izvlečkom načrtovanega prispevka
glavna hiba izvlečkov je dolgoveznost ter uvodi tipa V pričujočem prispevku si avtor prizadeva

Ključne besede

s ključnimi besedami poimenujemo ožja predmetna področja, ki sestavljajo članek
pri kategorijah iščemo širša predmetna področja, kamor uvrstimo članek
pri izberi besed pazimo, da so izrazi frekventni in da imajo terminološko težo
utrjenost terminov preverimo v enciklopedijah in leksikonih, v Novi besedi ali Gigafidi in v stvarnih kazalih strokovnih knjig
vodilo jedrnatost in kračina
več o tem v Praktičnem spisovniku

Kazalo vsebine

kazalo vsebine oblikuje program za pisanje sam
v wikijih se kazalo na vrhu besedila pojavi samodejno, tako ko to doseže štiri poglavja (skrijemo ga s klikom na Skrij
naslovi in podnaslovi poglavij naj bodo kratki
pri standardnih žanrih, kot so npr. biografska gesla, naj se ravnajo po vzorcu
kratka besedila naj ne bodo pretirano členjena na poglavja
poglavje iz ene same povedi ali alineje ni smiselno
dolga poglavja naj bodo razčlenjena v podpoglavja
poglavja naj si sledijo v logičnem zaporedju
kazalo, ki se razteza čez več strani, ni pregledno

Povezave

povezave ločujejo besedilo na papirju od besedila na zaslonu oz. tekst od hiperteksta
nadomeščajo imenska in stvarna kazala v tiskanih knjigah
iz samih povezav je sestavljeno kazalo vsebine, tudi seznam literature
povezave vnašamo v besedilo v vsakem formatu besedila in v vsakem urejevalniku nekoliko drugače
wikiji: dvojni oglati oklepaji oklepajo besede, pod katerimi je na wikijih že samostojni članek; enojni oglati oklepaji so za povezovanje na lokacije zunaj wikijev
povezave so blike sklicevanja
wikimedijina spletišča: kliknemo Kaj se povezuje sem, odpre se seznam člankov, ki se s povezavami sklicujejo na tistega, iz katerega poizvedujemo

Napake

hibe humanističnega pisanja:

                              * gostobesednost (dolgoveznost, epskost, ponavljanje, tavtološko izražanje)
                              * nerazumljivost (zapletenost, enigmatičnost sporočila)
                              * pomanjkanje konteksta
                              * slogovni manierizem (uporaba arhaizmov, literarno markiranje sloga, duhovičenje, demonstracija »dobrega sloga«)
                              * slogovna puščobnost
                              * pristranskost (pretirano poudarjanje svojega stališča, odvisnost od jezika obravnavanega literata, ideologizacija sporočila)
                              * nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca
                              * skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom
                              * mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost

Gostobesednost

Kaj vse v tekstu črtamo? primeri Nova pisarija str. 252

Nerazumljivost

sporočilno nejasna besedila zavajajo

Pomanjkanje konteksta

pogosta napaka v humanističnih strokah je nasilno posploševanje (brez ustreznega pojasnila se uporabljata besedi že in šele)
odsvetovana raba izrazov celo, kar, samo (so znak piščevega vrednotenja stvari)

Manierizem

besedilo naj bo sklenjeno, stavki naj se vežejo drug na drugega in delajo besedilo kompaktno (ni potrebno pri seznamih ali naštevalnih opisih)
primeri nepotrebnega podaljševanja članka Nova pisarija str. 258
izrecno sklicevanje na uglednost reference je strokovno nesprejemljiva oblika argumentiranja
ponavljanje: pisec članek zgradi okrog pesnikovega stavka ali sintagme, jo da v narekovaje ali zapiše ležeče in ponavlja na ključnih mestih razprave
hiperkorektnost: pravopisna napaka npr. izbira zaimka kateri namesto ki
raba redkih in zastarelih besed v veliki meri nezavedna (v enciklopedičnem pisanju pogost izraz list za časnik ali glasilo)

