Uporabnik:Klemenvenko

Sem študent latinskega jezika, književnosti in kulture ter slovenistike.

Domače naloge

1. domača naloga

Z mamo govori!

2. domača naloga

Utopija in literatura

Strašna reč in velika skrivnost. Po malo deskanja na svetovnem spletu lahko ugotovimo, da je besedo utopija meni nič tebi nič skoval kar sam gospod Thomas Moore iz stare grščine. S svojim skromnim znanjem tega klasičnega jezika sem odstrl tančico in ugotovil, da bi beseda v prevodu pomenila nekaj takega kot nekraj, torej kraj, ki ne obstaja (najbrž podobno kot Peter Panova dežela Nije). Vsak dvom je torej odveč: utopija ni nič drugega kot znanstvena fantastika.

3. domača naloga

Popravljalci sveta

Svet se popravlja na sodiščih. Ko gospod z nakodrano baročno pričesko udari po mizi s svojo macolo, končno dobiš potrditev, da tista hruška na meji pripada tebi in ne nevoščljivemu sosedu. Krivica se popravi in svet je takoj boljši.

Svet popravljajo avtomehaniki. Tvoj jekleni konjiček ne teče več kot namazan, prijazen gospod v modri halji ga vzame v svojo garažo (in ga po štajersko 'vrže na klocne') in v hipu reši obilico tvojih skrbi. Gotovo humanitarno in vsega spoštovanja vredno delo.

Svet pa lahko popravljamo tudi mi, z majhnimi koraki in veliko vnemo na Wikipediji.

4. domača naloga

Prejel sem 2. številko Slavistične revije iz leta 2016. V njej so tako literarnovedne kot tudi jezikoslovne razprave. Kar dva članka nista v slovenščina: avtorica prvega piše v slovaščini, druga pa prihaja iz Srbije (Vojvodine). Članki se mi zdijo kar zahtevni in težko bi jih prepiral na plaži, a ko si zanje vzamemo malce več časa, lahko v njih najdemo marsikaj zanimivega in celo koristnega. Članki segajo na področja zgodovinske slovnice, frazeologije, skladnje, literarne zgodovine in teorije.

5. domača naloga

Izbral sem si članek Marka Juvana z naslovom Pripovedni svet Brede Smolnikar. Breda Smolnikar je sodobna slovenska pisateljica, rojena leta 1941. Avtor v članku opisuje njen literarni opus. Označi jo kot pisateljico Kamniško-Domžalskega polja. V njenih delih srečamo nekaj stalnih tem: emancipacija žensk, slovensko izseljenstvo, slovenske rane (ali razkol??) iz polpretekle zgodovine ...

Avtor članka Marko Juvan je kot predstojnik zaposlen na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Prav tako predava na našem oddelku. Bil je (so)urednik več znanstvenih revij: Sodobnost, Jezik in slovstvo, Slavistična revija, Primerjalna književnost. Ukvarja se predvsem z literarno teorijo in sodobno poezijo.

6. domača naloga

Našel sem literarnega zgodovinarja Janeza Vrečka. Rodil se je leta 1946 v Ljubljani. Zaposlen je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, občasno pa predava tudi na drugih slovenskih univerzah. Ukvarja se predvsem z raziskovanjem Kosovela.

Nekaj objav o Vrečku na spletu:

• Spletne objave Janeza Vrečka
• Izbor ARRS: Odlični v znanosti 2015
• Bibliografija Janeza Vrečka

7. domača naloga

Prihajam iz Slovenskih Konjic in v okolici mojega kraja se dogajata dva zgodovinska romana. Prvi je Ivan Erazem Tattenbach Josipa Jurčiča, drugi pa Pradedje Antona Ingoliča. V obeh je dogajališče le omenjeno oziroma ni veliko prisotno.

V Konjicah sta se rodila dva slovenska pesnika; eden največjih sodobnih Ivan Minatti in avtor Hude mravljice Branko Rudolf.

8. domača naloga

Popravljanje napak v wikipedijskem članku

vejica

odvečna pika

manjkajoča črka

vejica

vejica

9. domača naloga

V okolici mojega domačega kraja je kar nekaj kulturnih spomenikov. Največje območje je vinorodno območje Škalce, kjer že stoletja pridelujejo odlično vino, med njimi tudi Konjičana. Prav tako je v registru celoten Stari trg in župnijska cerkev svetega Jurija. Med ostalimi zanimivi lokacijami so tu še park dvorca Trebnik, območja Starega gradu ter območji naselitve v daljni preteklosti: prazgodovinska naselbina na Blatu in rimska naselbina v Konjiški vasi.

10. domača naloga

Povezava do fotografije kulturnega spomenika.

11. domača naloga

Rojen sem 17. januarja, pa na ta dan ni bilo razposlanega nobenega obvestila, zato sem izbral datum 15. januar leta 2021. Ta dan je bil v Mladini objavljen članek o instagramski poeziji avtorice Lare Paukovič z naslovom Blišč in beda instagramske poezije. Tukaj je objava na SlovLitu.

Študij Nove pisarije

Uvod

Razlogi za objavo učbenika na spletu. Med drugim možnost manjših (nikakor ne škodljivih) popravkov s strani študentov. Nova pisarija služi kot nadaljevanje literarnovednega priročnika Praktični spisovnik, ki je služil kot učbenik prejšnjim generacijam študentov.

Kam z avtorjem

Avtor se sprašuje, kako naj v spletnih priročnikih poudari svoje avtorstvo, saj za ta namen ni primernega mesta kot v klasični knjigi. Obenem izrazi pomislek v zvezi s statusom popravljenih različic v Cobissu.

Prešernova Nova pisarija

Naslov priročnika je avtor prevzel po Prešernu.

Pismenost

Definicija pismenosti: biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo. Stopnja pismenosti je v koleraciji s stopnjo razvitosti družbe. Razumevanje pismenosti se je spremenilo. Osnovno rokovanje z (elektronskimi) napravami še ne pomeni pismenost. Poznamo več vrst: glasbena, kartografska, računalniška ... Avtor izrazi tudi zaskrbljenost nad nekaterimi uglednimi akademskimi društvi in organizacijami, češ da so bili v ne tako daljni preteklosti celo ponosni na svojo računalniško pismenost in so jo tudi sicer odkrito zavračali kot nekaj nepotrebnega. Zanimivo je enako razmerje med spoloma, kar se tiče pišočih na spletu. Število avtorjev, ki objavljajo na spletu je bistveno večje od tistih, ki to počnejo v fizični obliki. Čeprav je objavljanje svojih misli danes zelo enostavne, še vedno piše zelo malo ljudi. Večina tudi s težavo kaj prebere, zato bi bilo dobro spodbujati ljudi k čim večji podjetnosti (kreativnosti) na področju pismenosti.

Informacijska družba

Informacijska družba je nadomestila industrijsko družbo. Pojavijo se velika nasprotja med zagovorniki tiskane in na drugi strani elektronske knjige. Možnost branja na spletu nikakor ne pomeni, da bo tiskana knjiga izumrla. Velika količina informacij je lahko tudi priložnost za človeški napredek.

Wikiji

Wikipedija je zelo priljubljena (lahko dostopnost, prostovoljno urejanje, sodelovanje). Včasih so veljali različni kriteriji za razvitost nekega jezika (prevod Svetega pisma, nacionalni ep, Windows v domačem jeziku), danes lahko to predstavlja zastopanost nekega jezika na Wikipediji. Slovenščina spada v drugo skupino jezikov, ki se jim ni treba bati za obstoj, tudi zaradi digitalnih orodij.

Wikiji in šola

• Ali z vmešavanjem fakultet v Wikipedijo ogrozimo njeno privlačnost, prostočasnost itd.? Ne, saj je meja med delom in hobijem v akademskem svetu zabrisana.
• Po l. 2007 so študentski wikiprojekti dobili svoje mesto.
• Problem profiliranih individualnih piscev, ki svojih člankov nočejo izpostavljati tujim posegom.
• Wikipedija ni nadomestek za spletno učilnico.
• Vsakršne vandalske vdore se lahko razveljavi.

Avtor

• 60. leta 20. stoletja veda usmerjena k avtorju - pojav biografij.
• preusmeritev k besedilu samem - porast slogovnih, naratoloških, verzoloških razprav (npr. zborniki).
• 80. leta 20. stoletja se veda usmeri k bralcu in njegovim interesom, potrebam ...

Motivacija za pisanje

• Zakaj? Opisano je zanimivo samo po sebi, zaradi nas samih, zaradi interesov socialne skupine, v kateri smo.
• Je res etično sprejemljivo samo pisanje zaradi teme same?
• Treba je izbrati primerno metodologijo, četudi bo le-ta morda ovrgla našo teorijo.
• Bolezensko pisanje (skribomanija, grafomanija).
• Pri leposlovju je večji poudarek na načinu podajanja vsebine.
• Pisanje, ki se ne ozira na zmožnosti dojemanja publike, je neprofesionalno.
• Kreativnost bi bilo potrebno izražati tudi s pisanjem (množična pamet - hive mind).
• Znanstvene objave - v revijah oz. spletiščih (npr. zbornik).
• Strokovne objave - znanstvena spoznanja predstavljajo širši javnosti (npr. enciklopedija).
• Publicistične objave - časopisi.

Izbira jezika

• Za mednarodne namene - angleščina; za domačo publiko - slovenščina.
• Slovenistična znanost se v prihodnje verjetno ne bo izvajala v tujih jezikih.
• Vzporedno dvojezično objavljanje je bolj praktično na Wikipediji.

Izbira teme

• Vedno več možnosti izbire publikacij.
• Smo zadovoljni, da se lahko odločamo?
• "Izbira enega ne pomeni prikrajšanje drugega."
• Radi izbiramo teme, ki so nam všeč, a to ni nujno izhodišče kvalitetnega raziskovanja.
• Dobro je raziskovati teme, ki jih še ne poznamo, da jih lahko vzljubimo in vidimo, da obstaja še kaj drugega kot vsakdanje, že stokrat preiskovane teme.
• Tema je za nas lahko pomembna, za javnost pa ne (npr. diplomska naloga o lokalnem pisatelju).

Vaje v pisanju

• Tipalne izkušnje pomagajo pri razvijanju inteligence in spomina (tipkanje, pisanje).
• Potek registracije in objavljanja (glej str. 51).

Usoda avtorstva

• Avtorji imajo z razliko od bralcev svojo pravno podlago.
• Društvo pisateljev, Avtorska agencija ...
• Biti avtor je nekaj elitnega še danes.
• Avtorji ne marajo posegov v besedilo (npr. lektorstvo); prav tako radi prepovedujejo objavo njihovih besedil na spletu ali v učbenikih - vse to ne pripomore k večji odmevnosti besedila.

Soavtorstvo

• Tuje poseganje v besedilo je potrebno razumeti kot sodelovanje in ne kritiziranje.
• Na Wiki platformah pravila avtorskega sodelovanja niso definirana.
• Potrebno je biti odprt za spremembe in usklajevanje; ni važno kdo je objavil kaj, temveč ali je objavljeno publikaciji koristno ali ne.

Objavljanje

• Le pri klasikih šteje tudi rokopis, ne le objave.
• Objavljanje je danes vedno lažje - stroški tiska na lastno pest so vedno manjši, tudi objavljanje na spletu je dostopno vsem.
• "Postaviti besedilo" - kot so nekdaj na roke sestavljali besedila za v tisk, danes to pomeni naložiti besedilo na strežnik.
• Postaviti besedilo ni enako kot objaviti ga.
• Nekatera podjetja se ukvarjajo s širjenjem strani svojih strank.
• Če želimo, da je besedilo vidno, ga je najbolje objaviti na blogih, forumih; ga širiti s pomočjo hiperpovezav.
• Če je besedilo, postavljeno na spletu, ustrezno opremljeno ter namenjeno branju čim več ljudi, gre za objavo.

