Uporabnik:KraljErin

Domače naloge

11. Domača naloga: Članek iz SlovLita

Na moj rojstni dan je bilo razposlano sporočilo avtorice Špele Arhar z naslovom O številkah. To je bilo storjeno 29. januarja, leta 2002, na spletišču SlovLit.

Link na članek: O številkah

Sporočilo govori o enopredmetnem študiju slovenistike, ki naj bi bil stereotipno gledano obravnavan kot lažji, 'luftarski'. Avtorica se zavzema za stališče, da temu ni tako, da se s takim odnosom le razvrednoti enopredmetnike, ki sicer na področju izbranega predmeta dobijo globlje znanje. Poudarja, da se število vpisov in posledično pridobljenih diplom iz tega študija ne bo nikoli zvišalo, če bo šlo tako naprej. Študenti enopredmetne slovenistike so se za ta študij odločili, ker so odločeni, kaj želijo početi v prihodnosti, zato to zagotovo ne bi smelo biti obravnavano kot nekaj slabšega.

10. Domača naloga: slika Zelenčeve kapelice v zbirki

Zelenčeva kapelica

9. Domača naloga: Register kulturne dediščine

V mojem domačem kraju, Mengšu, je kar nekaj kapelic (med njimi tudi Zelenčeva kapelica, ki sem jo izbrala za postavitev v zbirko) in stavb, ki so del kulturne dediščine. Tam prav tako lahko najdemo spomenike, arheološko območje Gobavica, cerkev sv. Mihaela ...

8. Domača naloga: Lektoriranje članka na Wikipediji

Odvečna črka

Presledek

Presledek med številom in znakom za odstotek

Manjkajoča vejica

Dvojni presledek

7. Domača naloga: Dogajališča zgodovinskih romanov na Geopediji

Ogledala sem si, kateri romani so se dogajali v mojem domačem kraju, torej Mengšu. Ugotovila sem, da obstajajo štiri taka dela, kar za majhen kraj ni malo. Prvo besedilo je zgodovinski roman avtorja Antona Kodra z naslovom Luteranci. Prvi natis je nastal leta 1883. Naslednja je zgodovinska povest Ivana Preglja. Nosi naslov Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod, napisana pa je bila leta 1922. Posebno je to, da vsebuje tudi tuja dogajališča in sicer Gradec, Senj, Malto, Ascoli, Trsat in Reko. V Mengšu se poleg navedenih razvija tudi zgodba romana Zapiski gospoda lanšpreškega prej omenjenega avtorja Ivana Preglja. Tudi ta vsebuje tuji ozemlji Senj in Trsat, nastal pa je leta 1929. Zadnja je povest iz turških časov iz Mengša, napisana leta 1997. Nosi naslov Krvava grajska svatba, napisal pa jo je Ivan Sivec.

V mojem domačem kraju se je rodilo kar nekaj slovenskih pesnikov in pisateljev. To so Ignacij Holzapfel, Janez Trdina, Anton Koblar, Anton Mrkun, Ivan Sivec in drugi.

6. Domača naloga: Vladimir Kralj

O Vladimirju Kralju na Wikipediji izvemo ključne podatke, ki jih potrebujemo za bežno predstavo o izbrani osebi. Zapisano je njegovo življenje in delo ter bibliografija. Rodil se je leta 1901, umrl pa 1969. Študiral je v Ljubljani in na Dunaju, sodeloval z OF, objavljal v različnih časopisih in revijah, najbolj znan pa je po svojih pravljicah in novelah. Njegova stran bi bila lahko bolj polna, saj se o njem zagotovo ve več, kot je zapisano tu. Zasledimo sicer lahko kar nekaj dejavnosti, začenši z letom 2006. Na njegovi strani je bil najbolj dejaven uporabnik z vzdevkom Lukap, prve zapise je ustvaril Klemen Kocjancic, zadnje spremembe pa so bile storjene 20. decembra 2020. Na strani lahko vidimo tudi sliko, ki ima pod seboj zapisane najbolj osnovne podatke o tem literarnem zgodovinarju.