Slogovna ubornost

pretirano ponavljanje posameznih izrazov (pri povzemanju strokovnih del; izrazi avtor ugotavlja, opozarja, trdi, navaja, citira itd.)
variiranje izrazov; raje zapišemo neposredno
z direktnim poimenovanjem avtorja izjave se zmanjša možnost napačnega pripisovanja izjav, kadar so v enem odstavku nanizane ugotovitve več piscev
moteče ponavljajoče strukture: se da sklepati, lahko razberemo, vidimo; raje jih izpustimo
razvade ustnega izražanja
v literarnovednem pisanju moteče razširjena uporaba besed predstavljati in predstavnik
šolsko izražanje beseda prisoten

Pristranskost

bolj ko se poglabljamo v strokovno temo, bolj domača nam postaja
ljubeče nagovarjanje avtoric z osebnim imenom pogostejše in nadležno
pisec do ljubljenega predmeta razvije zaščitniški odnos
pristranskosti ideološke narave v literarni vedi (ekspresivne, ironično zaznamovane besede, ki ne sodijo v besedilo)
ideološko zainteresirani deli strokovnih besedil prepoznavni po intenzivni uporabi narekovajev, s katerimi pisci opremljajo besede, ki jim želijo dati ironičen pomen ali pa povedati ravno nasprotno od tistega, kar piše v slovarju
bralec zaupa bolj strokovnim besedilom kot publicističnim

Terminologizacija

slovstvena folklora si prizadeva za ločitev od tradicionalnega predmeta ustno slovstvo
v tujini digitalna humanistika, ki ji je tradicionalna humanistika odpovedala gostoljubje
imena so arbitrarna, so posledica družbenega dogovora in prakse
imena in termini lahko jezikovno ustreznejši ali manj ustrezni, ne morejo biti vnaprej pravi ali napačni
terminološke diskusije (glavna oseba ali junak, avtor ali lirski subjekt ...) izraz nepripravljenosti za soočenje s predmetom
nezaupanje bralcev v pisca, če ta v besedilo nameče izraze, kakor mu boljše zvenijo (potrebno poenotiti njihovo rabo ali pa nekje v opombi na kratko pojasni svoje stališče do terminoloških alternativ)

Spol in število

feminizem prinesel zahtevo po popravljanju spolno krivičnega jezika
dosledna vzporedna uporaba moškega in ženske oblike (nenaravno in pismouško nasilno; študenti in študentke)
spolnemu opredeljevanju se včasih uspe izogniti z izbiro množine ali pa s pretvorbo v sedanjik
komplicirana raba ednine, dvojine, množine
množina v strokovnih besedilih zaradi potrebe po ohranjanju občutka nevtralnosti (majestetični plural/znanstveni plural deluje potujevalno in objektivizirajoče

Mentalno brambovstvo in servilnost

razmerje med domačim in tujim na več nivojih strokovnega pisanja
gre za vprašanja, iz katerih virov bomo črpali, katero terminologijo bomo uporabljali itd.
zavzetost za lokalno, domače, regionalno, nacionalno, je v strokah (npr. slovenistika) samoumevno, privzeto
servilnost druga skrajna drža slovenske literarne vede

Govorna prezentacija

standardni način prezentacije strokovnih informacij: objavljanje (v strokovnih časopisih, monografijah, zbornikih)
standardna postaja postavitev vsega, kar je publicirano v tisku ali govornih medijih, na spletu
objave so bibliografsko registrirane
status objav: posneto in shranjeno ter vpisano v Cobiss itd. (npr. komentarji in replike)
podlaga za predavanje pogosto predhodna objava
pisana besedila niso najbolj primerna za govorno reprodukcijo
stavki krajši kot v zapisanem besedilu, diskurz, komentarji, odzivi publike
govorna izvedba tolerantnejša do slogovnih posebnosti govorcev in jih dopušča v večji meri kot pisna
danes moteče pritegovanje pozornosti publike s preizkušenimi retoričnimi prijemi, ki so v neskladju z uborno vsebino
publika si zapomni samo anekdotične podrobnosti, s katerimi je predavatelj želel pritegniti zanimanje, prava vsebina je spregledana
govorec se mora na predavanje pripraviti
zaželena uporaba prosojnic

