Uporabnik:Kosirniksara

O Slavistični reviji

Slavistično revijo sem po spletu okoliščin zares prelistala šele v spletnem arhivu. Pregledala sem kolofon, članke prvih izdaj in par aktualnih, ustavila sem na v letu 1978 in v eni izmed številk našla članek z naslovom Utopija v slovenski prozi 19. stoletja. Ker naslov članka namiguje na ime enega izmed predmetov na slovenistiki, sem se odločila, da si članek tudi preberem. Izkazal se je za zanimivega, sploh zato, ker smo pri omenjenem predmetu ravnokar na kratko omenili tudi znanstveno fantastiko, katere prvi vidnejši slovenski avtor je Vid Pečjak. Drejček in trije marsovčki je ena mojih najljubših knjig iz otroštva. Ker pa raje berem iz papirja kot iz zaslona, se do konca članka (še) nisem prebila. Zaenkrat sem očarana nad spletnim arhivom in zdi se mi, da nam bo študentom v naslednjih letih še prišel prav, saj so med avtorji člankov tudi nekateri profesorji in ostala pomembna imena s področja slovenistike.

Literarnovedni dogodek

V Sobotni prilogi, dne 18.10., sem zasledila članek o Richardu Flanaganu, letošnjem dobitniku Bookerjeve nagrade. Flanagan je avstralski avtor, rojen v Tanzaniji. Nagrado je prejel za delo z naslovom The Narrow Road to the Deep North, ki še ni prevedeno v slovenščino. Podeljena je bila 14. 10., sicer pa je Bookerjeva nagrada ena najprestižnejših literarnih nagrad, ki se podeljuje izvirnim romanom, napisanim v angleškem jeziku in objavljenim v Veliki Britaniji.

22. 10., na rojstni dan Kristine Brenkove, znane slovenske avtorice otroške literature, je Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev podelila Nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. Nagrado je prejela dvojezična avtorska slikanica Huiqin Wang Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu.

Po prejšnjem predavanju sem ugotovila, da ta dogodka sicer sta literarnovedna, vendar pa podeljevanje nagrad ni ravno eminenta literarnovedna tema. Zato sem se odločila, da raziskujem naprej in kot nalašč se je prejšnji teden odvijal Simpozij Obdobja, na katerem je kar mrgolelo literarnovednih dogodkov.

O Novi pisariji

Pri vseh fotokopijah in knjigah, ki študente zasujejo v prvih tednih študijskega leta, je učbenik na spletu zagotovo naprednejši pa tudi bolj ekološki. In dostopen je brezplačno! Predvidevam, da bo, ali pa vsaj bi morala, to postati redna praksa v prihodnjih letih. Najbolj me je pritegnilo poglavje Množični um ali pametna množica. Najbolj očiten primer množičnega uma na delu je zagotovo Wikipedija. Zanimiv podatek je, da Wikipedijo v enem mesecu obišče več ljudi kot vse knjižnice tega sveta skupaj. Ta največja baza znanja na spletu je bila postavljena brez centralnega urednikovanja, delo je bilo razdeljeno na majhne delčke, opravljali pa so ga posamezniki, ki se med seboj načeloma ne poznajo. Na Wikipedijo zaidem skoraj vsak dan, velikokrat tudi večkrat na dan. Razmišljam, če bi se mi ljubilo vsakič, ko bi rabila kak podatek, odpirati knjige na policah ali celo iti v knjižnico. Ker je odgovor seveda ne, se zgrozim nad dejstvom, za koliko informacij bi bila najbrž prikrajšana. Ravno zato se mi zdi koncept množičnega uma fascinanten in menim, da se o njem premalo govori.

Simpozij Obdobja

Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnost - literatura

Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide - literatura

Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu - literatura

Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija - literatura

Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini - literatura

Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost - literatura

Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu - literatura

Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti - literatura

Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu - jezik

Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze - literatura

Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju - literatura

Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca - literatura

Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije - literatura

Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського - literatura

Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP - jezik

Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta - jezik, literatura

Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 - literautra

Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic - literatura

Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) - literatura

Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije - literatura

Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji - literatura

Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine - jezik

Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren - literatura

Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil - literatura

Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka - literatura

Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem - literatura

Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole - literatura

Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti - literatura

Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki - literatura

Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj - jezik

Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano - jezik

Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino - jezik

Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku - literatura

Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko - literatura, jezik

Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem - literatura

Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih - jezik

Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku - literatura in jezik

Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) - jezik

Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja - literatura

Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša - literatura

Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka - jezik

Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi - literatura

Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik - literatura

Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja - literatura

Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal - literatura

Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti - literatura

Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela - literatura

Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem - literatura

Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana - literatura

Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji - literatura

Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji - literatura

Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori - jezik

Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih - literatura

Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije - jezik

Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti - jezik

Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom - literatura

Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti - literatura

Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije - jezik

Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo - literatura

Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský - literatura

Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? - literatura

Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem - literatura

Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja - literatura

Janez Vrečko: Novo branje konsov - literatura

Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) - jezik

Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) - literatura

Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki - literatura

Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti - literatura

Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost - jezik, literatura

Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše - literatura