5. Domača naloga: Literarnovedni članek iz Slavistične revije

Članek z naslovom Slovenske dramatičarke v 21. stoletju: Med teorijo, prakso in inovativno pisavo je napisala Mateja Pezdirc Bartol.

Oblika: Članek vsebuje štiri poglavja, napisan je na trinajstih straneh. Vsebuje petnajst opomb pod črto, štiri ključne besede, uvod in povzetek sta napisana v slovenskem in angleškem jeziku.

Vsebina: Članek govori o slovenskih dramatičarkah, kot so Luiza Pesjak, Zofka Kveder, Marija Kmet in mnoge druge. Zapisana so tudi njihova dela in Grumova nagrada, ki so jo nekatere prejele. Kasneje govori o današnjih dramatičarkah (Saša Pavček, Desa Muck, Žanina Mirčevska ...). Omeni, da so ženske na tem področju bolj uveljavljenje kot kadarkoli prej, a to vseeno ne pomeni, da bi jim bilo enostavno. Dotakne se tem, ki so predstavljene v sodobnih slovenskih dramah (disfunkcionalnost, dobro situirani pari, družinski odnosi, temeljna vprašanja bivanja). Na koncu pa še pove, kako se je današnja dramaturgija spremenila iz tradicionalne v fragmentarno in kako se spreminja grafična podoba dramskih besedil.

Avtorica: Mateja Pezdirc Bartol je slovenska literarna zgodovinarka. Od leta 2012 je zaposlena na Filozofski fakulteti v Ljubljani, sprva kot izredna profesorica, od leta 2019 pa kot redna profesorica slovenske književnosti. Najprej se je ukvarjala s preučevanjem slovenščine kot drugega in tujega jezika, zdaj pa se osredotoča predvsem na dramatiko, s poudarkom na komediji. V zadnjih letih je imela gostujoča predavanja na tujih univerzah (v Zagrebu, Parizu, Pragi, Sofiji in Varšavi).

4. Domača naloga: Slavistična revija

Slavistična revija nosi podnaslov Časopis za jezikoslovje in literarne vede. Izdalo jo je Slavistično društvo Slovenije v Ljubljani, leta 2016. Moja podarjena izdaja je letnik 64, številka 3. Vsebuje strani 217–408. Platnica vsebuje podatke v slovenskem jeziku, prav tako pa je vse prevedeno in zapisano tudi v angleškem. Odgovorni urednik je Miran Hladnik, glavni urednik za literarne vede je Vladimir Osolnik, glavna urednica za jezikoslovje pa Ada Vidovič Muha. Vsebuje 10 člankov.

Razprave v Slavistični reviji:

Miran Hladnik: Zgodbe Prešernovih rokopisov
Miran Hladnik, Luka Zibelnik, Jana Kolar, Aleksander Bjelčevič: Nova prešerniana
Mateja Pezdirc Bartol: Slovenske dramatičarke v 21. stoletju: Med teorijo, prakso in inovativno pisavo
Anna Bodrova: Znanstvena pot do Terre Incognite (Slovenski ženski potopisi konca 19. in začetka 20. stoletja)
Andrej Tomažin: Interpretacije Cankarjevega Martina Kačurja med mitom, vedo in teorijo
Kristina Riman, Barbara Riman: Hrvatarji v slovenski književnosti
Kristina Pranjić: Logika zaumnega jezika ruske avantgarde
Januška Gostenčnik: Krajevni govori od Babnega polja do Bosljive Loke
Boštjan Udovič: Vpliv jezika diplomacije na normo knjižnega jezika
Mladen Uhlik, Andreja Žele: Primerjalna analiza dveh tipov stavčnih zgradb s povedkovim določilom v slovenščini in ruščini

3. Domača naloga: Popravljalci sveta

po informacije hodimo na splet (Wikipedija v 54 jezikih)
delitev ljudi v dve skupini (zadovoljni z življenjem in ne)
Drago Jančar: To noč sem jo videl (Veronika)
popravljanje sveta z vojno - ne tako pomembno za Slovence
Prešeren: od tujcev moramo prevzeti dobre stvari (vpeljal eminentne pesemske forme v slovenščino - postavil slovenščino na kulturni zemljevid sveta)
kvaliteta življenja = imeti na razpolago čim več kulturne izbire
slovenščina je velik jezik!
Wikipedija nam ponuja možnost za kreativno udeležbo, poseganje (V preteklosti to dano le redkim!)
Wikipedija je zastonj, ker zanjo delamo zastonj
odpravljanje vandalizma - Tamilec
ne citiranje člankov je, kot da bi 'kradli češplje na sosedovem vrtu'