Prosojnice

sinonim za prosojnice: PowerPoint
druga orodja: Google Slides, Prezi, Google Docs
prezentacijski programi lahko predavatelja zavedejo, saj ta lahko ves čas bere iz prosojnic , poslušalci pa sledijo tekstu na prosojnicah in pozabijo beležiti predavateljevo izvajanje
seznamsko podajanje informacij: prosojnice sestavljavcu ponudijo seznam kot privzeto obliko besedila
prosojnice naj vsebujejo naslove in podnaslove, grafikone, citate, ne pa daljših besedil
do daljših tekstov naj vodijo povezave (tudi videi in zvočni posnetki)
pechakucha: nastal za potrebe kratkih, šest minut dolgih prezentacij z 20 prosojnicami, ki si slede v ritmu 20 sekund
predhodna pretvorba v format pdf
elektronska tabla (interactive whiteboard)

Vizualizacija

prosojnice ena od oblik vizualizacije strokovnih informacij (vizualizacija govorjenega)
na prosojnicah z z barvo poudarjamo dele besedila, dodajamo slikovno gradivo, tabele itd.
besedilo na spletu slikovitejše od natisnjenih besedil
slikovitost na papirju: kvalitetne fotografije zahtevale dražji papir, barve so tisk dodatno podražile
na spletu: zastonj, članki so lahko razkošneje opremljeni

Fotografije

današnja kultura premika težišče z verbalnega sporočanja v slikovno
pojav filma na začetku 20. stoletja dojet kot nenaraven; preganjanja v šoli je bil deležen strip
prevlada strokovne informacije naj bi zmanjševala posameznikovo sposobnost samostojnega tvorjenja predstav, prispevala naj bi k duhovni pasivnosti in odvisnosti
za razmah zaslužna digitalizacija (slikamo s telefonom, tablico itd.)
program za prepoznavanje obrazov
avtomatsko opremljanje fotografij z oznako motivov
pri besedilih se individualno avtorstvo umika skupinskemu (npr. gesla za Wikipedijo)
avtorstvo fotografij še vedno strogo individualno
licenca cc: atribut by, ki ga morajo upoštevati vsi uporabniki fotografij na spletu 8navesti potrebno ime tvorca)
ime fotografa lahko izpustimo, kadar se ta podpiše z vzdevkom
ime navajamo po vzorcu Foto Srečko Meglič, kadar gre za umetniški oziroma profesionalni izdelek
fotografija običajno ni objavljena samostojno, ampak v kombinaciji z besedilom, fotograf je večinoma en sam, fotograf je praviloma podpisan pod sliko (za njenim naslovom; pri tekstih je avtor zapisan pred naslovom)
geslo photography and the law: angleški wikipedijski članek o fotografiji
med besedilnimi zvrstmi fotografiji najbolj naklonjeni publicistika in reportaže
fotoreportaža: kadar delež fotografije prevladuje
v leposlovju fotografija omejena na naslovnice ali zavihke knjig, kjer najdemo portret avtorja
fotografska ustreznica stripu se imenuje fotoroman
v literarnoteoretičnih knjigah fotografij ni
bolj ko je publikacija namenjena popularni rabi, več fotografskega gradiva vsebuje
literarna veda: fotografije avtorjev, literarnih zgodovinarjev, spominskih plošč
hramba fotografij: Picasa Web Albums, Instagram itd.
najuporabnejše fotografije v Wikimedijini zbirki

Licenciranje fotografij

prepovedana objava fotografij avtorjev, ki še niso 70 let mrtvi
posnetkov slovenskih kipov na Wikipediji ni
izjema posnetki knjižnih ovitkov (niso v javni lasti do zakonitega izteka avtorskih pravic)
prosto dostopne so fotografije pred 1. 1. 1970
na Wikipediji naredimo povezavo na fotografije umetnostnih izdelkov

Fotografije kulturne dediščine

Zakon o varstvu kulturne dediščine v 44. členu za uporabo podobe in imena spomenika zahteva soglasje lastnika
Wikimedijina zbirka s tem zakonom ni omejena (zanjo velja zakonodaja ZDA)
kot spomenik kulturne dediščine je opredeljeno: dediščina, ki je razglašena za spomenik ali ki je vpisana v inventarno knjigo pooblaščenega muzeja
primer Spomenika rudarja, Tivoli: ni dovoljeno kopirati v Wikimedijino Zbirko
poštena raba oz. fair use: za namene citiranja se smejo uporabljati posamezne fotografije tudi brez izrecnega dovoljenja avtorja oz. nosilca avtorskih pravic (z nekaj omejitvami)
Na Youtubu si lahko ogledamo celotne filme iz dvajsetih in tridesetih let 20. stol., čeprav še ni minilo 70 let od smrti njihovih tvorcev (slovenskih filmov iz tega obdobja pa ne moremo gledati)