Množični um ali pametna množica

• Način formiranja in organiziranja znanja oz. informacij, ki so javno dostopne in se stalno dopolnjujejo.
• Wikipedija je poskus združenja globalnega znanja človeške civilizacije.
• Premalo se govori o pravični porazdelitvi znanja.
• Razpored gesel - včasih abecedno, danes iskanje opravijo algoritmi (kategorizacije, glej tudi)
• Kritika računalničarja Jarona Lanierja (glej str. 59).
• Drži, da na spletni enciklopediji lahko gre le za dogovor, ne resnico.
• Množica kot socialna kategorija se pojavi v 18. stoletju, v 20. stoletju doseže vrh v sprevrženju v totalitarne sisteme.
• Nevarnost masovnosti množice.
• Crowdsourcing - množično prispevanje posameznika v korist skupnosti.

Avtorske licence

1. Creative commons

• Free culture.
• Tekste najprej ponuja, šele nato postavlja pogoje.
• avtor lahko spreminja svojo licenco
• licenca Creative Vommons Attribution 4.0 International license ima globalno veljavnost. Dela so prosto dostopno, uporabnik mora le navesti avtorja. Lahko se odločiš, ali uporabniki lahko spreminjajo tvoje delo.

1. Copyright (cc)

• Permission culture.
• Ščiti avtorska dela pred zlorabo (nepooblaščeno distributiranje, predelavo itd.).
• Problem: preveč poudarja avtorja, ni prilagodljiva internetu, znanje obravnava kot lastnino.
• Zaščita traja 70 let po smrti avtorja.
• Lastnik lahko avtorske pravice proda ali odstopi - če to stori ne odloča več o njegovem razmnoževanju.
• Lastnik lahko v pogodbo doda člen o zadržanju avtorskih pravic, torej proda le delo.
• Izjemoma lahko bralec uporablja avtorska dela, če s tem avtor ni oškodovan.
• Napačno je domnevanje, da je prosto vse na spletu - ogromno vsebin je zaščitenih z licenco.

Prosti dostop

• Skupnost, ki želi ohranjati trajnost, že imeti izobražene člane.
• Zunaj šolskih sten je prosti dostop do znanja omejen.
• Strahovi oz. nezaupanje, povezani z zastonj znanjem, so neupravičeni.
• Znanstvene objave se je nehalo financirati, saj so bili avtorji teh člankov tako ali tako plačani s strani določenih inštitutov ali določenih projektov. Na drugi strani so literarni avtorji honorar potrebovali za golo preživetje.
• EU zahteva prosto dostopnost do znanstvenih objav, pri katerih je bila sofinancer.
• Razlika med prostim dostopom in prosto vsebino - vsebino lahko poljubno spreminjamo.
• Družina odprti: odprti podatki, odprti dostop, prosta vsebina, prosto znanje, prosta izobraževanje, odprto raziskovanje idr.
• Če hočeš dostop malo ovirati, naštimaš registracijo.
• Prosti dostop:

1. Zlati prosti dostop: dostop omogoči založnik,
2. Zeleni dostop: omogoči avtor s samoarhiviranjem,
3. Sivi dostop: spletne publikacije, do katerih je težko priti (npr. diplome),
4. Hibridni dostop: obstaja tako zastonj spletna oblika, kot tiskana plačljiva;
5. Zakasnjeni dostop: objava, ki pride v prosti dostop po določenem času;
6. Platinasti prosti dostop: avtorji nimajo stroškov, ker jih je pokril nekdo tretji.

Založbe

• Založbe znanje dostikrat dojemajo kot lastnino fizičnih oz. pravnih oseb in bralca kot potrošnika kulturnih dobrin.
• Avtorji objavljajo v založbah zaradi promocijskih namenov.
• Predatorske založbe - ukinja monopol založb, je dovolj viden in ne drag.
• So dela pri predatorskih založbah dovolj pregledana, da so vredna svoje hvale?

Repozitoriji

• Vpliv znanstvene objave se meri preko številk o citiranosti in številk o branosti objave.
• Repozitoriji imajo funkcijo štetja objav že vgrajeno.
• Problem financiranja teh objav - je res potrebno iskati poslovni model? Ali s tem že gledamo na znanje kot na ekonomsko dobrino?
• Na Slovenskem je glavni namen repozitorijev trenutno arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov.
• Avtorji lahko svoje tekste postavljajo sami na svoje strani, a se za to odločijo redki.
• Avtor, ki besedilo tiska in ga želi vzporedno tudi objaviti na spletu, mora to vključiti v posebno točko v avtorski pogodbi.
• Do neke mere objavljanje na spletu spreminja slog pisanja.
• Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Primerjalna knijževnost vse izhajajo tiskane, a so dostopne takoj tudi v pdf formatu (Digitalna knjižnica SLovenija, dLib, ProQuest).

Varovanje zasebnosti

• Razlogi za nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja - njihova velikost, da so ameriška, ali so v ozadju dobri nameni...
• Posamično vs privatno, javno vs skupno,
• Zakonodajo bi bilo potrebno prilagoditi današnji informacijski družbi.

Kredibilnost

• Ker vsakdo praktično lahko objavi vse, nas skrbi, da v primeru objavljanja brez uredniških popravkov, delo morda ne bo kredibilno.
• Zaupanje avtorju - uveljavljeni strokovnjaki, pogosteje jim verjamemo, četudi se ne strinjamo, saj želimo verjeti, da se jim ne splača zavajanje bralcev.
• Sokalova potegavščina - Alan Sokal napiše članek, uredniki ga objavijo, ker so mu slepo zaupali, čeprav je bil neverodostojen.
• Diletant - neprofesionalen pisec v določeni stroki.

Aktivizem

• Najprej ideje, da je akademsko delo zgolj znanstvene narave, nato ideje, da se je treba zgledovati po družboslovju (sprememba je bila posledica mnenja, da je človek vedno zmotljivo bitje).
• Mora biti humanistika res v nasprotju s svetom, da ni trivialna?
• Aktivizem ne pomeni nujno naprednejših družbenih gibanj, naj bi posploševal dejstva, je skregan s statistiko, trdi da je kritičen, a v resnici to ni.
• Kritična teorija - mediji so orodje neenakosti, nezaupljiva je do novih orodij komunikacije.
• Biti kritičen - biti pesimistično nezaupljiv.
• Izobraževanje naj bi razvijalo kritično mišljenje.

Avtorstvo

• Je avtor res kredibilen, ker je zaposlen na določenem inštitutu?
• Včasih zelo malo samozaložniškega objavljanja strokovnih besedil, danes vedno bolj pogosto - ni nujno, da jih založbe niso izdale, ker so članki slabi. Je pa seveda prav, da preverjamo njihovo kakovost.
• Bolj ko je besedilo staro, bolj se nam zdi, da bi do kritike že prišlo, če bi bila le-ta na mestu, a pri tem moramo biti zelo pazljivi, saj to ni nujno res.
• V tem primeru (primeru literarne vede) so informacije, objavljene na spletu, precej bolj verodostojne, saj so nastale po enciklopedičnih vzorcih, ki so bili natisnjeni, prav tako pa so bile popravljene napake, ki jih v tiskani obliki kasneje ni bilo mogoče spreminjati.
• O kredibilnosti nam lahko kaj pove tudi kraj in čas objave.
• Primer Dimitrija Kebeta in Eleassarja.

Strokovno recenziranje

• Recenzenti so pogosto uredniki časopisov, zbornikov, knjig, skratka ugledni strokovnjaki.
• Je oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero le-ta vzdržuje kvaliteto.
• O objavi odloča urednik, ne recenzent, lahko pa urednik upošteva recenzentovo mnenje.
• Recenziranje naj bi preprečevalo objavljanje strokovno nestandardiziranih del.
• Obstaja tudi javno recenziranje (open peer review).
• Objektivno presojo se skuša zagotoviti tudi z anonimizacijo postopka - slepa recenzija, če avtor ne ve, kdo je recenzent in dvojna slepa recenzija, če je anonimnost vzajemna.
• Besedilo narediš anonimno tako, da gremo na ime datoteke in z desnim klikom pridemo do ukaza Briši lastnosti dokumenta.
• Recenzenta anonimizira urednik, tako da datoteko shrani v rtf obliki in v golem besedilu zamenja osebna imena recenzentov.
• Anonimnost varuje recenzenta pred morebitnimi avtorjevimi čustvenimi izbruhi.
• Recenzijski postopki morajo biti javno objavljeni, imajo tri možne izide: sprejem ali zavrnitev članka ali pa pogojni sprejem.
• Nekatera uredništva so formalizirala recenzijski postopek (glej Novo pisarijo, str. 107, 108).

Pravopis

• Prvi dvom v kredibilnost se pojavi, če se avtor ne zna dobro izražati.

Ločila

• Razlikovati je potrebno med vezajem, pomišljajem (Ctrl + -) in dolgim pomišljajem (ctrl + Alt + -).
• Nestični dolgi pomišljaj stoji samo med povedmi, ne pa znotraj ene povedi.
• Tri oblike dvojnih narekovajev in več oblik enojnih. Na Wikipediji se uporablja srednja oblika.
• Pri enojnih narekovajih varianta zgoraj/zgoraj označuje besede npr. ang. default (slov. 'privzeto').
• Narekovaji tudi pri citiranju, nesmiselno je tisk, ki ga damo v narekovaje, oblikovati ležeče; prav tako pri uporabi kratice t. i. nadaljnje besede ne damo v narekovaje.
• Dvopičje Cobiss uporablja nestično, Pravopis pa pravi, da je levostičen, zato moramo to popravljati v bibliografiji, kopirani s Cobissa.
• Dvopičje je večinoma odveč, kadar nekaj naštevamo; odveč je tudi sočasna uporaba veznikov npr. in itd.
• Tripičje je nestično ločilo in pred njim ni vejice!
• V strokovnih besedilih uporabljaj čim manj klicajev, vprašajev in tripičij.
• Podpičje se uporabi, ko je vejica prešibka, pika premočna (včasih tudi v navpičnem naštevanju alinej).
• Pika - pri daljših podnapisih in nadnapisih, ki imajo stavčno strukturo; manj utemeljeno pri kratkih podnapisih in naslovih.

Velika začetnica

• Naslovi kolon ali vrstic v tabelah se pišejo z veliko začetnico; posamezne celice z malo, če ne gre za stavke ali imena.
• V alinejah velika začetnica, ko gre za stavke.

Digitalna pismenost

• Avtor mora danes sam pripraviti celotno besedilo preden gre le-to v tisk.

Formati besedil

• Končnice: txt-pomeni golo besedilo; doc, docx, rtf, odt-obogateno besedilo; htm ali html-spletno besedilo; pdf-natisljivo besedilo; besedila na wikijih/repozitorij Academia.edu še kje nimajo končnic.
• rtf in odt-nekomercialna doc in docx; daljši dokumenti-nalagajo dalj časa.

Besedilo v wikijih

• Odstavek: ena vrsta prazna.
• Alineje: zvezdica (*).
• Naslovi: dva enačaja ==xxxx== (podnaslovi trije itd.).
• Ležeči tisk: dva apostrofa ’’xxxx’’.
• Krepki tisk trije spostrofi ’’’xxxx’’’.
• Povezave oglati oklepaji Ljubljana (modre povezave-že obstoječa gesla, rdeče povezave-gesla še ni).
• Slika: vstavimo prek menija.
• Predloge: dva zavita oklepaja.
• Oštevilčeni seznami: grabljice (#)
• Presledek na začetku vrstice-okvirček z besedilom
• Ukazi za format html: <br za prelom vrstice; <hr za vodoravno črto; <center za centriranje besedila
• <poem uvaja pesemsko besedilo, </poem ga zaključuje

Vaje v wikijih

• Začni urejati.
• Pazi: preintenzivno členjenje na odstavke; mašila (npr.: tudi, še, poleg tega, potem, prav tako, kasneje, kot smo že zapisali ...);prehajanje med prvo in tretjo osebo oz. med preteklikom in sedanjikom.
• Wikispletišča-skupinsko delo, zahvali za posege drugih.

Sporočanje popravkov in komentarjev

• Pripombe direktno v besedilo. (Označi, desni kili, 'Pregled', 'Nov komentar').
• Avtorju ni potrebno upoštevati vseh komentarjev.
• komentarji lektorjev morajo biti jasno vidni; avtor mora jasno označiti katere je upošteval.
• Za komentarje ne pdf.
• Možnosti komentiranja na wikijih: pogovorna stran besedila, pogovorna stran avtorja, samostojna stran, komentar, s predlogo {redakcija|beseda z napako|beseda s popravljeno napako}}

Navajanje

Čemu sploh citiramo

• Citiranje: oblikuje referenčne kroge, kaže načitanost, vzbuja večje zaupanje.
• Pogoj za znanstveno besedilo: novo spoznanje.
• Boj ohranjanje znanja kot nova produkcija.
• Sklici le v znanstvenem pisanju-označeni z imenom avtorja.
• Status avtorja: včasih-zmamje prenašali le redki, danes-lahko vsak
• Wikijina spletišča prostor za objajanje kogarkoli-ne spodbujajo avtorskega napuha.
• Znanje-delo pridnih anonimnih množic; avtorstvo postavlja pod vprašaj.
• Anonimno objavljanje obremenjeno z dvoličnostjo.
• 80. leta 20. stoletja: informacije obravnavane kot lastnina, prost dostop 70 let po avtorjevi smrti. Želja, da bi se to obdobje skrajšalo (AO-30 let)
• Po zdravi pametni-kar je objavljeno na javnem mestu je javno dostopno; obratno ne smemo objavljati Menartovih verzov z vodnjaka v Ljubljani, lahko pa jih citiramo.
• prosti dostop podpirajo univerze in EU; v nasprotju z 'copyright', kjer je za delo potrebno plačati.
• Citiranje je ne plačljiva uporaba virov, kjer pa ni določene meje za količino citiranega (okoli 20%)
• Preveč citiranja prav kakor premalo zmanjšuje kredibilnost.
• Citiranje le zaradi okrasa-lahko preveriti pristnost.

Prepisovanje

• Prepisovanje=plagiranje.
• Plagiat: tuje znanje uporabili ne da bi ga citirali.
• Plagiranje kot nemoralno dejanje-avtor že več kot 70 let v grobu-ni mogoče kaznivo preganjati
• Plagiranje kot kaznivo dejanje-prevzemanje od mlajših avtorjev.
• v prihodnosti spremembe-ne bo potrebno sklicevati na avtorska imena
• Za rahljanje sklicevanja krivi Wikipedijo-neutemeljeno-administratorji preverajo sklicevanje.
• V akademskih krogih-prevzemanje tuje teme, naslova-ni plagiatorstvo saj je povedano s svojimi besedami, je pa strokovno nekorektno in nekolegialno.
• uredniki ignorirajo prispevke domačih avtorjev na nekem področju-huje kot plagiatorstvo.

Citatna industrija

Citatni indeksi

• 'Citatni indeks: bibliografska podatkovna zbirka ki zbira podatke o pogostosti citiranja avtorja ali dela in jih tako hierarhično ureja.
• V Sloveniji upoštevamo 'Scopus' in 'Web of Science'-tu zanimivi bazi SSCI (Social Sciences Citation Index) in AHCI (Arts and Humanities Citation Index).-literarna veda ena izmed disciplin.
• Zastonj citatna zbirka 'Google Scholar'-zajema avtomatsko zato očitajo nekonsistentnost, pravzaprav zajema širše; vendar ga žal na znanstvenem ministrstu (še) ne upoštevajo.
• 'Sicris' zbira podatke o raziskovalcih.
• Humanistika ni naklonjena kvantifikaciji podatkov; pogosto v modernih bazah ni starejših objav (za literarno zgodovino bolj verodostojne), prav tako marsikje ni identificiranih knjig.
• Merjenju nasprotovati nesmiselno-prizadevajmo za izboljšanje meritev; brez merjenja vrnili na stopnjo posameznikovih preferenc.
• Revije prizadevajo za uvrstitev v podatkovne zbirke (vzajemno citiranje-avtorje višje v stroki kot v resnici so).
• Z vedenjem da številke niso vse so citatni indeksi zelo uporabni.
• Slavistična revija nezasluženo izpadla s seznama domačih revij v SSCI in AHCI, saj je s slovenskim jezikom nemogoče računati na globalni vpliv.

Faktor vpliva

• Faktor vpliva (IF=impact factor): številka, ki kaže stopnjo vplivnosti znanstvene revije.
• Bibliografski servis Thomson Reuters število (SSCI, AHCI) izračunajo tako, da število citatov, ki so jih bili članki iz revije deležni (zadnjih dveh letih), delijo s številom objavljenih člankov-to je povprečje citiranosti na članek.
• Višji kot je faktor vpliva-več je vredna objava v revji.
• 'Scopusov' faktor vpliva se imenuje SNIP-mer število citiranosti glede na področje (manjše področje-citat ima večjo težo).
• Kulturno pristranske meritve-vse revije angleščini.
• Faktor vpliva revije posploši za članke-ni priporočljivo-kvaliteta člankov lahko niha.
• Včasih osredotočenost na revije, danes osredotočenost na avtorje (podpira ORCID).
• Moralno vprašljive prakse za večji IF revij. (Prisilno citiranje-moralno sporno, včasih urednikova zahteva na mestu, če je avtor izpustil relevantna predhodna dela).
• Znanstvena skupnost prizadeva za zmanjšanje vpliva IF faktorja (primarno za knjižnice, da vidijo katere so vplivne revije na nekem področju), ampak za prostidostop in vrednost citiranja primarnih virov (npr.: prvega prešernoslovca Franceta Kidriča).
• Zamenjava IF z PageRank (rangira spletne strani glede na število povezav nanje in glede na kvaliteto teh povezav) ali vsaj uporaba obeh.
• Nov akademski citatni indeks OCC (Open Citations Corpus).
• Pametno bi bilo upoštevati tudi branost (Wikipedija meri s kliki na povezavo).

Slovenske znanstvene revije

Seznam Slovenskih literarnih revij v katerih objavljajo literarni zgodovinarji:

• Primerjalna književnost
• Slavistična revija
• Dve domovini
• Jezik in slovstvo
• Razprave SAZU
• Studia mythologica Slavica
• Knjižnica
• Phainomena
• Acta Neophilologica
• Traditiones
• Slavia Centralis (Maribor)
• Verba Hispanica

Tuje revije s članki o slovenski književnosti:

• Slovene Studies (ZDA)
• Philological studies (Perm, Skopje, Ljubljana)
• Slavia Meridionales (Varšava)
• Slavica tergestina
• Slavistika (Beograd)
• Pamiętnik Słowiański
• Wiener Slavistisches Jahrbuch

Citatni slogi

• APA - psihologija, vzgoja, družbene vede.
• MLA - jezikoslovje, literarna veda, humanistika.
• AMA - medicina, biologija.
• Čikaški - naravoslovje, splošno.
• Wikipedijski
• Obstajajo še drugi načini citiranja, a zgoraj navedeni so najbolj znani.
• Humanisti najpogosteje izbirajo med čikaškim ali MLA načinom.
• Čikaški način: letnica tako za avtorjem (problematičen kadar besedilo nima avtorja ali je izhajalo v več zvezkih in moramo v kratkem sklicu namesto avtorja navajati urednika, prvo besedo naslova, katero izmed letnic in označbo zvezka; sili uporabo narekovajev).
• MLA: znan po naslovih del v kratkih sklicih, to ni nujno dobro, sili uporabo narekovajev ...
• Spreminjanje citatnih stilov in velikost nabora le-teh nista znamenji nekvalitete teh načinov, temveč občutljivosti pišočih za spremenjene razmere.
• Na wikijih posebno citiranje.
• Dovolj je navesti najpomembnejše dele bibliografske enote - avtorja, naslov, potem pa odvisno od vrste objave.

Tehnika citiranja

• Citat je iz dveh delov - iz navedenega besedila in navedbe vira citata.
• Dobesedni navedek tujega besedila pisec loči od lastnega z narekovaji/postavi v samostojen, grafično drugačen odstavek.
• Vir citata je lahko v celoti naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila ali je tam lahko le kazalka.
• Opomba - bralca usmerja k polnim bibliografskim navedkom pod črto na dnu strani.
• Oklepaj z avtorjevim priimkom, letnico in stranjo usmerja v seznam literature.
• Medbesedilna povezava - v neposredno besedilo, iz katerega je bilo citirano.

Opombe

• Včasih opombe služile kot glavnih način navajanja literature - danes to opravijo kratki sklici.
• Opombe so smiselne, kadar se sklicujemo na literaturo, ki je iz določenega razloga ne želimo navajati v seznamu; načeloma pa jih uporabljamo za nebibliografske informacije.
• Dobra wikipedijska gesla na koncu vsebujejo seznam referenc (dela, ki so za obravnavano področje pomembna, niso pa citirana) in opombe (dela, iz katerih so bile vzete ali povzete konkretne izjave). Slog navajanja je vsakič drugačen.

Kratki sklici

• (Letnica : Številka strani) ali (Priimek Letnica : Številka strani).
• V izogib podvajanju avtorjevega priimka uporabljamo ibidem, prav tam, op. cit.,n. d. ('navedeno delo').

Označevanje navedkov

• Z narekovaji, odstavkom in drugačnimi črkami, izpuščanjem iz navedkov in vrivanjem svojega teksta vanje.
• Navedka ne začenjamo ali končujemo s tremi pikami!

Od kod vse citiramo

• Knjige, Poglavja, Članki v zborniku, Članki v revijah, gesla v enciklopediji ...
• Na besedilo ali del besedila, tudi slike, tabele, grafikoni, zvočni posnetki, rokopisi ...
• Navedemo tisto izdajo oz. digitalno verzijo, iz katere smo prekopirali besedilo.
• Ne citiraj drugojezičnih prevodov tujih izvirnikov!

Viri in literatura

• Delitev na vire in literaturo je smiselna pri dolgih seznamih (viri - predmet raziskave, literatura - teoretični in metodološki pripomočki za raziskavo).
• Znanost priporoča razdelitev vire na primarne, torej tiskane, in sekundarne, torej spletne, vire, a se mi te delitve ne bomo posluževali.

Zaslon in papir

• Trenutno se piše na zaslon, a z namenom tiskanja, saj je od tiskanih objav odvisna profesija določenega strokovnjaka.
• Isti strokovnjak lahko še vedno piše tudi na spletne forume, za časopise, leksikone itd.
• Kmalu verjetno drugače - verjetno se bo vse skupaj selilo na splet, kjer je lažje dostopno vsem (hitreje in ceneje).
• Obseg spletnih strani je neprimerljivo večji od strani v knjigi.
• Spletne strani niso označene s številkami, a to ne predstavlja problema, saj predmet iskanja lahko hitro najdemo z ukazom (<Ctrl> + <f>).
• Prednost spleta - neposredne povezave.
• Ne navajaj celotnih URL-jev!

Zgledi

• Bolje je, da podatke o publikacijah pobiramo s Cobissa in na platnicah zgolj preverimo, ali držijo.
• Ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot: polni, ISBD, COMARC – vsi ti zapisi so podrobni, poleg tega pa težko berljivi, ker se ne ravnajo po pravopisu.
• Vrsto medija navedemo, kadar res ni jasno za kaj gre.

Knjiga & Knjiga na bralniku

• Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. COBISS
• Če je knjiga dostopna na spletu, narediš povezavo na digitalno verzijo: Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). COBISS Wikivir. Internet Archive.

• Pri e-knjigah ali na Wikiviru ne citiramo podatka o straneh, ker ga pač ni.
• Bolje je citirati z dLiba ali Wikivira, ker na bralnikih manjka podatek iz katere tiskane izdaje je vzet tekst.

Primer: Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Kindle.

Članek v zborniku

• Odpret moraš dva zapisa; zapis o članku in zapis o zborniku (tja te prinese klik Glej publikacijo.

Primer: *Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman? Slovenski roman. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.

Poglavje

• Večinoma kadar imamo več avtorjev.
• Navajanje poglavja enega avtorja je enako kot pri navajanju članka v zborniku.
• Navajanje večavtorske izdaje.
• Primer: Joža Mahnič. Obdobje moderne. Zgodovina slovenskega slovstva, 5. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.

Spremna beseda

• Jelka Mrvar. Knjigi Ivanke Mestnik – Grenki kruh – na pot. Ivanka Mestnik. Grenki kruh: Zgodovinski roman. Grosuplje: Mondena, Izziv, 2003. 427–429. (COBISS)

Razprava v reviji

• Primer: Urška Perenič. Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov. Slavistična revija 60/3 (2012). 365–82. COBISS
• Pri revija lahko uporabiš bodisi polni naslov bodisi uveljavljeno kratico revije - odločiš glede na bralca, npr. če gre za stroko, navajeno kratic, seveda napišeš kratico.

Članek v časopisu

• Ne zapisujemo letnika in številke, če gre za dnevnik, pomembna sta le datum in stran.
• Pred datumom ni ločil!
• Primer: Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13. (COBISS)

Članek na dLibu

• Dva zapisa: na posamično avtorsko objavo/na celo številko v zapisu.
• Včasih ima članek samostojen vpis z metapodatki, v Cobissu ga pa ni.
• Primer: Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. (COBISS) dLib

Enciklopedijsko geslo

• Viri brez urejenih metapodatkov.
• Ne navajaš avtorja (Wikipedija)
• Kratki sklici narejeni zgolj z oglatimi oklepaji.

Primer: Planinska povest. Wikipedija. 16. 11. 2021

• Nedigitalizirani leksikoni: navest moraš tudi avtorja in naslov gesla.
• Če ne gre za lastna imena, so v enciklopedijah gesla zapisana z malo začetnico. Na Wikipediji vsi dobijo VELIKO začetnico.

Forum

• SlovLit ali Knjižni molji.
• Primer: Marko Juvan. Zgrešena teza o »prešernovski strukturi.« SlovLit 10. jan. 2013.

Spletni tečaj

• J. Simon Rofe in Yenn Lee. Understanding Research Methods [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014.

Blog

• Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.

Članek na spletišču

• Primer: Miran Hladnik. Slovenski viteški roman.7. dec. 2010. Daljša verzija članka za zbornik Vitez, dama in zmaj: Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem, 1: Razprave. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2011. 275–82. (COBISS)
• Če je ime spletišča poznano, ga moraš obvezno navest: Primer: Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. jun. 2007.
• Če se zgornji primer pojavi v tisku dodaš še Na spletu.

Zapis v podatkovni zbirki

• Primer: Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.

Diplomska naloga

• Katalog diplomskih nalog FF.
• Če bi bla povezava še do Cobissa bi še to dodal, ampak včasih diplom tam še ni bilo.
• Če se naslov ne nahaja na platnicah, ga dodaš v oglati oklepaj.
• Lahko dodaš tudi mentorja.

Primer: Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Mentorica Helga Glušič. Ljubljana, 1992. Knjižnica Oddelka za slovenistiko, FF UL.

Prosojnice, video predavanja, animacija

• Navest moraš podatek o lokaciji prosojnic. Povezavo označiš s ppt ali pptx.
• Če je video pod kar enim uporabniškim imenom, ga ne navajamo.
• Primer: Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx

Zemljevid

• Podatek o viru je neposredno pod sliko.
• Hiperpovezave so različne, če gre za topografski ali ortofoto pogled.
• Če daješ slike zemljevida, v katerega lahko posegajo tudi drugi, spustiš ime avtorja.

Fotografija

• Neposredno pod fotografijo, številčiš zaporedno po zgledu Slika 1, Slika 2 itd.
• Tako se navaja tudi grafikone in tabele.
• Navajaš avtorja dejanskega slikanega predmeta (če gre ne vem za kip recimo).
• Fotografovo ime se navaja kot Foto tainta, če je fotografija avtorski izdelek.
• Objaviš lahko le tisto, kar ima izrecno napisano, da je javna last.
• Javna last so : Flickr, Instagram, Panoramio, Wikimedijina Zbirka.
• Slike, ki so dostopne na wiki spletiščih, moraš citirat iz direktne baze slik, tj. Wiki commons oz. Wikimedijina Zbirka, ne pa z lokalne Wikipedije.

Risba

• Opisovanje slike narediš v oglatem oklepaju za virom.
• Ko spletišče zamre in link ne deluje več, povezavo preprosto izbrišemo.

Glasbeno delo

• Naslove klasike se sloveni.

Radijska & televizijska oddaja ter film

• Kako izbrati najpomembnejše? Ponavadi napišemo urednike ali novinarje (odvisno kdo je v ospredju).
• Film - naslov je napisan ležeče, na prvem mestu je režiser (razen če filmi niso izrecno avtorski).

Napake pri citiranju

• Nepoznavanje referenc ali poznavanje referenc zgolj v enem jeziku.
• Samocitiranje ali citiranje zaradi citiranja samega.
• Navajanje odvečnih URL-jev ali samo slednje brez drugih podatkov.
• Za vsak vir na spletu, moraš preveriti ali obstaja tudi v tiskani obliki in to navesti (Cobiss ali dLib).

Navajanje na Wikipediji

• Med viri ne smeš navajati drugih člankov, ki so na Wikipediji (referenco nanje narediš z linkom).
• Prepovedano je lastno raziskovanje.

Žanri

• Meje med žanri niso več ostre, prihaja do napačnega sporazumevanja.
• Več pomenov besede 'strokovno': bodisi kot disciplina oz. znanstveno področje bodisi strokovno kot tisto, kar ne dosega visokih kriterijev znanstvenega.
• Bibliotekarji bodo kot strokovne umestili tiste objave, ki niso recenzirane, ki nimajo UDK-vrstilca, tujejezičnega povzetka, seznama literature in sklicevanja.
• Izvirni znanstveni članek je prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji.
• Najpreprostejši kazalec je mesto objave.
• Ima Wikipedija tudi znanstvene in ne zgolj strokovne članke?
• Strokovno pisanje so: podatkovna zbirka, poročilo o dogodku, povzetek, članek, kritika, esej, enciklopedijsko geslo, esej, predavanje, kritična izdaja, učbenik, priročnik, navodila, razprava, pregledna znanstvena razprava, izvirna znanstvena razprava, strokovna recenzija.

Šolsko pisanje

• Žanri: referat, esej, diplomska naloga (magisterij, doktorat).
• Razlika-namen izpolnjevanje šolskih obveznosti.
• Določeno z usmerjenostjo v opravljanje obveznosti in zadovoljitev mentorjevih norm.
• Diploma oz. magisterij iz dveh področji-usklajevanje mentorjev.
• Mentorji-ne nepotrebnih zahtev oblike zaradi zahtev samih.

Popravljanje

• Strokovno pisanje pogosto popravljane oz. urejanje že napisanih del.
• Wikipedija osnova za sodobno strokovno pisanje.
• Popravljanje=lektoriranje in korigiranje
  • Popravljanje ni žanr, vendar je večinska oblika strokovnega pisanja.
• Lektura=popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno. (Odpravljanje pravopisnih in zatipkanih napak).
• Lektoriranje: tuji jeziki urednikovo pripravljanje za objavo (poenotenje opomb, odprava zatipkanosti); v slovenščini jezikoslovčevo popravljanje pravopisa.
• Zgodovinsko-lektoriranje nujno; problem prevelik poseg v avtorjevo pisanje (k temu spodbujajo avtorji s svojim neznanjem). primer: Pošljite mi prosim še priponko (za prosim ni vejice, MH ne doživlja kot povedek).
• Korektura (korigiranje): odpravljanje napak, ki jih v besedilu povzroči nekdo drug (npr.: digitalno branje)
  • Korektor naredil besedilu čim bolj podobno avtorjevemu.
• Korektura in lektura pomešani; korigira tudi avtor, ki lahko vsebinsko spremeni besedilo.
• Lektoriranje včasih-rdeči svinčnik; danes-funkcija Sledi spremembam ali pdf oblika.
• Wikivir-korektura le popravljanje napak OCR bralnika (besedilo čim podobnejše izvirniku).
• Uredništvo: kompleksnejši opravki (odločitev za objavo, sprejme napisanega oz. da navodila za popravke-nato lektorju in korektorju, medsebojno usklajevanje člankov, branje recenzij, zaporedje tekstov v publikaciji).

Komunikacija v stroki

E-pošta

• Strokovno komuniciranje: najprej pomislimo na objave; tudi komunikacija med strokovnjaki pred objavo (sestanki; pisemska oblika-e-pošta).
• e-pošta: izumljena za komunikacijo MIT (1961).
• Napake strokovnega pisanja po e-pošti:
  • neodzivanje (izjeme: spam, okrožnice, skupinska pošta),
  • zahvala za odgovor,
  • potrditev prejema pomembne pošiljke,
  • takojšnje odgovarjanje (ne pomakne pod rob zaslona/na naslednje strani),
  • pisanje v knjižnem jeziku (manj formalno-lahko zatipkanine; ne velikih črk),
  • citirana prejšnja sporočila izbrišemo,
  • pred pošiljanjem preveri naslovniki in besedilo,
  • več poštnih naslovov preusmeri v enega,
  • več priponk-povezava do Driva,
  • datoteke v poznanih formatih,
  • uporabljamo privzet golobesedilni format poštnih sporočil in ne html-besedila,
  • arhiviranje poštnih besedil v txt formatu.
• Zaželeno razreševanje dvomov-osebni pogovor ali e-pošta; vse informacije v veno sporočilo (da ne smetimo).
• Komuniciranje med znanstveniki nujno potrebno.
• Le male črke-izraz egalitarizma-dopustno dokler ne privede do nesporazumov. Opuščanje ločil ni sprejemljivo.
• To-naslovnikov poštni naslov, Kp-ne nagovarjamo direktno, pošiljamo v vednost, Skp-želimo poslati, ostali prejemniki ne vidijo.
• Prepošiljanje-grda razvada; odgovor samo pošiljatelju, ne vsem!
• Kopirane iz e-pošte v urejevalnik - pazi da prelome vrstic (^|) zamenjaš z odstavki (^p).
• Tikanje vs vikanje, Wikipedija-tikanje
  • Na forumu: Dragi kolegi, Spoštovani kolegi
  • Starejše od sebe: Spoštovani gospod profesor, Spoštovani prof. dr. Bernik, ženske priimke pustimo v moški obliki.
  • vikanje + priimek ali tikanje + osebno ime; vikanje + osebno ime smo odnos učitelj-učenec.
  • nevtralna zveza Spoštovana kolegica ali Draga kolegica.
  • vrstnike v stroki s katerimi se tikamo-enako kot v osebni korespondenci Dragi Marjan, Spoštovana Evfemija
  • pogovorni Pozdravljeni!, problem na koncu
  • ločilo: vejica, klicaj; pri nadaljnjem pisanju na isto temo nagovor lahko izpustimo.
  • Na koncu: S spoštovanjem, (ime za vejico, tikamo-samo ime); Lepo vas pozdravljam, Lepo te pozdravljam, Z lepimi pozdravi, tudi Lp; Z odličnim spoštovanjem-zastarelo; Pozdrav, S pozdravi
  • kraja in datuma ne pišemo (včasih ime institucije kot lokacijo s katere pišemo).
• Podpis: ime in priimek-vikanje; ime-tikanje; na dnu foruma za znakom --; Wikiji-ikona svinčnika (--141.255.200.217 09:35, 3. januar 2022 (CET) (4x alt + 126 (numerični del)))
  • Lastnoročni podpis: včasih l.r.-zastarel, vgradimo sliko Wikipedija:
• Pomenljiv naslov
• Na mestu varčnost s prostorom-tudi na spletu!
• Imena datotek v priponkah: kratko in pomenljivo, namesto presledkov _, brez strešic in velikih začetnic, zaporedno številčenje, popravljalec na koncu začetnivci.
• Komunikacija s tujci-ni potrebno v tujem jeziku; na konferenci-potreben vnaprejšnji dogovor.

Socialna omrežja

• družbena komunikacija-prinesla informacijska družba.
• različne funkcije socialnih omrežij.
• znanstvena komunikacija-strokovnjakom neznana, relevantne informacije tudi na družabnih omrežjih, omogoča demokratičnost
• Facebook-omogoča znanstveno, raziskovalno in akademsko promocijo.
• Nevarnosti: humanizem-mitiziranje (interpretacije laikov, ki so le všečne).
• Strokovnjaki-ne vključujejo v komunikacijo na spletu (ne prinaša točk)-bilo potrebno, ker imajo več znanja.
• Vključitev strokovnjakov kot kompetentnih pomočnikov.

Tvit

• Sporočilo na Twitterju (od 2006), oblika bloganja omejena na 140 znakov.
• Večinoma odgovori na tvite=retviti, tematika zabava, resne teme (politika) redke.
• Profitna organizacija-interese prodaja oglaševalcem.
• Jezik večinsko angleščina.
• uporabniki javni intelektualci-širijo ozaveščenost.
• Promocija strokovnih objav. Nujna promocija strokovnih srečanj.

Drugo

• Daljša strokovna sporočila na Linkedln.
• Komentatorske rubrike časopisov-redko strokovno.
• Komentatorske rubrike na spletu-zli sloves zaradi žaljivosti in vulgarnosti.
• Amazon-v komentarjih prave recenzije.

Zagovor

• Zagovor akademskih spisov-iniciacija vstopa v stroko.
• Natančno določeni protokoli na vseh akademskih področjih (tudi nižjih).
• Formalnost zabriše namen-strokovna diskusija o znanstvenih novostih.
• Ni več le formalnost-pogoste strokovna soočanja (mentor mora zagovarjati nalogo skupaj s študentom).
• Zagovor disertacije ne več kot 2h, na nižjih ravneh manj.
• Potek zagovora: pozdrav predsednika komisije, predstavitev kandidata, povzetek ocen disertacije, kandidatov povzetek disertacije, vprašanja komisije, kandidat odgovarja (sproti oz. ima 15 minut časa), komisija z odgovori zadovoljna, vprašanja publike, komisija dogovori za skupno oceno, slovesna razglasitev ocene in pridobljenega naziva, čestitke.

Literarna kritika

• Praktični spisovnik: Literarna kritika-ukvarja z enim besedilom (tik po objavi); priporoča, zavrača, uršča
• Značilnosti: samo v demokraciji, pisanje med publicističnim in znanstvenim, vedno subjektivna, zanjo značilna polemičnost, ni trajno veljavna, jasna prepričljiva poučna in zabavna, namen ozaveščanje,
• Literarna kritika-literarno delo--publicistično besedilo (v Književnih listih dela); strokovna kritika-strokovno delo--strokovno besedilo (v Slavistični reviji).
• spletna objava-rahla žanrska pravila (učinki, ki jih splet le spodbuja).

Enciklopedični članek

• Razlika od drugih strokovnih člankov-večja jedrnatost.
• Zgled strokovnega pisanja
• Značilnosti: jedrnatost, leksikonski slog, ni anekdotičnosti, ni ponavljanja, le fraze z visoko informativnostjo.
• Wikipedija: sodelovanje, strpnost, soglasnost, vrednostna nevtralnost (nepotreben aktivizem).

Biografski članek

• Literarno vredni-o lit. avtorjih, kritikih, urednikih, založnikih, zgodovinarjih, mecenih, ...
• Kriterij za dodajanje na Wikipedijo:
  • včasih-avtorji že v tiskanih leksikonih;
  • kasneje-mlajši posamezniki-avtorstvo strokovne/znanstvene monografije in znanstvena kompetenca (doktorski naziv), včasih nadomeščena z drugimi razlogi.
  • avtorji omenjeni drugje (povezave, seznami)
• Dopolnjevanje gesel:
  • usklajevanje informacij med gesli,
  • osebe z istim priimkom povezane
  • ustvari standardna poglavja (Življenje, Delo, Bibliografija, Nagrade, Poimenovanja po osebi, Glej tudi-linki na Wikipedijo, Zunanje povezave-linki drugam, Viri-tiskani viri)
  • Poglej kaj je o avtorju drugje (diplomske naloge, enciklopedije)
  • Dodaj sliko
  • Pri bibliografiji: naslovi in podnaslovi knjig so ležeči, zadaj je letnica, Cobiss-id in v oklepaju žanrska oznaka ali tema romana; polinkamo če so lahko samostojni članek.

Članek o knjigi

• Vse-zagotovo ne
• Prej knjige že poznanih avtorjev
• Pisanje gesel o romanih: naslov-samo naslov, jedernata obnova, infopolje-osnoven informacije, določimo žanr, temo in ključne besede, kritike
• Literarne kritike v knjižni obliki v seznamu Kazala strokovnih knjig.
• Napredni pregled (dostop: orodja-posebne strani-iskanje)-odkljukamo Wikipedija--dobimo kazala knjig, ki roman obravnavajo.
• Povezati roman z drugimi gesli na Wikipediji.
• Povezave na Wikipedije drugih držav.

Učbenik

• Ne pišejo vsi strokovnjaki le znanstvenih razprav.
• Odprli vprašanje smiselnosti slovenščine v šolah.
• Specifikacije:
  • dialoškost-poglavje Vaje/Naloge
  • povzemanje in ponavljanje-poglavje Pomni/Povzetek
  • poenostavljanje
  • privlačna tipografija, oblikovanje
  • skupinsko avtorstvo; povezovanje v serije.
• Nujna redukcija in didaktičnost gradiva-izbor tekstov (problem pristranskosti).
• Visoke naklade-želja založb po dobičku-prihaja do nenatančnosti
• Potreba po izdajanju učbenikov v okviru neprofitnih izdajateljskih projektov; podpora ministrstva elektronskim učbenikom (imajo licenco cc)
• Učbenik akademsko vreden pol manj kot znanstveni članek-očitki o potrebnosti
• Problemi: pomanjšana oblika znanstvene monografije-zgreši namembnost; zapomljivost pred resnico; faktografska naštevalnost; stereotipne opredelitve, formulaično izražanje (pr. razdelimo, ločimo, uvrščamo,...)
• Nova Pisarija je učbenik-ne ustreza vsemu zgoraj opisanemu

Strokovni blog

• Skrajšana oblika ang. weblog=spletni dnevnik.
• Orodja: WordPress, Googlov Blogger (1999), Siolov Blogos.
• Strokovno-področni blog, blog na temo, osebni blog humanista.
• Blogi nastali okrog 1997, zaslužni za več objav, manj formalizirane objave
• publicistični žanr (ni selekcije-oddaljuje od znanstvenega pisanja)
• Razlika od strokovnega: ažurnost, anonimnost avtorjev, širša publika
• Potrebno citirati, v času spreminjajo
• Dialog med znanstveniki (koristen; lahko slab-vlaganje moči v napačno smer)
• Nimajo znanstvenega statusa.
• Ni omejenosti s prostorom-objavi, potem filtriraj-pomen komentarjev.
• Akademsko delo-zaradi bloga ne več le produkcija ampak tudi urejanje, recenziranje, zbiranje, filtriranje informacij.

Spletni forum

• Vzdržujejo znanstveno skupnost.
• Omogoča objavljanje članov skupnosti-pomembno za nove skupnosti-omogoča uveljavitev.
• Nadaljevanje elektronske oglasne deske oz. poštnega seznama (e-pošta + spletni arhiv)
• Arhiviranje: loči spletne forume od klepetalnic
• spletni naslovi polinkani, sledenje temi (izraz: nitkanje).
• Komunikacija omejena:
  • potrebna prijava za branje
  • potrebna prijava za sodelovanje
  • brez prijave-moderator se odloča o sprejemljivosti posamezne objave
• Moderirani forumi: tematsko strožji, daljša življenjska doba, problem moderatorja kot urednika-namen foruma da vsebino odločajo člani sami (niso vsi prispevki moderatorjevi)
• Forum kot tiskani medij- ni enak!!-slabe vsebine-ne bo naročnikov, naveličal pisanja-forum ugasnil (druga oblika strokovne komunikacije).
• Slovenistični forumi: Humanist (ureja Willar McCarty), SlovLit (ureja Hladnik)-oba: digitalnohumanistične teme.

Slog

• Družabna omrežja-spremenila način branja-najnovejše informacije na vrhu
• Včasih: knjige-novo dodalo spodaj-celota brala od zgoraj navzdol.
• besedilo: včasih-papir, pokončno, danes-zaslon, ležeče.
• Lažje brati ožje-strani prilagojene; prilagodimo sami: Ctrl +; Wikivir predloga: Predloga:Proza; Html predloga: <body>:
  ; Firefoks-odpri bralni pogled (funkcija)
• Pisanje opremljeno s povezavami (pisanje za zaslon).

Sestavni deli

• Kompozicijski elementi strokovnih besedil:
  • avtorjevo ime
  • naslov
  • izvleček
  • ključne besede
  • povezave
  • kazalo
  • telo besedila
    • uvod
    • teorija/metoda
    • gradivo
    • analiza
    • sklep
  • literatura
  • priloge: slike, tabele, grafikoni, opombe
• Namen-samozavestno in kompetentno sodelovanje v žanrih strokovnega pisanja.
• Sestavljenost znanstvenega prispevka: IMRAD (introduction, methods, results and discussion); slovensko (Hladnik): UMRIS (uvod, metode, rezultati in sklep).
• Nimajo vsi članki vseh kategorij, IMRAD za eksperimentalne vede; Deskriptivna področja-NI te kompozicije.
• Literarnovedna besedila: pregled in povezetek literature, določitev gradiva, popis in analiza.
• Večinoma že znana dejstva-drugačen pogled.
• Napisano kot celota.
• AVTORJEVO IME (obravnavano na drugem mestu): v člankih zraven ime inštitucije + eelktronski kontakt (e-naslov, ORCID (univerzalna številka raziskovalca), osebna spletna stran).
• Humanistični članki delo enega avtorja
• Članki na Wikipediji brez avtorjevega imena (delež avtorstva v zgodovini članka).

Naslov

• Prva točka stika z bralcem.
• Najbolj radikalen povzetek, v tem podobne ključne besede (razlika: naslov-povezan v celoto, ključne besede-le nanizane).
• Naslov mora zadeti vsebino (poljubni naslovi-za umetnostna besedila), hkrati ne sme povedati vse vsebine.
• priporočila za naslov: natančen in jedrnat izraz teme (max 10 besed), pravopisna pravilnost, brez krajšav, ni stavek/vprašanje, Stvarni boljši od metaforičnega, ni besed z zaznamovanim pomenom (v narekovajih), ni z velikimi tiskanimi črkami, podnaslov ločen, podnaslov ne ponavlja besed naslova.
• Del naslova UD-klasifikacija (bibliotekarji)
• Naslovi brez občutka za bralca
• komplicirani teksti potrebujejo komplicirane naslove-zmotno!
• Prevod naslova v angleščino-upoštevamo njihov zapis, mala ali velika začetnica samostalnikov-dosledno.
• odveč izrazi brez terminološke teže-krajši naslovi

Izvleček

• Izvleček=sinopsis=abstrakt
• Krajša oblika povzetka
• Kompozicijske enote: predmet raziskave, metode, rezultati, sklep=implikacije.
• Največ 10 vrstic (100-500 besed).
• Naslov ni potrebe; manjša pisava, manjši razmik, (umaknjenost desno ali ležeče); prevod v angleščino-želja po globalni promociji.
• Prijava na konferenco z izvlečkom.
• posvečamo premalo pozornosti.
• predolga dolžina
• Praksa le naštevanja problemov-nepriporočljivo!

Ključne besede

• Postopek podoben izbiri kategorij na Wikipediji.
• Ključne besede: Poimenovanje ožjih predmetnih področij ki sestavljajo članek; (Kategorije: širša področja kamor uvrstimo članek).
• Razlikovanje med širšimi in ožjimi pojmi ni mogoče razlikovati.
• Pogoste, terminološka teža (uveljavljeni termini, neologizmi-redko).
• Pomembna jedrnatost in kratkost; preveri utrjenost terminov (enciklopedija, Gigafida, googlenje v narekovajih).
• Izrazi iz naslova niso primerni-pogosto uporabimo (posebno če so v naslovu v sklonski obliki-moteča pri iskanju)

Kazalo vsebine

• Program oblikuje sam (označeni naslovi in podnaslovi).
• Verzalke v naslovu-v male črke
• Wikipedija-kazalo avtomatsko (več kot 4 poglavja)
  • Ne želimo: _NOTOC_
  • Kazalo želimo: _TOC_ (tabel of contents)
• Navodila: naslovi poglavij kratki; ne preveč členjeno besedilo (poglavje ene povedi-NE); dolga poglavja v podpoglavja; Naslovne pojme v ednino; če mogoče izognemo ponavljanju besed.
• Smiselno kazalo-preglednejša snov.
• Kazalo strnemo-samo poglavja prvih treh nivojev.

Povezave

• Ločujejo besedilo na papirju od tistega na zaslonu.
• Nadomeščajo imenska in stvarna kazala v tiskanih knjigah.
• Html-povezave podčrtane in modre; po kliku vijolične; rdeče povezave (Wikipedija)-neobstoječe geslo.
• Vnašanje povezav: v programih podobno-označimo tekst, desni klik, vnos hiperpovezave, iz ukazne vrstice prekopiramo hiperpovezavo.
• Starejše-vpis povezav v izvirni kodi, Wikiji-notranje povezave [[]], znanje povezave []
• Navajanje http-jev mogoče-grdo-postavimo v oglate oklepaje skupaj z opisno besedo.
  • Naslovi del v ležeče samo ime-ne cele povezave.
• Povezave-oblika sklicevanja

Napake

• Napake strokovnega pisanja: gostobesednost, nerazumljivost, pomanjkanje konteksta, slogovni manierizem, slogovna puščobnost, pristranskost, nasilna terminologizacija ali terminološka ignoranca, skrivanje za znanstveni plural oz. zadrege s spolom, mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost.

Gostobesednost

• Lektorji-črtajo odvečne besede-odvečne le zaradi potrebe po jedrnatosti.
• Krajšanje besedila (odstranjevanje vsebinsko nepomembnih delov)-"prevajanje" besedila v strokovni jezik.
• Govorjena strokovna besedila-izpuščanje manj informativnih delov ni priporočljivo (olajšujejo sledenje).
• Besedilo o eni osebi-variiran osebek izpustimo

Nerazumljivost

• Zapletanje enostavnih stvari je slogovna napaka.
• Nerazumljivost-zaradi površnosti; hotena
• Zapleten jezik (strokovni izrazi)-utemeljen z zapletenostjo problematike (skriva meglenost sporočil).
• Danes: Potreba po prezentaciji znanstvenega dela širši javnosti-besedilo bolj razumljivo; nasprotje ustvarjanju samozadostnih elit.
• Dobra znanost-veščina preprostega izražanja zapletenih spoznanj.

Pomanjkanje konteksta

• Pisec ni v članku ničesar novega odkril-pozabil je na tezo.
• Pravi strokovnjak: zna do informacij priti in jih postaviti v kontekst.
• Napaka humanistike-posploševanje (primerjava naključnih tekstov velja za obdobje, žanr, ...)
  • posploševanje le ob statistično relevantni količini besedil (tudi tu tvegano).
• Zgledi: že in šele-uporaba zahteva pojasnilo oz. izpustimo (nasprotje strokovni nevtralnosti). celo, kar, samo -zmanjšujejo nevtralnosti in objektivnost

Manierizem

• Besedilo sklenjeno, kompaktno, lepo vezano; ponekod potreba nasprotna (naštevanja)
• Problem prevelike želje po vzezanosti besedila-izjave vzročno-posledičnosti in zaokrožanja-raje izognimo
• Brez dramatiziranja in nepotrebnega podaljševanja.
• Strokovno pisanje-brez slogovnih sredstev (sodijo v leposlovje); lektorji popravljajo.
• retorična figura ponavljanja-nima mesta v strokovnem pisanju.
• hiperkorektnost.
• Uporabljanje arhaičnih besed.
• sintaktične obsesije z določenimi besedami (pr. lahko, svojčas, še kako, to je, ki, ...)-rešitev ponovno kritično branje.

Slogovna ubornost

• Pretirano ponavljanje izrazov (pri povzemanju strokovnih del)- variiranje (avtor ugotavlja, opozarja, tdi, navaja, citira vztraja), sprememba stavčne skladnje.
• Ponavljanje struktur: Iz grafikona/preglednice/tabele vidimo da
• Ponavljane sintakse-dokaz malomarnosti ( v branje družini pred profesorjem).
• Mašila v pisnem izdelku-ne toleriramo (kriva le površnost).
• besede predstavljati, predstavnik-prepogoste.

Pristranskost

• Pisanje-priložnost za uveljavljanje mnenja; znanost-pomoč za oblikovanje objektivnih sodb.
• Benigna pristranskost-poglobljenost v temo-neutemeljeno hvaljenje in domače naslavljanje.
• Maligna pristranskost-ideološka pristranskost in aktivizem-izražen z zaznamovanimi besedami v opombah, v zaključku, v besedilu.
• ideološkost (besede v navednicah)-zloraba strokovnih besedil (manjša pozornost bralcev na to).
• Nova pisarija pristranska-promovira nove oblike strokovne komunikacije- ohranja zadržanost, da propaganda ni moteča

Terminologizacija

• Akademske stroke na začetku ukvarjajo s svojim nazivom-utrjen naziv vstopnica za ištitucionalizacijo in družbeno vplivnost.
• Imena (po praksi) družbeni dogovor, praksa
• Uporaba termina, ki ne vodi v konflikt.
• V izrazu ni resnice predmeta.
• Terminološke debate-krinka, da se s predmetom ni potrebno ukvarjati
• Obvladanje terminologije za udeležbo v strokovnih razpravah nujno-problem: termin zaradi termina samega, zaprtost krogov.
• Terminologizacija v učbenikih-nepotrebna.
• Moti tudi ignoranca terminologije-sum v kompetentnost (izraze potrebno poenotiti).
• SLovenske ustreznice računalniški terminologiji: vmesnik, vtičnik, krmilnik, krmilke, itd.

Spol in število

• Spol
  • Včasih: moški spol-mislimo oba spola; feminizem-uporaba moške in ženske oblike (nenaravno)-želja, da tudi ženska oblika nevtralna
  • Izognemo-uporaba množine, pretvorba v sedanjik.
  • Zadrega tudi v drugih jezikih-uspešnejše rešujejo; v humanistiki upravičena.
• Število
  • Prva oseba ednine: pisali sami, vendar-občutek da se hvalimo; dvojina: problem ko želimo izjavo enega avtorja ločiti od izjave drugega.
  • Prva oseba množine: v strokovnih besedilih zaradi nevtralnosti; znanstveni plural (vzporednica majestetičnemu)
  • Tretja oseba ednine-kadar prvi dve nista primerni

Mentalno brambovstvo in servilnost

• Razmerje med domačim in tujim.
• Pojavlja na vseh področjih (viri, metodologija, terminologija, poimenovanje, ...)
• Skrajne drže niso zaželene
• Klečeplaznost do vsega "iz zahoda" (dokazovanje za srednjeevropskost (Srednja Evropa kot pojem) in kasneje evropskost (EU) slovenskih avtorjev)

Govorna prezentacija

(*Predstavitev strokovnih informacij: objavljanje (revija, zbornik), postavljanje na splet) (*Žanri tiskanega in spletnega objavljanja (prejšnja poglavja))

• Prezentacije strokovnih dognanj brez statusa objave (pr. predavanje v razredu, javno predavanje, predavanje v okviru kluba, študentsko predstavitev referata).
  • Status objav le če so posneti in vpisani v Cobiss.
• Podlaga za predavanje objava: predavanje po napisanem delu (1 str.=3 min, 16 str.=1h); napisano delo po predavanjih.
• Dober predavatelj ni nujno dober članek.

Predavanje-ne direktno pisno besedilo; krajši stavki, anekdote, odzivanje na publiko, izrazne lastnosti (pri pisanju kot napake).

• Problem predavanj: včasih-monotonost, dolgočasnost; danes-govorniško nastopanje; vsebina šele drugotni pomen.
• Nezaupanje v šole javnega nastopanja-zapomnjenje le anekdot, vsebina izgubi.
• Zavzetost za predmet-retorični spodrsljaji tolerirani.
• Priprava nujna-zaključiti, ko peša pozornost, pisna predloga; ne na pamet naučeno besedilo (občutek samozavesti-realno monotonost)
• Informativna vrednost predavanja manjša od vrednosti besedila (neznana imena, preslišan naslov, ni pregleda nad zgradbo)
• Nadomestiti z zapisovanjem, shemami; prosojnicami (dodano še slikovno gradivo).

Prosojnice

• Uporabne za predavatelja (omejijo časovno, držijo rdečo nit) in poslušatelje.
• Programi: PowerPoint, Google Slides, Prezi, Impress itd.
• Slabosti: predavatelj bere s prosojnic, študentje ne poslušajo razlage, si ne zapisujejo.
• Seznamsko podajanje informacij-problematični predolgi seznami; ne daljših besedil.
• pečakuča japonski model 20 prosojnic v 6ih minutah.
• Nasveti: mera pri oblikovanju-ne preveč teksta, e preveč barv, ne preveč prehodov, itd.
• Prezentacija na splet-format pdf.
• Prezentacija na javnem mestu-komentiranje uporabnikov.
• Predavatelj na spletu-poleg prezentacije vidi tudi občinstvo
• Elektronska tabla (Hladnik nima izkušenj).

Vizualizacija

• Prosojnice-vizualizacija govorjenega.
• Besedilo na spletu slikovitejše-slikovitost na papirju draga.
• Alternativne prezentacijske oblike: zahteva drugačnih podatkov; pedagoški in popularizacijski interes.

Fotografije

• Danes: slikovno sporočanje bolj pogosto od verbalnega (kot pred opismenjevanjem)
• Problem slikovnih informacij: manjši napor za dekodiranje, duhovna pasivnost in odvisnost (ni samostojnega ustvarjanja predstav).
• Digitalizacija-razmah fotografije.
  • obdelava fotografij (računalniško bolj zahtevno) prej kot obdelava besedila (enostavneje?).
  • Funkcija prepoznavanja obrazov.
• Fotografija-neprimerna za znanstveno raziskovanje-celo boljša od očesa.
• Avtorstvo individualno-avtor tisti, ki je pritisnil na sprožilec.
• Vzročna intelektualna lastnina-po njej določajo pravila za druge.
• creative commons-kategorija by -izdelku v prostem dostopu priznamo avtorja (pri fotografijah enostavno-en avtor)-ta zahteva tudi pri besedilih-izpuščamo ( ne da določiti avtorja/ev).
• navajanje avtorja: Foto Srečko Meglič (gre za umetniško delo, pri obrtniških posnetkih avtorja ne navajamo).
• Fotografija drugačna od teksta: ob besedilu, en sam avtor, fotograf podpisan pod sliko, za naslovom (pri tekstih pred naslovom).
• Močno pravno reguliranje.
• Najbloj naklonjena publicistika-reportaža (fotoreportaža); leposlovje redko; fotoroman (ustreznica stripu), blogi, družbea omrežja, navodila za uporabo, enciklopedije, kuharske knjige, potopisna literatura.
• Literarnoteoretične knjige-ni fotografij; literarno zgodovinske-avtorji, časopisi, itd.
• Bolj popularna raba-več fotografij.
• 1944- fotografska oprema literarnozgodovinskih publikacij.
• Včasih: nalaganje na splet-varčevanje s prostorom-manj kvalitetne fotografije.
• Danes: neselektivnost fotografij-za red skrbi programska oprema.
• Hramba fotografij: Picasa Web Albums, Yahoojev Flickr, Facebookov Instagram, Googlovi Zemljevidi, Microsoftov OneDrive, slovenski Shrani.si; Wikipedija(10+ mest), Google +.
• Nalaganje fotografij (razen zelo zasebnih) in licenca cc. (Hladnih spodbuja).
• Google, Geopedija-veliko fotografij-niso prosto dostopne; dLib-prostodostopne fotografije.
• Wikimedia commons-licenca cc 8privzeto z objavo na tem mestu)-primerne za uporabo.
  • Naložimo-ime, opis, kategorizacija-vključimo v geslo na Wikipediji.

Licenciranje fotografij

• Objavljanje fotografij omejeno s pravnimi akti-Wikipedija ustrezati slovenski in ZDA zakonodaji.
• Prepovedana objava: kiparska, slikarska dela, fotografije stavb, obdelanih nagrobnikov-tudi za kipe na javnih mestih (razen če je od smrti avtorja minilo že 70 let).
• Dovoljenje umetnika-možnost objave.
• Nekatere druge države: "svoboda panorame"-dovoljeno objavljanje fotografij del, ki stojijo na javnih mestih (brez dovoljenja umetnika).
• Slovenija ni izjem-posnetkov kipov na Wikipediji ni.
• Izjema: posnetki knjižnih ovitkov/platnic, naslovnice revij, ovitki CD-jev, igrice, zaslonski posnetki (platnice avtorsko delo, ki ni v javni lasti-omejena ločljivost).
• Slika avtorja-večina ni v prostem dostopu-ne moremo uporabiti za članek na Wikipediji.
• Jugoslovanski zakon (1978)- avtorske pravice potekle 25 let po objavi; zakon 1995-avtorske pravice potečejo 70 let po objavi (velja za dela objavljena po 1. 1. 1970).
• Wikimedija spoštuje copyright-pridobivanje avtorskih dovoljenj nesmiselno početje-spodbujajo k ponovnemu fotografskemu dokumentiranju pod licenco cc.
• Wikimedia-poskuša obiti dela zaščitena s copyright-ustvariti okolje svobodne kulturne izmenjave (proti avtorskemu napuhu in komercializaciji).
• Fotografije umetnostnih izdelkov-nalagamo na druga spletišča (Geopedija, Google Zemljevidi)-so prosto dostopne, nimajo licence cc.
• Nevarnosti prostega dostopa: diletantizem, vandalizem in pismouštvo=pretirana natančnost.

Fotografije kulturne dediščine

• Zakon o varstvu kulturne dediščine, 44. člen - za uporabo fotografije spomenika zahteva soglasje lastnika.
  • Zaščiteni vsi spomeniki vpisani v Register nepremične kulturne dediščine.
• Bizarni primer-grafit v Ljubljani-vpisan v register-objava na Wikipediji ni dovoljena.
• Prepoved fotografiranja spomenikov-kulturno škodljiva (le zaradi monopola muzejev?).
• Fotografija kipa na Wikipediji-ni dovoljeno kopirati v Wikimedijino zbirko
  • Objava na Wikipediji dovoljena z načelom poštene rabe-dovoljena fotografska reprodukcija v omejeni ločljivosti.
• 51. člen Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah: dovoljena uporaba posameznih fotografij brez dovoljenja avtorja pod pogoji: le v članku s tem imenom; prosta alternativa ni dostopna in ni mogoče ustvariti, le na Wikipediji v slovenščini.
• Slovenska Wikipedija objavlja avtorsko zaščitena dela, ker so njeni strežniki v ZDA (druga zakonodaja).
• Zadrtost slovenskih avtorskih zakonov-nedostopnost slovenskih filmov (tuji iz istega obdobja so dostopni).
• Uradno stališče Wikimedijine zbirke: da so reprodukcije v javni lasti-preganjanje takih fotografij nasprotno duhu svobodne kulture.
• Creative Commons Slovenija (oz. ustvarjalna gmajna) že dolgo ni več aktivna.

Nalaganje na wikije

• Včasih: nalaganje na Wikiverzo ali Wikiknjige preko menijskih izbir; danes: Nalaganje na Wikimedia commons (sliko opremimo s kategorijami in opišemo). ž
• kratica <ovl>=opis, viri, licenca- za slabo opisane slike.
• Licence: licenca poštene rabe (npr. predstavitvena slika)

Infografika

• Informacijska grafika (18. stol.): oblika vizualizacije podatkov; vizualna predstavitev podatkov-hitrejše dojetje s pomočjo vida.
• Spodbuda: prostodostopna orodja, količina podatkov.
• Primeri: spletni zemljevidi (Geopedija, Google Earth, Google Maps, Street View-del GIS-geografski informacijski sistem), oblikovanje fotografij-spletišča vgrajujejo grafične prikaze.
• Infografika-prikaz velike količine podatkov na preprost način
• Najaprej geografije-danes: vsa znanost + publicistika.
• Infografika v humanistiki: predstavljanje podatkovnih zbirk (značilne. le za empirične metode literarne vede-zanimajo preštevne lastnosti).

Tabele

• Oblika predstavitve podatkov iz podatkovne zbirke.
• Tabele-posebna vrsta računalniškega programja.
• Oblikovanje:
  • v Wikijih: {| class="wikitable"

|- ! ! FR do 1900 ! FR 1900–1918 |- | slovenski | 12 % | 29 % |- | slovanski | 44 % | 19 % |- | svetovni | 44 % | 52 % |} (Poglej pod uredi).

• • Html:

    	FR do 1900	FR 1900–1918
    slovenski	12 %	29 %
    slovanski	44 %	19 %
    svetovni	44 %	52 %

    • Naslov tabele spada pod tabelo; besedilo poravnano na levo, Naslovna okenca z veliko začetnico.

    Grafikoni

    • Za razumevanje potrebna legenda.
    • Največ informacij dobimo prek vida.
    • Oblike za literarno vedo:
      • grafikon (histogram, črtni, stolpčni, palični, tortni, graf raztrosa, statistična distribucija, graf funkcije)
      • diagram (časovni ali kronološki (časovne vrste), drevesni=dendrogram, omrežni, organizacijski, diagram poteka, genealoški, Vennov)
      • Kartogram, shema, piktogram.
    • Naslov grafikon nad ali pod njim.
    • Graf iz Excela-kot sliko, povezavo nanj.
    • Nekaj grafov zna narisati Wikipedija.

    Zemljevidi

    • Zemljevid v literarni vedi-uvedla Marija Boršnika (načrt Poljan v 2. polovici 19. stoletja v Tavčarjevem zbranem delu).
    • Sistematična raba-od zemljevidov na spletu-literarni sloji na Geopediji.
    • O tem piše Urška Perenič-vnos literarnih točk voden z Wikiverze.

    Besedni oblak

    • Orodja: Wordle in Voyant tools (o oblaku še druge statistične značilnosti).

    Literarnovedna igra?

    • Škrbina!

    Iskanje

    • Razvoj načina (računalniki) s porastom informacij.
    • Standardi organizacije značilni za znanost.
    • Red: oblikovanje standardov popisa in podeljevanje številk (avtor, založba, objava)
    • Cobiss, SICRIS-številska identifikacija avtorja.
    • Za razločevanje-sistem ORCID (Open Researcher and Contributor ID)
      • neprofitna organizacija
      • prijavi-dobi številko-znanstvenik sam razloči svoje članke.
      • posameznik 16 mestno kodo: http://orcid.org/0000-0003-2814-376X - povezana s Thomson-Reutersovo kodo raziskovalcev.
      • nekakšen "avtorski DOI".
    • Identifikacija: knjižne objave-ISBN, periodika-ISSN, spletne objave-DOI
      • ISBN-13 mestna koda (da nacionalna bibliografska inštitucija-avtor/založba delo mora poslati)- v obliki črtne kode (EAN)
      • ISSN-8 mestna številka
      • Wikipedija ni ISBN
      • Knjige-številka COBISS ID.
    • Oznake na Wikipediji-Normativna kontrola (povezuje s sistemi CONOR, VIAF, ORCID, OVL)

    UDK

    • UDK=univerzalna decimalna klasifikacija-umeščenost objave na strokovno področje.
      • 0 Znanost in znanje. Organizacije. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo. Institucije. Publikacije
      • 1 Filozofija. Psihologija
      • 2 Teologija. Verstva
      • 3 Družbene vede. Politika. Ekonomija. Pravo. Izobraževanje
      • 5 Matematika. Naravoslovje
      • 6 Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika
      • 7 Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport
      • 8 Jezik. Književnost
      • 9 Geografija. Biografija. Zgodovina
    • UDK-ena od obstoječih klasifikacij
    • Slovenija z njo opremi vsako bibliografsko enoto v nacionalni bibliografiji (pri vrhu vpisov)
    • ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije)-7 področij: aravoslovje, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje, humanistika, interdisciplinarne raziskave
      • humanistika le 7 % (šifra 6.07).
    • Slovenski Statistični urad-sistem KLASIUS-humanistične vede (številka 22).
    • Evropska klasifikacija raziskovalne dejavnosti (CERIF - CERCS)-5 področji-humanistika 1. mesto (20 %).
    • Klasifikacija FOS 2007-47 področji-humanistika 13 % (šifra 6)-nepoznana klasifikacija.
    • Enciklopedične klasifikacije-2 področji-družbene vede, naravoslovje; empirične in formalne znanosti; uporabne in temeljne,...
    • Frascatijska lestvica-FOS 2007 (Fields of Science)
      • Literarnovedna področja: Klasika; Literarna teorija in kritika; Literarni pregledi; Književnost; Afriška, avstralska in kanadska književnost; Ameriška književnost; Književnost Britanskega otočja; Nemška, nizozemska in skandinavska književnost; Romanska književnost; Slovanska književnost; Poezija
      • UDK (pod št. 8): klasifikacije spremenljive
    • UD-klasifikator/vrstilec-pogledamo v seznam gesel ( Spletni splošni slovenski geslovnik-na spletu).
    • UDK-iščejo biografi, laiki-ključne besede

    DOI

    • Digital Object Identifier=digitalni identifikator objekta-standard za označevanje spletnih objav.
    • URL-spremenljiv, DOI-omogoča sledljivost.
    • Pridobitev DOI-ni zastonj-podeljujejo organizacije (mEDRA (Multilingual European DOI Registration Agency) in CrossRef).
    • Vprašanje o smiselnosti.
    • Oblika: doi:10.7771/1481-4374.2064 (založnik, št. publikacije).
    • Zapis DOI tudi na Cobissu.

    COBISS ID

    • Na Slovenskem opremljena vsaka registrirana objava.
    • Citiranje-berz teh številk (izjema DOI); Wikipedija-COBISS oznako ceni.
    • Dostop do vseh člankov-ukazno iskanje (predpona HI)
    • COBISS ponuja: iskanje, osebne bibliografije raziskovalcev (SICRIS), podatke o citiranosti (WoS in Scopus), sznam najbolj branih knjig, knjižnično nadomestilo.

    Podatki in podatkovne zbirke

    • Podatek-pojem iz znanstvenega sveta.
    • Izraz zajemek-nadomestilo podatka (nekaj, kar smo izbrali, ne nekaj danega)-zajemek=podatek v znanstvenem raziskovanju.
    • Informacije: dokumenti=fizična reprezentacija informacije s komunikacijsko intenco in funkcijo (literarna veda =besedilo);podatek=osnovni element informacije, pridobljen večinoma z meritvami in prikazan v formatiranih zapisih v podatkovni zbirki ali v obliki tabel in grafov.
    • Zbirke: dLIb, Nova beseda (primož Jakopin).
    • Do podatkov težko priti-Danes: prosto dostopne podatkovne zbirke (Razvezani jezik: Prosti slovar žive slovenščine, SSKJ, Besede slovenskega jezika, Fran, Nova beseda in Gigafida, slovenski vzajemni katalog Cobiss, Wikipedija, Slovenska biografija, Primorski slovenski biografski leksikon (PSBL))
    • Bibliografsko dokumentiranje seminarske dejavnosti sredina 90. let-zbirka: Diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF od leta 1950.
    • Bibliografski podatki za biblometrične raziskave (večinoma v okviru bibliotekarstva).

    Iskanje po dLibu

    • dLib-zbirka besedil, slik in večpredstavnostnega gradiva.
    • Iskanje:
      • po metapodatkih (avtor, naslov)
      • Premalo: odkljukamo možnost išči tudi po celotnem besedilu; drugačni niz (lahko napake pri branju)
      • Preveč: dodamo izraze, ki so v besedilu; niz besed med narekovaje; omejevanje virov v levem stolpcu
    • Izbrano delo-URN-povezava do dela.

    Seznami

    • Možnost členitev besedila.
    • Naštevanje serije elementov čim razločneje.
    • Alineje ne daljše od ene vrstice-konec lahko vejica ali podpičje.
    • Oblike: neoštevilčeni seznam, oštevilčeni seznam
      • html: neoštevilčeni:
        , oštevilčeni:
        , alineje:
      • Wikiji: alineje: *, oštevilčeni: #
      • Seznam danes naravna oblika, zamenjal zgodbo.
      • Naloga literarne zgodovine-večji poudarek na seznamih.
      • Seznam-definira pojave z naštevanjem njihovih lastnosti-implicitno: bistvo stvari je neizrekljivo; zgodba-definira pojave po njihovem bistvu.
      • Retorični figuri: akumulacije=kopičenje; enumeracija=naštevanje.
      • Literarni žanri-seznamska oblika (epizodična kompozicija): zbirke šal, pustolovski romani; bibliografije, cvetniki=antologije, leksikoni, enciklopedije.
      • WIkipedija: seznami osnova za nadaljnje raziskovanje.
      • Seznamski način dojemanja podpira tehnologija

      Digitalna humanistika

      • Digitalna humanistika: literarnovedni segment: empirična literarna veda; jezikoslovni segment: računalniško jezikoslovje.
      • Literarnovedni segment: empirična literarna veda s pomočjo računalnika-računalniška obdelava humanističnih podatkov.
      • Digitalna humanistika (izraz prvič 1997)=znanost + humanistika.
      • Področja zastopana na konferenci MLA (2014 v 10 %).
      • Kulturomika=kvantitativna analiza kulture s pomočjo podatkov o pogostnosti rabe besed ali besednih zvez v določenem prostoru in časovnem preseku. (Orodje: Googlov Ngram Viewer).
      • Pereča vprašanja: prosta dostopnost, javno recenziranje, popularizacija znanosti.
      • DH-nagrade-vsako leto.
      • Učni načrti za digitalno humanistiko-humanistična znanja samo za začetek-naprej digitalna.
      • Raziskovalne dejavnosti: zajem, obogatitev, analiza, interpretacija, razpečavanje in hranjenje, kolaboracija, meta DH-dejavnosti.
      • Možnost elektronskih edicij-hkratni obstoj enakovrednih izrazov; nedotakljivost-prej prisotna, dane možnost udeležbe bralca.
      • Digitalni humanisti: vizualno privlačni rezultati, globalno sodelovanje; kritika: empirično ukvarjanje-razvrednotilo humanistične vsebine
      • Rivalstvo med humanistiko in digitalno humanistiko.
      • Organizacije: ADHO (globalna), EADH (evropska); Slovenija vključena v mednaroden projekte.
      • Raziskave izhajajo iz obsežnih (več deset tisoč enot) bibliografskih podatkov.
      • V SLoveniji: digitalizacija vsebin (dLib); objavljanje na Wikipediji, Gepedija
      • DH bo prinesla javno dostopnost uporabniku prijaznih orodij za analizo besedil.

      Empirične metode

      • Podatki pridobljeni z opazovanjem ali eksperimentom.
      • Humanistika-opazovanje.
      • Empirično (fakti-induktiven) vs teoretično (koncepti-deduktiven).
      • Empirično: materialni podatki z opazovanjem, merjenje podatkov, preverljivost meritev.
      • Prakse-zbiranje podatkov o bralcih, naročnikih-brez vednosti + varovanje podatkov.
      • Možnost napačnih interpretacij podatkov.
      • Empirične raziskave-niso nekaj novega (od 2001), le v večjih količinah (z več gradiva).
      • Empirične raziskave - preštevalna/kvanitativna literarna zgodovina.
      • Cobiss-bibliografija; besedilni korpusi, slovarji, enciklopedije-jezikoslovje; Slovenski biografski leksikon-biografika,

      Programi

      • TAPoR-obsežen seznam programov.
      • seznam po področjih

      Projekti, revije

      • Seznam:
        • Glottometrics. RAM-Verlag: Quantitative linguistics, 2001-.
        • Empirical Text- and Culture Research. RAM-Verlag: Quantitative linguistics.
        • German historical novel. Uni Innsbruck. Ur. Kurt Habitzel in Günter Mühlberger, 1997.
        • Literary Lab. Stanford University. Ur. Franco Moretti. 2010-.
        • Digital Studies / Le champ numérique. Kanada, 1992-.
        • TextGrid – virtualno raziskovalno okolje na univerzi v Göttingenu.
        • TUSTEP – programski sistem za obdelavo besedil na univerzi v Tübingenu.
        • Teresah: Tools E-Registry for E-Social science, Arts and Humanities.
        • DiRT – Digital research tools Directory.
        • TAPoR – spletišče za besedilno analizo, Univerza v Alberti, Kanada.
        • Europeana – evropska digitalna knjižnica (Europeana na Wikipediji).
        • Gutenberg – najstarejša digitalna knjižnica (projekt Gutenberg).
        • OpenLibrary – knjižnični projekt Aarona Swartza in Internet Archive (Open Library na Wikipediji).
        • Perseus – projekt digitalne knjižnice antičnih besedil (ZDA).

      Računalniško jezikoslovje

      • Ima terminološko težo.
      • Zainteresirano za literarno vedo: iskanje po leposlovju, povzemanje zgodb, razlikovanje med literaturo in drugimi vrstami pisanja, identifikacija in analiza literarnih žanrov, oblikovanje priporočilnih seznamov ...

      Orodja in korpusi

      • Nova beseda, Ugotavljanje in pogostost besednih oblik (Primož Jakopin), Orodja podjetja Amebis-plačljiva, orodja v okviru spletišča www.slovenščina.eu, jezikovna orodja na Inštitutu Jožef Stefan.
      • Korpusi: Gigafida, Kres, Gos (govorni korpus), Šolar (šolski pisni izdelki), Lektor.

      Slovarček

      koncipírati -am dov. in nedov. 1. napraviti, sestaviti koncept, osnutek 2. navadno s prislovnim določilom zamisliti, izoblikovati kaj

      adaptácija -e ž 1. preureditev, prenovitev

      ínteraktívnost -i ž (ȋ-ȋ) 1. rač. kar uporabniku omogoča aktivno udeležbo pri delu z uporabniškim programom 2. aktivna udeležba uporabnika: interaktivnost v sodobni umetnosti 3. sodelovanje, medsebojno vplivanje: interaktivnost v političnem dialogu

      ámiš -a m (ȃ) pripadnik protestantske verske sekte v Združenih državah Amerike, ki je znana po odpovedi sodobnemu načinu življenja: skupnost amišev; amiši in mormoni

      fantázma -e ž (ȃ) privid

      deklarírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. javno izraziti, razglasiti: deklarirati človekove pravice; stranka je deklarirala svoj program in nazor // ekspr. izjaviti, razglasiti sploh

      distribuírati -am nedov. in dov. (ȋ) opravljati, izvrševati distribucijo, razdeljevati

      šarlatán -a m (ȃ) slabš. 1. kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav za to nima znanja, sposobnosti: dokazal je, da ni ne šarlatan ne nevednež; šarlatani in frazerji 2. goljuf, slepar: imajo ga za šarlatana; politični šarlatani

      habilitácija -e ž (á) 1. pridobitev pravice predavati na visoki šoli: doseči habilitacijo; uvesti postopek za habilitacijo

      konzumènt tudi konsumènt -ênta m (ȅ é) knjiž. potrošnik, porabnik: konzument alkohola

      marginalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) odrivati, potiskati na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja: marginalizirati posamezne skupine ljudi

      fetišizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. napravljati, delati iz česa fetiš: fetišizirati načelo, tradicijo

      fluídnost fluídnosti samostalnik ženskega spola [fluídnost] 1. lastnost česa, da je nestalno, se spreminja ali je težje opredeljivo 2. lastnost česa, da je elegantno, brez ostrih mej, nenadnih prekinitev