Posnetek je od začetka do konca navdan z entuziazmom, kar da gledalcu (ali poslušalcu) zagon, da bi bil tudi sam rad del nečesa takšnega, kot je spletišče Wiki. Ponudi ti možnost, da se nehote sprašuješ o številu ljudi, ki za tem stojijo, medsebojni povezanosti, ki združuje uporabnike z najrazličnejših koncev sveta, in zaupanju, ki ga imajo vodilni členi tega mogočnega medija do sočloveka. Odpira debate o prihodnosti sporazumevanja in izmenjevanja podatkov, ki je vsekakor lažje kot nekoč. Zamisliš se, v katero izmed dveh delitev spadaš, si zadovoljen s svojim življenjem ali ne?

Poleg misli posnetek poda še nemalo faktografskih podatkov, ki so ne le zanimivi, temveč tudi presenetljivo pozitivni za Slovence ter človeški narod nasploh. Že dejstvo, da je slovenščina razvit in 'velik' jezik (mednje spada le 3,5 % svetovnih jezikov), je posledica števila ter kakovosti člankov, ki bivajo na spletiščih Wiki. To je nedvomno nekaj, na kar smo poleg humanistov lahko ponosni vsi prebivalci Slovenije.

2. Domača naloga: Nekaj o utopičnem

Ko govorimo o utopiji, svoje misli asociiramo predvsem z nečim popolnim, pravilnim, skladnim. Ta izraz lahko poimenuje tudi projekt ali nauk, ki je ustrezen, a neuresničljiv, nerealen.

Mnogi pojem utopije povezujejo s knjigo, ki jo je Thomas More napisal leta 1516. S tem izrazom opisuje 'popolno' skupnost. Ta naj bi bila komunalna, racionalno organizirana, dobrine bi bile kolektivna last, ljudje bi se v prostem času zatekali k branju in umetnosti. Posledično bi ljudje živeli srečno in v skladu s predpisi. Beseda utopija izhaja iz grščine in dobesedno pomeni kraj, ki ne obstaja.

Obstajata dve vrsti utopije, tehnokratska in socialna. Prva govori o reševanju družbenih težav s pospeševanjem znanstvenega in tehnološkega procesa. Druga ponuja rešitev tega družbenega problema s spreminjanjem družbenega sistema.

Ko se seznanjamo z utopijo, ne moremo mimo pojma, ki je z njo tesno povezan. Govorim o distopiji, državnem sistemu, ki temelji na negativnih dejavnikih. To pomeni, da zanika možnost obstoja utopije s prikazom polomije, ki bi nastala s preveliko potrebo po njej. Torej, če si pretirano želimo nekaj popolnega, idealnega, se bo zgodilo ravno nasprotno.

1. Domača naloga: Korektura podlistkov

Cvetko Golar: Izdajalec

Študij Nove pisarije

Uvod

nadaljuje in dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik (izhajali med letoma 1990 in 2002)
dopolnjeni ponatis omogoča radikalnejšo prenovo učbenika
digitalna pismenost, pridevnik nova namiguje na t. i. nove medije
spletišča namenjena gojenju skupinskega avtorstva, niso zaključene enote, so t. i. rastoče knjige.