Nalaganje na wikije

nalaganje na Wikiverzo in Wikiknjige včasih preko menijskih izbir: Naloži datoteko, privzeta licenca je bila cc
danes se skoraj vse nalaganje dogaja na Zbirki, kjer je potrebno izpolniti obrazec
sliko potrebno opremiti s ključnimi besedami in jo dobro opisati

Infografika

informacijska grafika oz. infographic je oblika vizualizacije podatkov, ki izrablja sposobnosti človeškega vida za hitro in jasnejše dojetje vzorcev ali trendov v kompleksnih podatkovnih nizih
naloga informacijske grafike je prikazati velike količine podatkov na preprost in pregleden način
grafični prikazi so izum iz konca 18. stol.
v začetku 20. stol. so grafične prezentacije najbolj uporabljali geografi, danes vsa znanstvena področja in publicistika
vsebino (statistični podatki) zajema grafika iz podatkovnih zbirk
podatkovne zbirke značilne za metode empirične literarne vede

Tabele

podatki razporejeni po celicah na preseku med stolpci in vrsticami
primer oblikovanja tabele v wikijih Nova pisarija str. 287
besedilo v okencih tabele naj ne bo obojestransko poravnano
naslovna okenca naj se začnejo z veliko začetnico

Grafikoni

za razumevanje potrebna legenda
grafikon (chart): histogram, črtni, stolpični, palični, tortni, graf funkcije itd.
diagram (graph): časovni ali kronološki, drevesni ali dendrogramitd.
kartogram, shema, piktogram
za objavo grafikona v članku naslov postavimo nad njim oz. pod njim
za spletne objave graf vgradimo v članek kot sliko ali pa nanj naredimo povezavo

Zemljevidi

Marja Boršnik prva začutila potrebo po zemljevidu
kasneje so se zemljevidi za namene literarne vede risali sporadično
interaktivne karte: Geopedija
Urška Perenič: Empirija v literarni vedi

Besedni oblak

Wordle: na zaslon izriše besedni oblak teksta, ki smo mu ga dali v obdelavo
Voyant tools: o besedilu pove še kaj drugega statistično zanimivega

Literarnovedna igra?

Iskanje

ORCID je mednarodna, interdisciplinarna, odprta, neprofitna civilna organizacija, ki jo podpirajo založniki in akademske inštitucije in znanstvenike ter njihove objave opremi z enkratno digitalno oznako in avtomatizira njihovo medsebojno sklicevanje
ORCID je ena izmed oblik mednarodne standardne identifikacije imen
identifikaciji knjižnih objav od leta 1970 dalje namenjena številka ISBN, identifikaciji periodike ISSN, identifikaciji spletnih objav pa DOI

UDK

številka UDK (univerzalna decimalna klasifikacija) poskrbi za pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje oziroma na eno od področij človeške dejavnosti

0 Znanost in znanje. Organizacije. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo. Institucije. Publikacije

1 Filozofija. Psihologija

2 Teologija. Verstva

3 Družbene vede. Politika. Ekonomija. Pravo. Izobraževanje

5 Matematika. Naravoslovje

6 Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika

7 Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport

8 Jezik. Književnost

9 Geografija. Biografija. Zgodovina

Slovenija z UD-vrstilcem opremi vsako bibliografsko enoto v nacionalni bibliografiji
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije pozna sedmero raziskovalnih področij: naravoslovje, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje, humanistika, interdisciplinarne raziskave (členjena na 260 področij)
literarne vede imajo znotraj humanistike šifro 6.07
Evropska klasifikacija raziskovalne dejavnosti (CERIF - CERCS)
preglednejša klasifikacija FOS 2007 s 47 področji
bolj v javni zavesti enciklopedične klasifikacije: družbene vede in naravoslovje
več o FOS 2007 v Novi pisariji str. 296, 297, 298
886.3.0/.09: teorija, književna kritika in študije o slovenski književnosti
Spletni splošni geslovnik
z UDK opremljeni članki v Slavistični reviji

DOI

DOI (Digital Object Identifer; digitalni identifikator objekta) je standard za označevanje spletnih objav (lažji in trajnejši dostop do znanstvenih podatkov, večja vidnost člankov)
DOI poskrbi za sledljivost dokumenta
pridobitev DOI ni zastonj
področje humanistike: mEDRA, CrossRef
številka pred poševnico pomeni založnika, številka za poševnico pa je številka publikacije

COBISS ID

klik na COBISS bralca pripelje neposredno na Cobissov bibliografski zapis o publikaciji
ukazno iskanje
Cobissova začetna stran iščočemu ponuja klasificirane osebne bibliografije raziskovalcev, bibliografije serijskih publikacij, povezavo na podatke o citiranosti slovenskih raziskovalcev na Web of Science in na Scopusu itd.
baza podatkov z naslovom Knjižnično nadomestilo

Podatki in podatkovne zbirke

zajemki podatki v kontekstu znanstvenega raziskovanja (nastanejo zaradi potrebe po nadaljnji obdelavi)
informacije dveh vrst: dokumenti in podatki
dokument je fizična reprezentacija informacije s komunikacijsko intenco in funkcijo; v literarni vedi dokument drugo ime za besedilo
včasih neobjavljenim besedilom reklo rokopis
danes dokument enačimo z računalniško datoteko
podatki so osnovni elementi informacije, pridobljeni večinoma z meritvami in prikazani v formatiranih zapisih v podatkovni zbirki ali v obliki tabel in grafov
zbirka Nova besede Primoža Jakopina
naslov Diplomske naloge na Wikiverzi
javno dostopna podatkovna zbirka Razvezani jezik: Prosti slovar žive slovenščine
slovarji za slovensko literarno vedo
zbirka Slovenska kmečka povest
Slovensko leposlovje na spletu
podatkovna zbirka dogajališč slovenskega zgodovinskega romana prosto dostopna na Geopediji

Iskanje po dLibu

možnost išči tudi po celotnem besedilu
omejevanje virov v levem stolpcu

Seznami

seznamske alineje uporabimo takrat, kadar želimo našteti serijo elementov na čim razločnejši način
dolgi seznami s kratkimi alinejami v dveh ali več stolpcih
osnovni obliki neoštevilčeni seznam in oštevilčeni seznam
na konceptualno težo seznamov opozarja Umberto Eco v knjigi Vrtinec seznamov
seznam pojave definira z naštevanjem njihovih lastnosti
retorični figuri, ki strukturirata sezname, sta akumulacija in enumeracija
gesla razvrščata v sezname tudi Wikipedija in Wikivir sama

Digitalna humanistika

literarnovednemu segmentu znotraj digitalne humanistike ustreza podpodročje empirične vede, jezikoslovnemu segmentu pa podpodročje računalniškega jezikoslovja
v okvirju digitalne humanistike se pojem literarna veda izgublja in nadomešča z izrazom literarne in kulturne študije ali z izrazom medijske kulturne študije
izraz prvič uporabljen 2001
zajema tudi nov vedo kulturomiko
vprašanja proste dostopnosti objav, vprašanje javnega recenziranja
Nova pisarija str 313, 314: seznam raziskovalnih dejavnosti in predmetov na področju humanistike (zajem, obogatitev, analiza, interpretacija, razpečevanje in hranjenje, kolaboracija, meta HD-dejavnosti
digitalna humanistika temelji na konstrukciji in uporabi podatkovnih zbirk
digitalna humanistika organizirana na globalni ravni v ADHO
Slovenija vključena v mednarodne DH-projekte, kot sta DARIAH in CLARIN
prva slovenska digitalnohumanistična podjetja : oblikovanje konkordančnih slovarjev in besedilnih korpusov v jezikoslovju in podatkovnih zbirk v literarni vedi
leposlovje na spletišču Zbirka slovenskih leposlovnih besedil
danes na prvem mestu Digitalna knjižnica Slovenije
popis vsega slovenskega digitaliziranega leposlovja v zbirki Slovensko leposlovje na spletu

Empirične metode

empiričen pomeni, da so bili podatki pridobljeni z opazovanjem ali eksperimentiranjem
javno dostopne empirične raziskave, ki se odvijajo v akademskem okolju
Projekt "Historischer Roman"
leta 1977 nastal Prešernov konkordančni slovar
prvi javno dostopni računalniški zbirki sta bili zbirki slovenskega literarnega romana in kmečke povesti
empirična preštevanja dolžine pripovednih besedil in njihovih vrstnih oznak so bila osnova za enciklopedično obravnavo slovenske povesti
korpusno jezikoslovje

Programi

analiza besedil in drugih podatkov
anketiranje
anotiranje in popravljanje
bibliografija
blog
citiranje
knjižnice itd.
več Nova pisarija str. 322, 323

Projekti, revije

DTapor
Europeana
Gutenberg
Open Library
več Nova pisarija str. 323

Računalniško jezikoslovje

iskanje po leposlovju
povzemanje zgodb
razlikovanje med literaturo in drugimi vrstami pisanja
identifikacija in analiza literarnih žanrov
slogovno razvrščanje besedil in pripisovanje avtorstva
analiza bralčevih čustvenih odzivov
analiza konstelacije oseb oz. njihovega socialnega omrežja
računalniško modeliranje pripovedi, računalniška naratologija in folkloristika
generiranje literarnih pripovedi, dialoga oz. poezije
oblikovanje priporočilnih seznamov

Orodja in korpusi

korpus Nova beseda na ZRC SAZU
lematizator Določevanje osnovnih besednih oblik (lem) ali oblikoslovnih oznak in Ugotavljanje pogostnosti besednih oblik
več Nova pisarija str. 324, 325

NOVE BESEDE

SLOVENSKI LITERARNI ZGODOVINARJI

Vladimir Kralj

Na samem začetku najdemo poglavje Življenje in delo Vladimirja Kralja. Na desni strani vidimo okvirček, v katerem je njegova slika, rojstvo, smrt, državljanstvo in poklic. Takoj za poglavjem Življenje in delo najdemo še poglavje Bibliografija, kjer je zbranih nekaj Vladimirjevih del. Navedena bibliografija nas preko linkov vodi do spletne strani Cobiss. Stran je bila nazadnje spremenjena 20. decembra 2020.

slovenski literarni in gledališki kritik, dramski teoretik in pripovednik
rojstvo: 16. avgust 1901, Celje ; smrt: 29. marec 1969, Ljubljana
študij slavistike in germanistike v Ljubljani in na Dunaju
l. 1925 na ljubljanski univerzi doktoriral s tezo Simon Jenko: Študija o njegovi pesniški individualnosti
med letoma 1926 in 1927 v Pragi s Cirilom Zlobcem urejal literarno revijo Razgled
od l. 1928 do vojne učiteljeval na realni gimnaziji in trgovski akademiji v Mariboru
med vojno živel v izgnanstvu v Ljubljani, zaradi sodelovanja z OF večkrat zaprt, l. 1944 odpeljan v taborišče DACHAU
po vojni učiteljeval na ljubljanski trgovski akademiji
l. 1950 postal profesor za teoretično dramaturgijo na AGRFT, Lj
utemeljitelj dramaturgije kot posebne discipline v okviru visokošolskega gledališkega študija
v časopisu Jutro objavljal kritike mariborskega gledališča
objavljal tudi v Piramidi in v Obzorjih, kasneje sodeloval tudi z Novim svetom, Našo sodobnostjo, Novimi obzorji itd.
osredotočal na formalno-estetska vprašanja, idejno analizo in deskripcijo dramaturške problematike
analiziral moderne in avantgardne pojave v sodobni in ameriški dramatiki
knjiga Pogledi na dramo: članki in študije o pomembnih dramah (antična tragedija, slovenska dramatika), oprl na Heglovo estetiko
prva sistematizirana dramska teorija na Slovenskem: Dramaturški vademekum
ukvarjal tudi s kritiko slovenskega filma
zbirka novel Mož, ki je strigel z ušesi: opiše svoje izkušnje iz koncentracijskega taborišča
prevajal iz nemškega, srbskega in hrvaškega jezika
dela: Pogledi na dramo, Dramaturški vademekum itd.