Kam z avtorjem

odgovornost za knjigo ima avtor Miran Hladnik
izpostavljanje avtorskega izdelka na javnem mestu je hkrati nevarno (vandalizem) in ne (konstruktivni posegi in pripombe)
težavno ugotavljanje datuma izdaje na spletu

Prešernova Nova pisarija

naslov parazitira na pesnitvi Kranjska pisarija (objavljena v zborniku Krajnska čbelica leta 1831)
Poezije, razdelek Razločne poezije
spada med daljše Prešernove pesnitve (47 tercin)
pogovor med učencem in učiteljem, Prešeren ironiziral nasprotnike poetike (Kopitar, Metelko, Ravnikar, Paušek)

Pismenost

biti pismen = obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
uvedba obveznega šolanja pomeni potrebo po pismenosti posameznikov
v današnjem svetu pismenost določa prag civiliziranosti
nekoč je pisati pomenilo pisati z roko, zdaj tega ne počne skoraj nihče
pojmovanje pismenosti med generacijami: internet proti pisanju na roko
'biti pismen' pomeni dvosmerno komunikacijo, ne le uporabo preprostih tipk
specialne pismenosti: glasbena, kartografska, računalniška ... pismenost
slaba bralna pismenost, nadpovprečna e-pismenost
pojem pismenosti se ves čas spreminja (pozitivno, izkoristiti tehnologijo sebi v prid)
novodobna elektronska pismenost kot standard splošne pismenosti?
pismenost v razvitem svetu skoraj stoodstotna (publicisti, blogarji, avtorji gesel na Wikipediji, družabna omrežja)
sporočilo brez bralca je mrtvo in ne šteje
manjšina aktivno pismenih, malce več v mestnih okoljih (pisanje lažje kot včasih, vseeno se tega loti malo ljudi)
vloga pišočega ni cenjena v enaki meri kot fizičnega delavca (navodil, informacij ne radi beremo, raje imamo ustno komunikacijo)
nezaupanje v izobražence; uspevajo napovedovalci sreče, šarlatani, mazači, manipulatorji
kulturna pomembnost pisanja?
podjetnost = kreativnost

Informacijska družba

= socialna paradigma današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo
vsebovani koncepti: participativna kultura, družbeni mediji, družabna omrežja, fanovska kultura ipd.
civilizacijska vloga knjige je marginalizirana (obvezno berilo si sposodi le tretjina dijakov)
brisanje besedila na tipkovnici ni tako radikalno
primerjava tiskane knjige in proizvodnje avtomobilov (v obeh primerih so boljše nove tehnologije)
težava nezaupanja humanistov in socialnih teoretikov v tehnološke spremembe

Wikiji

informacijska družba, žargonsko: skupek spletišč, ki so vzorčna oblika sodobne pismenosti.
lahka dostopnost, voluntarizem, kooperativnost, tesnejši stik z realnostjo
Wikipedija, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverza, Zbirka, Wikislovar ...
možnost neposredne uporabnikove udeležbe pri produkciji informacij
merjenje vitalnosti jezikov (obstajamo le, če obstajamo tudi na Wikipediji)
na lestvici jezikov na Wikipediji je slovenščina okrog 40. mesta, 'pravična' uvrstitev okrog 150. mesta
Kornaijeva kategorizacija (prva skupina = comfort zone, druga skupina = vitalni jeziki, tretja skupina = border line)
več jezikov pomeni več kulturnih izbir, večje možnosti za preživetje
500 slovenskih aktivnih uporabnikov (0,025%)
licenca creative commons (cc) zahteva priznavanje avtorstva
vodilni gesli wikiskupnosti: ohranjanje in spodbujanje kreativnosti in svobode
na vrhu štirje zavihki: Članek, Pogovor, Uredi, Zgodovina
Wikipedija z dokumenti vzbuja upe na daljšo trajnost
svobodno objavljanje + prost dostop do informacij
nevtralnost, verodostojnost
dobronamernost človekovih dejanj, boljšanje življenja posameznika in skupnosti

Wikiji in šola

Wikiji so močno pedagoško orodje (popis skupinskih projektov, fakultetni seminarji)
dileme glede študentske uzurpacije Wikipedije (prostočasna dejavnost, atributi prisile)
zabrisana meja med sfero delovne prisile in prostočasovnih hobijev (zanimanje za dejavnost)
spremljanje študentovega izdelka
enostavna uporaba Wikiverze
brez negativnih izkušenj s študentskim delom
mednarodna pomoč v primeru vandalizma

Nove besede

A

analfabet = kdor ne zna brati, pisati

B

C

Č

D

E

eklatanten = očiten, jasen, prepričljiv

F

fantazma = privid

G

H

I

inertnost = lenobnost, nedelavnost

J

K

kataklizma = dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju